Največji »loTfluid dnevnik v Zdnižtrih državah V«||Q leto Za pol leta Za New York celo leto -Za inoacematvo celo leto NARODA The largest Slovenian Daily in the United State*, List slovenskih delavcemv AmerikL ud legal Holidays* 75*000 TELEFON: OHelaea 3—1242 No. 279. — Stev. 279. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, MONDAY, NOVEMBER 30, 1936—PONEDELJEK, 30. NOVEMBRA 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. GENERAL FRANCO BAJE PROSI ZA PREMIRJE VSTAŠKI GENERAL JE IZGUBIL TOLIKO VOJAŠTVA, DA MU IZGUB NI MOGOČE NADOMESTITI Za posest mesta Oviedo se vrše vroči boji. — Četrtina Madrida je v razvalinah. — General Franco je ponudil Caballeru premirje.—Brigadi mednarodnih prdstovoljcev poveljuje general Emi-lio Kleber. — Francoski parnik preiskan. LONDON, Anglija, 29. novembra. — Vrhovni poveljnik španskih upornikov general Francisco Franco je prosil ministrskega predsednika Francisco Largo Cabailero za premirje v državljanski vojni. Ko stopa obleganje Madrida v četrti teden, je bila fašistična armada ustavljena pred vrati Madrida. General Franco je izgubil toliko svojega vojaštva, da mu ga ni mogoče več nadomestiti. Vsled tega je pripravljen pogajati se za premirje. Španski poslanik v Londonu pravi, da od svoje vlade v Valenciji ni prejel nikakega sporočila, da bi general Franco prosil za premirje. MADRID, Španska, 29. novembra. — Okoli fašistične postojanke Oviedo se bijejo najbolj krvi boji v sedanji španski državljanski vojni. Republikanci z vseh strani obkoljujejo Oviedo. Zadnja zveza med obleganim mestom in drugimi kraji, ki so v rokah upornikov, je pretrgana. Strahoviti boji z bajoneti in ročnimi bombami SO Zahtevali velikanske izgube na obeh straneh. Republikanska infanterija je naskočila pod varstvom artilerije fašistične postojanke strojnic. Asturski rudarji se še vedno poslužujejo svojega najprilju-bljenejšega orožja, dinamitnih ročnih bomb. Havasova agentura v Madridu naznanja, da so mehiški in drugi mednarodni prostovoljci igrali v ofenzivi pri Oviedu važno vlo^o. Vladne čete na severu so opremljene z najmodernejšim orožjem, vključno tanke, artilerijo in močne strojnice. LONDON, Anglija, 29. novembra. — Angleški državni poslanci, ki so obiskali Madrid, so brzojavno sporočili vnanjemu uradu, da je četrtina Madrida v razvalinah, da je pričelo pri-man j kovati živeža in da civilnemu prebivalstvu preti veliko pomanjkanje, ako se naglo ne izseli iz mesta. Angleška delegacija nujno priporoča, da bi nevtralne države pomagale španskemu civilnemu prebivalstvu, da ga obvarujejo strašne katastrofe. MADRID, Španska, 29. novembra. — Skrivnostni voditelj mednarodne brigade, ki je vstavila fašiste v Vseučiliškem mestu, general Emilio Kleber, je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vladnih čet na severu Madrida, kjer se vrše najhujši boji. Kleber, ki je kanadski državljan in ki se sam nazivlja "profesijonalni revolucijonar", je tako sijajno branil severne dohode v Madrid, da ga je vlada imenovala za vrhovnega poveljnika branite-ljev severnega dela Madrida. V Vseučiliškem mestu, kjer je general Kleber poveljeval 1 1. mednarodni brigadi, ki je sestavljena iz prostovoljcev raznih dežel, je rekel, da bo do Božiča pregnal fašiste izpred Madrida. Fašisti pošiljajo po svoji navadi po dva tanka proti kaznilnici v Vseučiliškem mestu, toda branilci mečejo na nje ročne granate in odbijejo vsak napad. BAYONNE, Francija, 29. novembra. — Neka uporniška bojna ladja je vstavila in preiskala francoski tovorni parnik Vilie Bastia blizu rta Ortegal. Francoska javnost je zaradi tega zelo razburjena, ker je vlada izjavila, da bo z bojnimi ladjami ščitila francoske ladje v španskih vodah. Neka fašistična bojna ladja je tudi v gibraltarski morski ožini vstavila ruski tovorni1 parnik Cubar. Po preiskavi je bilo parniku dovoljeno voziti dalje. Jugoslovanski dijaki proti Italiji ROOSEVELT SE BLIŽA CILJU Roosevelt bo deležen velikanskega sprejema.— Po celem mestu so nabiti letaki, ki slavijo a-meriškega predsednika. BUENOS AIRES, Argentina, 29. novembra. — Buenos Aires, glavno mesto Argentine, si je nadelo praznično obleko, tla z največjo slovesnostjo sprejme predsednika Franklina D. Rooseveita, ki prihaja na otvoritev pan-ameriške mirovne konference. Letaki, ki proslavljajo predsednika Združenih držav, so nabiti po vseh ulicah na odredbo župana Mariano de Vedia, ki je pozval vseli 2.300,000 meščanov, da predsedniku Roose-vefltu v pozdrav razobesijo argentinske zastave. Na izrecno željo predsednika Roosevelta je bil sprejemni program zelo prikrajšam. Predsednik Roosevelt pride v Buenos Aires v pondeljek 2>o»poldne na 'križarki Indianapolis, katero bo spremila v pristanišče ameriška kri žarka Phelps in 7 argentinskih bojnih ladij. Roosevelt bo imel svoj otvoritveni govor v torek ob G zvečer. BUENOS AIRES, Argentina, 29. novembra. — Da se bo mogoče predsednik Roosevelt z aeroplanom odpeljal iz Buenos Aires, je razvidno iz naznanila Pan American-Grace Air-wav-s, da je bila družba napro-Šena, da ima pripravljen veliki aeroplan PanAmerican Clipper, da odleti v Združene države vsak čas, kadar dobi pove- Ije. Pan American Clipper je bil prvi veliki aeroplan, ki je iz San Francisco poletel v Manilo na Filipinih. Aeroplan je pripeljal .v Buenos Aires delegate na pan-ameriško konferenco, tajne detektive in časnikarske poročevalce. Aeroplan ima prostora za 40 potnikov posadko 7 mož. Vozi po 150 milj na uro. S tem aeroplanom se more predsednik vrniti v Združene države v manj kot 5 dneh, v primeri z dvema tednoma, kar je rabil do Buenos Aires s 'križarko Indianapolis. FEDERACIJA ZA 30-URNI DELOV. TEDEN William Green je bil že trinajstič izvoljen z a predsednika Ameriške Delavske Federacije. — Za spravo z Lewisom. TAMPA, Fla.. 28. nov. — Konvencija Ameriške Delavske Federacije je že trinajstič. izvolila Williama Greena za predsednika. Za tajnika je bil izvoljen Frank Mollison. Izvršilni odbor je skoro isti. Prihodnja konvencija se bo vršila ieta 1937 v Denver, Colo. Konvencija j e namignila vstaškim unijam, tki jih zastopa Lewiisov odbor za industri-jalno organizacijo, da bo Delavska Federacija vztrajala na svojem dosedajnem stališču v borbi, ki je začasno razcepila gibanje organiziranega delavstva. Ponovno izvoljeni predsednik Green je poudarjal, da se ne bo Federacija nikomur uklonila in da ne bo sprejela poraza brez hudega boja. Navzlic protestom Williama Hutcliesona, načelnika unije carpenterjev, se je izrekla Federacija za trideseturni delovni t edem. V debato je posegel tudi W. Green ter izjavil: — Edinole potom kongresne aikcije lahko dosežemo svoj cilj. To je edina pot, da naglo in pravočasno rešimo moreče vprašanje nezaposlenosti. Kongres lahko to stori z uveljavljenjem postave, ki bo določala šesturni delov-nik in petdnevni delovni teden za vse industrije, čijih izdelki se pošiljajo iz ene ameriške države v dmge ameriške države. Izvršilni odbor -se jutri vnovič sestane ter bo ?*toril pri tej priliki nadaljni korak za spravo med Federacijo in desetimi velikimi unijami, ki so se pridružile Lew i so vem odboru za inductrijalno organizacijo. V imenu posebnega odbora, ki mu načeluje George Harrison, predsednik bratovščine železniških klerkov, bo poslano Lewisu in njegovem ljudem vabilo na sesltanek. Če se bo Lewis odzval vabilu, se bo vršil sestanek prihodnji teden, najbrž v Wash ingtonu. GOZDNI POŽARI V OREGONU NAROČITE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLO VENSKI DNEVNTK ^ 7TVR DRŽAVAK PORTLAND, Ore., 27. nov. — V severozapadnem delu države, kjer so najboljši gozdovi, je izbruhnil silen požar. Nad dva tisoč oseb si prizadeva požar omejiti, kar bo pa težfko doseči, ker piha močan veter. MADRID, Španska, 27. nov.—Na fronti v Vseučiliškem mestu tuji prostovoljci drže vladno fronto, da fašisti ne morejo vdreti v Madrid. Vladna črta se razteza z južnega dela Vseučili-škega mesta proti zapadu do reke Manzanares. IZ ŽIVLJENJA B. ZAHAR0VA Pokojnik Je bil udeležen v vsaki vojni sedanjega stoletja. — 2ena mu je po dveh letih umrla. MONTE CARLO, Monaco, 28. novembra. — Sir Basil Zaharoff, ki .je znal povzročiti vojno bodisi v Evropi ali Aziji, je umrl. Zaharoff je bil udeiežen v vsaki vojni današnjega stoletja. M uničijo in orožje je prodajal vsaki državi, ki je bila zapletena v vojno. Zaharoff, ki je bil poznan pod imenom "skrivnostni mož Evrope' je bil star 82 let, to da dan njegovega rojstva je zavit v skrivnost, kakor mnogo drugih dogodkov v njegovem življenju. Smrt ga je slednjič zalotila v Monte Carlo, kjer je živel zadnji dve leti. Umrl je nagle k>mrti v hotelu Paris- Ob 8 zju-traj je po svoji navadi vstal, ko pa mu je njegov služabnik ob 9 prinesel zajtrk, ga je našel mrtvega. Sluga je poklical Zaharoffo-vo pastorko bourbonsko prin-eso, ki je takoj pričela s pripravami za njegov pogreb. Zaharoff je bil bogat kot Krez; bil je lastnik municijskih tovarn, bank, železnic, hotelov, pet role jskih vrelcev in rudnikov. Bil je angel kraljev in državnikov ter skrivna sila za vin dami starih in novih držav. Skozi 40 let je vodil vojne oblake .nad Evropo in Azijo. Zaharoffov denar je našel pot v blagajno vsake države, ki je bila v vojni, in je igral veliko vlogo v vsaki revoluciji. Bil je kot sin ubožnih grških starišev rojen leta 1850. Njegovo pravo ime je bilo Zaclia-rias Bat<> v Italiji prepovedane vse slovanske kuBturne in družabne organizacije in dokler umira sto i:i sto naših bratov po fašističnih ječah in koncentracijskih taborih. '' Zahtevamo, da vlada vstra • ipri svoji zahtevi, da je 6U<> tisoč Jugoslovanov, ki živo \ Italiji, deležnih istih pravic, kakoršnih je deležnih 4900 Italijanov, ki žive v jugoslovan.-ki Dalmaciji. Slednjič so dija'ki pozivali vlado, da ostane zvesita svojim pogodbam z demokratičnimi državami — Francijo, Malo antanto in z Balkansko zvezo. BEOGRAD. Jugoslavija, 21 >. novembra. — Politični krogi izražajo veliko presenečenje, ko je bivši bolgarski ministrski predsednik Aleksander Can-kov, ki je bil vedno nasproten Jugoslaviji, obiskal ministrskega predsednika Milana Stojali inoviča v Beogradu na potu v Berlin. Sovra<žnost profesorja Can-kova do Jugoslavije in nj ^o-va želja, da dobi Bolgarska od Jugoslavije oni del Macedonije, kjer žive Bolgari v večini, ste dali povod poročilom, da bo Cankov i>ostavljen na čelu p»>l-fašističnega diktatorstva. katero bo podpiral kralj Bori*. Jugoslovanska vlada je posvarila Bolgarsko, da bi tak korak preprečil zbližam je med Jugoslavijo in Bolgarsko. Cankov je najbrže na Muasoiinijev migljaj prišel v Beograd, da dokaže, da ni več sovražnik Jugoslavije, kdt je bil prej in da bo mogel stopiti na čelo fašistične diktature ma Bolgarskem- Advertise in 'G W Naroda" WASHINGTON, D. C., 28. novembra. — Proitsalonska Liga je dognala, da je ameriški riarod leta 1935 izdal za opojne pijače petnajsti del narodnega dohodka, namreč $3,500.000. Suliašfka orgamizacija pravi, da ta cenirtev ni točna in da ni mogoče natančno dognati vseh izdatkov, ki pa bodo najbrže še višji. Suhači so zopet zastavili vse svoje sile. da v Ameriki vpeljejo prohibicijo. Suhaška liga svetohlkisko trdi. da je obžalovanja vredno, da alkoholna industrija plača svojim delavcem samo 22 odstotkov svojih dohodkov. Temu nasproti kaže na druge industrije, o katerih trdi. da plačajo svojim delavcem 68 odstotkov ovojih dohodkov. Liga pa se ne zgraža samo nad velikimi izdatki za opojne pijače, temveč tudi poudarja, kako slabe posledice ima veliko zavživapje opojnih pijač. Pijača — pravi protisalonska liga — vodi v moralni propad, v zločinstvo in povzroča mnogo avtomobilskih nesreč, razdira družinsko življenje itd. ZASEDANJE KOMUNISTIČNE GA KONGRESA MOSKVA, Rusija, 28. nov. — Kongres vseruske unije, ki zboruje v Moskvi, je odgovoril na Hitlerjev govor na nazij-skem kongresu v Nuerenbergu. Najznačilnejši govor proti nazijem je imel načelnik tikra-j inske delegacije N. N. Lub-čenko, ki je med drugim rekel: "Kakor prašič ne more videti neba, tako Hitler ne bo jnogel videti našega zelnika." Z besedo 4'zelnik'' je namignil na govor Josipa Stalina, ki je posvaril "prašiče" v inozemstvu, da naj ne vtikajo svojega rivca v sovjetski zelnik. "Ako se Nemčija drzne vkorakati v Ukrajino," je rekel Lubčenko, "ji bo rdeča armada zadala tak udarec, kakor-šnega še sve$ ui bil jprieft."_ ROJAKI, NAROČITE! SLOVENSKO - AMERIKA N-SKI KOLEDAR za leto 1937 Stane .................. 50c BLAZNIKOVA PRATIKA za leto 1937. Stane.........25c ŠTIRI KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1937. — Stanejo ...............$1.50 Naročili smo tudi knjige MOHORJEVE DRUŽBE iu ko jih doimo, bomo objavili v listu. KNJIGARNA "Glas Naroda" 216 W. 18th Strehi Torfc Citj. __ «WLrAB VA*OV7t» "Glas Naroda" (A Corporation) Owned and Published by SLOVEWC PUBLISHING COMPANY Prmnfc Satoer, President__l. Benedlk, Treoa. Place of bnsinesM of the corporation and addreaaea of above officer«: »6 Wee! 18tb Street, Berwith ef Manhattan, New ¥erk City, N. 1. "GLAS NARODA" (Veiee of the Peeple) lamed Every Day Except Sundays and Holiday« 95a celo leto velja aa Ameriko In Kanado ..................... $6.00 2a pol leta....................$3.00 7.H Naroda" izbaja vsaki dan lzvzem3i nedelj ln praznikov lil .A H NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. I. Telephone: CHelsea 3—1242 USODA STARIH DELAVCEV Prodno je odpotoval predsednik Roosevelt proti Južni Ameriki, je naislcsvil na delodajalce poziv, v katerem se bavi z najbolj težavnim gospodarskim problemom modernega čai~a. Problem se tiče starih delavcev in njihove žalostne usode. V industrijah je splošno razširjena navada. da ne dajo delavcu dela, če je star nad štirideset let. S tem se ustvarja nov proletariat Nekoč so smatrali štiridesetnike za može, ki so na viišku svojih delovnih zmožnosti ter na višku svojih državljanskih insocijalnih odgovornosti. Dan es jih mečejo na če^to oziroma jih izročajo v oskrbo raznim reliefnim organizacijam, češ, da rabijo prostor za mlade, čvrste in krepke IjKdi, ki so pa v največ slučajih povsem neizkušeni. Posledice tega so usodne; ne samo za stare delavce, pač pa v gotovem pogledu tudi za delodajalce. Od dne do dne namreč bolj Ln bolj primanjkuje izvežbaaaih moči. Začasa svetovne vojne se je začelo. Iz delavnic in pisarn so poklicali moške, am veš, nisem nestrpnež in ne zagrizenec. Svojih političnih nazorov nikomur ne vsiljujem. Vsak naj bo. kakor sam ve in zna. V domovini je pa dane- drugače. Ce hočeš mirno živeti, moraš biti tistega 'pripričanja kot so možje v vladi. Danes i-raa poglavitno besedo Korošec. Kdor ni žnjim, je proti njemu. Kritiziranje vlade je najstrožje prepovedano. Onega, ki si drzne vlado kritizirati, označijo enostavno za komunista, pa inagari. da jt- živali m Najhitrejša izmei kakšna gazela, noj ali zajec, temveč pripada ta naslov kakor kažejo najnovejše raziskave — pajkom. Izračunali so, da napravi bežeči pajk v vsaki sekundi pot, kj stokrat prekaša njegovo velikost. Ni je živali na svetu, ki bi so mogla pobahati s tolikšno brzino. Kaj so proti temu vsi rekordi, ki jih dosežejo ljudje v teku! Človek, ki je povprečno 1.30 do 1.80 m visok, bi moral v sekundi preteči 170 do 180 m, ee bi se hotel kosati s pajkom. Ce pogledamo rezultate vseh olimpijskih in svetovnih rekorderjev v teku. bomo morali hitro priznati, da spada človek v tem pogledu vendarle prej med polže nego med pajke. . FA.i^-'EXPELLt-R' Tisočeri so dobili pomoč pri bolestih ali bolečinah vnetih mišic — s par vdrgnenji. PAIN-EXPELLGR z varstv nc» znamko Sidro v rabi 70 let. z božičnimi darili. Ker nastctjfijo zaradi nestalnosti na de-narnem trgu včasi precejšnje zaižiude pri dostavljenju denarnih pošiljatev, opozarjamo rojake, naj že sedaj odpošljejo svojcem v domovino denarna darila, namenjena za Božič. Ce pošljete sedaj, vam lahko jamčimo, da bodo pošiljatve Dravočasm dospele. ZOPET NA SVOJEM MESTU PUBUSHWG ca K 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. assess -.i 8am Oolin, ki mu je senatna preiskava dokazala, da se bavi s profesijoinabiim stavkokaštvorni, je zaradi raznih zločinov več let preživel v Sing Singu in Atlami. Zdaj se je zopet pojavil v New Yorku. da pomaga zlomiti štrajk pristaniških delavcev. Stavikarji »o mu prišli na sled ter ga javili zveznim oblastim, ki so ga aretirale. PAJEK — NAJHITREJŠA Yeren m človek ter je ŽIVAL. - vsako nedeljo in včasi še med .(tednom v cerkvi in sploh ne ve, kaj se to pravi — komunist. Za komuniste so določeno dosti ostrejše kazni kot za u-inor očeta, matere ali žene. Najuspešnejše orožje delav t a, da si izboljša svoj položaj je štrajk. Tudi štrajki -o v domovini prepovedani in jih ob lasti kaj hitro zatro z žilavkaim in bajoneti. Povedali so mi. da ni oblast v zadnjih desetih letih še nikdar potegnila s štraj-karji. pač pa vetkno le s podjetniki. Tudi štrajkarji spadajo namreč med komimiste. Povprečni delavec zasluži od dvajset do trideset dinarjev na dan. Višji uradniški kvečjemu tritisoč dinarjev na mesec. — Kaan naj obrne delavec svoj ea-služek' Za jed, obleko, za kajo ali za pijačo? Kilogram naj- slabše kave stane šestdseet dinarjev. Kilogram užitne kave i-topetdeset dinarjev. Višji uradnik mora imeti »svojemu stanu 'primerno stanovanje, obleko in služkinjo, seveda. To anora imeti, sicer mu preti nevarnost, da ga zapode iz službe, češ. da ne živi svojemu stanu primerno. In uradnikova žena mora imeti že vsaj vrhnjo obleko po najnovejši modi. Že * saj vrhnjo obloko, pravim. To zahtevata ugled in stan njenega moža. Spodaj lahko nosi zabite ali pa sttrgane porliantaste hlače, pa mora 'biti skrajno pre-vhljna. da jih nihče ne vidi. ker bi bila v takem slučaju na vagi eksistenca njenega moža. Kam naj torej ubogi uradnik "obrne -voje tri jurje? Ali naj plača ž njimi stamovanje, služkinjo in jed, ali naj sebe. ženo in otroke oblači ter jih v šolo pošilja-' Uradnikov sin in hči morata namreč študiralti, pa če sta še laka cepca. Da bi dal uradnik svojega sina učit koristnega rokodelstva ? Da bi se nradni-!:ova hči za kuharico izučila? J a. za božjo voljo, saj bi ubogega očeta tovariši u jedi i in bi "postal predmet splošnega za-Mnehovanja. — Kako pa žive? — ga vprašam, — Pasje življenje. Čevlje na brks. v aržetu ntks! Tako žive. Človek ne ve, če bi jih pomilo-val ali bo jim privoščil, ker so talci sužnji. Kleceplazstvo je pogoj za tamkajšnje življenje. Ce se po kolenih ne plaziš pred svojimi predstojniki in če ne preziraš tistih, ki so%po stanu in službi pod teboj, si pa zopet označen s črno prko. da si komunist. (Dalje jutri.) "GLIB VABOVI*9 New York, Monday, November 30, 1 936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN JOHN BADENHOOP V KREMPLJIH LEDENE GROZE Bt-sno je divjal snežni nu;!?ž. To je bil eden izmed onib snežil jih viharjev na gorskem grebenu. ki ti iztrga smuei izpod nog, ki zgrabi človeku /a prsi in te trešči na led, r_Qd žamete, na strme bn žine, kakor pač hoče. Kdo bi si bil mislil, da bo tako? Nihče od te eetvorice, ki je v temni noči na kolenih ki se je v snežni vihri plazila po ozki ledeni grebenovi stezi nad Peklenskim breznom. Nihče bi ne bil tega pričakoval. Niti Švarc, to je bil prvi, ki je im€»l ženo in dva otroka; niti Fric Heger, drugi, ki se je bil pravkar zaročil in je vsak večer pisal svoji neveri, niti tretji, Fos, ki je navadno imel naočnike in je zmeraj vse preudarki Najmanj pa četrti — Anger — krepki Anger, ki je v zadnjem tednu zlomil že dva para smuči in to vsako jutro povedal. A zdaj so tu čepeli. Ležali so na kolenih, na trebuhu. Bili so brez smuči, ki so jih bili morali že ko j spočetka, Bog ve kje •— pustili. Vsak je imel po eno smučarsko .palico, katero si je tisti pred njim privezal s pentljo na nogo, tako so bili čudno privezani drug na drugega. H prsti so i=e zasajaii v globoko ledeno skorjo ali sneg, če gi vihar še ni otkpilial v Pekjpn sko brezno. In vsi so tipali o-koli in iskali poti ob kolih za markacijo, ki jo je moral najti Svarc, ki je bil prvi. Vtsak košček poti, za en sani korak, je zahteval vsega napora in trajal celo večnosi. In dasi je bilo tako naporno iska ti pot, se vendarle niso bail, da bi zdrčali po pometeni, ko zrcalo gladko-ledeni steni na levi in pod njo v Peklensko brezno. A bali so se mriza, mraza! Nekaj v njih je počasi zmrzo-valo. Nekaj gorkega v njih telesih, ki je poganjalo še. nekaj krvi po žilah, kar se je obupno upiralo gladkem ledu in se je vendar bolj in bolj sesedalo. Vražje so bili utrujeni. Tr, tako je bilo zdaj že dv*» uri. Do ^ laznosti hude bolečine na obrazu in v nogah so žc popuščale. Toda — čemu lmj bi -:e pa še dalje piusili, kar na mestu bi zmrznili, če svojih presnetih kosti ne bi več dvigali. In tako so lezli dalje, (k? je liote*! kdo obležati, je njegovo roko, ki je bila trdno privezana na smuči srednjega, sunil tovariš kvišku in jo sunil še en- krat, dokler se dotični ni premaknil. Tako je Fos že nekaj čaisa suval Angerja, pa ni nič zaleglo. Kaj se je zgodilo? Sprednja dva sta se že ustavila. Fos je snel svojo roko iz zanke Angerjeve smučarske palice in se je počasi obrnil. Tako, zdaj mu sneg vsaj ni več bril v obraz in je mogel odpv«*-ti oči. Anger je ležal na trebuhu, obe roki je imel po tleh iztegnjeni naprej. Jermen s mu carske palice v roki se je raz vezal. Fos se je splazil prav tik njega in ga je butnil v glavo. Počasi se je Anger za kotali i malo v str^n, tako da je *)ilo videti obraz, zaprte oči in napol odprta usta. Zda i so •istnice zganile. Izza ledu in snega, ki je bil z ni;ma pokrit Angerjev obraz in vse njegovo telo in vse okro^ in ki je zmeraj "znova hrumel pečin, je zaslišal Fos nekaj strašnih besed: "Jaz ne — modern — več — pustite me — ležali:" Nepremično j.» Fo- čepel pr^d Angerjem Prav z j prav se mu je kar lep, > zazdelo. Burja je butala v njegov hrbet, pred njim pa je bilo vs » mirno. Nekje je bilo zdajle toplo, j tiho in zaspano . Soba je bi-j la in polno luči v njej. Toda kaj. kaj pa s n:jari? Ležal jej v snr-gu in to kole ne bo nje. Ni smfl obsedeli. Ni smel zmrzniti. Počasi 7. neskončnim naporom — ka» zatulil je bil v ;*o- u, tako «e !c napenjal — se -pet obrnil vihro in se splazil naprej k Svarcu. "Anger noče več. Naj ga pustimo ležati, nravi." Zdaj se je Svarc splazil na-j zaj. Bil je le še ko poša.-iiia j ledena prikazen. Obraza sploh ni bilo moči spoznati. Kako se! je mučil. Zdaj je že čeprl zrn ! ven Angerja. Fos in Heger sta nepreniičm i čepela na kolenih in se z vso' silo upirala burji, ne 1 : bila prav za prav hotela Le Fos se je obrnil, če bi naneslo, da bi mogel kai pomagat". Kaj mu je Svarc zarjovel? Kaj? "Naprej?" Tudi ni vedel ničesar boljšega. '•Naprej naprej'* — zmeral eno in ,«to.j Vpili ao, a v viharju je bilo ko j či\ kanje ptička. Gl^ia1 je| Angerja. a do njega pač ni; moglo niti rjovenje prodreti. ! Zdaj se je Švarc lotil An-: gerja. Skoraj smešno je biloj videti, kako je Švarc ves tre-; soč se in z vso težavo dvignili roko, ki je bila že skoraj zmrz-l nila in ki ga ni hotela več slu-šati in jo je v silni vihri frfotaj e izpustil na ledeni zavoj, ki bi se moral zbuditi, a ki se ni zganil. Nato pa se je Anger mahoma — F»ie je to kasneje spet in spet pripovedoval in dejal, da se brez dvoma ni zmotil — premaknil ko bolna žival, prav zahrbtno, ko da hoče koga napasti in se je zagnal kvišku — čez pot — in se v hipu zakotalil v oblaku snega in ledu navzdol v Peklensko brezno. Fos je to videl in se je začudil, silno začudil. Zaprl je oči, jih spet odprl in je prav tako dolgo nekaj toplega občutil. Skozi m i geta joči sneg, ki ga je že nekoliko obležalo na ledu, je opazoval sključeno postavo Svarca. ki .'e dva metra pred i.jim čepel na kolenih. "Kdo i»i živ oil nas!" je pomislil Foi. Ir ko je tako preudarja! ir n"r ve•> mogel storiti. Le trije ■=«» £e z lazbi-čanimi očmi buljili v noč, da bi nr^li pot in ki jo bo moral najti pivi, Heger, sicei bodo zmrznili vsi trije. Zjutraj, ko so je komaj zdanilo in se je vihar polegel in je bilo ozračje čistejše, so jih odkrili z daljnogledom in šli s sanmi ponje. Ko so bili minili greben nad Peklenskim breznom, so bili obležali v neki dnp- na japonsko poslaništvo so streljali POGLED N A MADRID f. ' ji MEXICO CITY, M el lika, 27. nov. — Ponoči je bilo oddanih več strelov na poslopje japonskega poslaništva. Streljal je neki neznanec iz avtomobila, na katerem ni bilo luči in licenčnih plošč. ROJAK OPERIRAN. Iz Minnesotc poročajo: V Hibbingu, se nahaja v Adams bolnišnici Frank Klnn ml. iz Ghisholma, ki se je podvrgel težki operaciji. Star je 27 let. Vse kaže, da je Madrid nekoli ko pretrd oreh za španske vstaše. Generalu Francu je zmanjkalo vojafcov in je baje prosil za premirje. lini, kjer ni bilo burje in so si z rokami in palicami izkopali votlino v sneg in so ondi drug vrh drugega obležati in so dočakali jutranji svit. Dali iso jim grogn in kuhanega vina. Namazali so jim od ozeblin raz j eden e obraze in zamrzle ude." Obdali so jih z be-limi, debelimi ovoji. Tiho ko otroci so ležali, in vse jim je bilo prav. A že drugega dne so bili na nogah. NLso se dali kar tako ugnati. Opoldne so že sedeli za okroglo mizo in so skušali prinesti vročo kašo z žlico v poševno pretegnjena usta, kar jim ni bilo prijetno in tudi dokaj težavno. A slednjič so morali vendarle kaj jesti. No, ko je bila miza prazna, so se is komolci naslonili nanjo in se spogledali. Govorili so o tem. Angerja včeraj še niso mogli! najti in tudi danes še ne. Mogoče ga bodo našli šele spomladi. Za lep grob bodo j »oskrbeli. Tu v gorah. Nato so molčali. A kako naj bi bili ravnali, če j bi bil tako zmešan? lie kako? Prav previdno so se izražali j o tem. kaj bi bili mogli storiti.' Saj so še prav natančno vedeli,] kako so ondi vsi ležali. In pla-i žili so se okoli obvezanih glavi med pleči, ko da se zodaj ne j morejo verjeti, da sedijo v topli j koči. Seveda, vlekli bi ga bili j z dvema palicama. To bi bili i storili. A kaj, daleč bi ne bili; prišli. " Bog ve, ali je Anger kaj ve. del!" je vprašal Svarc, ki mu, je šlo najbolj k srcu. "Hislim, da je vedel," je rekel Fos, ki je zmeraj kaj v tolažbo povedal. Nato je pa govoril Heger, ki je običajno ]x>slusal. "Veste, dober fant je bil. j Zmeraj sem si dejal, da bi bili i vendar mi tudi taki. Tako veliki in tako močni. A zdaj že vem, da ni bil docela zdrav. Tako daleč ko mi, pa le ni prišel." Pri tem je stisnil glavo med ramena in njegov obraz je bil videti navzlic ozeblinam in obvezam ves lesen in izžet. Oči so se mu kar zmanjšale, pome-žikoval je z njimi in prodirajoče gledal, ko da bi mogel videti do dna zemlje. "Pa je on danes že ondi, kamor bomo mi šele kasneje prišli. Kamor bomo šele prišli, ko bomo dovršili, kar nam je na svetu namenjeno." Heger je zaječal in umolknil. Rad je imel Angerja in je bil sam jako skromen fant. Nato se je spet prisilil h govorjenju. Njegov glas pa je trdno zvenel, da sta se mu prijatelja kar začudila. "Taki veliki, močni, vesta, niso zmeraj najboljši. Večkrat so za kaj majhni, ki se ne raznežijo. In le to je poglavitno! Samo to je prvo; da se ne raznežiš!" To je povedal Heger, ki je bil doma zmeraj potisnjen v kot. Doma, kjer je njegov oče, stari kapitan Heger, jemal le starejša dva brata s seboj in je njega puščal doma in ga poslal na deželo, češ, da ni za nikamor. In brez dvoma so njegove besede zahrepenele po priznanju, saj je bilo vendarle nekaj resnice v njih. In ko so tako sedeli, se je v njih sklonjena pleča zarisala podoba težke usode. KNJIGARNA 216 WEST 18th STREET v, NARODA" NEW YORK, N. Y. in učni AIIVS NEW AMERICAN INTERPRETER. — NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel Here. «0 Trda vez. 271» strani. Cena ..............1.40 strani. Trda vez. Cena ...................?5 CCna knjiga za Nemce in za one, ki so neia- To je nekak slovenski abecednik, sestavljen sčine zmožni. po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. AMERIKA IN AMER1KANCI. Spisal Rev. J, Primerno za otroke, katere hočete naučiti M. Trunk. 60S strani. Trda vez. Cena......5.— slovenskega pravopisa. Oj.is posameznih držav; priseljevanje Slo- NASE SKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI in BE-vencev; njihova društva in dru» narodne SEDI. Opisal Frau Erjavec, 224 strani. Broš. .40 ustanove. Iiogato ilustrirano. " NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. 308 strani. Cena ..........................L50 F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— To J« najpopolnejša sanjska knjtga, sestavljena po najboljših arabskih in egiptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slik»mi. 256. BURSKA VOJSKA. 05 strani. Cena...........40 BONTON. 280 strani. Cena ....................1.50 Knjiga o lepem vedenju, govorjen in ln oblačenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become a citizen of t be United States". STATES. V tej knjig« so vsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena ................ .50 .35 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kabaj. Trda vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevM. 2.~idovi-na in pripovedke o naravnem čudu. takrSnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 2M5 strani. Cena ........................ .80 Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur, jasnega. Pisah'ij. ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoj« delo tako. da bo služilo slehernemu kot orienUtčnl spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo; posebno vrtnarstvo; sadno drevje: kako vrt krasimo; navodila za sobne rastline. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trda vez. Cena ......1.50 Bro5. cena 1.25 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Op i« bolezni. Slike. DOMAČI ŽIVIN OZDRAVNTK. Spisal Franjo Dolar. S slikami. 278 strani. Cena ..........1.25 DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1JJ0 broS............. 1.25 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. DO OKIIIDA DO BITOLJA. 1«« -'rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami "stili krajev naše etnre dnmnvine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal r. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisal« s. M. PurgaJ. S slikami. lim; strani. Cena ............. Knjiga se odlikuje ik» svoji izbrani vsebini in veiiki korist!, ki jo nudi ženam in dekletom t vseh vprašanjih cosjiodinjstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI ni srnini. Cena .......................... Podrol»en opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slove»i-ke prestolice. IZ TAJNOST. PRIRODE. Ki srn i ni. Ceua .... Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc Levstik. 2JO strani. Cena ................ Levstik. 220 strani. Csna broš. ...00 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik- Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80----II. Del Zemljepisni pregled: natančni ftodatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu. KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena trdovez----.50 Broš.---- KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... strani. Cena ............................ .90 SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 OB 50-LETNICI DR. JANEZA EV. KREKA — 04 strani. Cena .......................... .25 Napisano v sitomin možu. ki je prvi med nami uspešno propagiral veliko idejo jiigo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 2^0 Knjiga je namenjena v prvi vrsti za stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter žele-zolivarstvo. ODKRITJE AMERIKE, »pisal H. M A.JAK. Trije deli: 162. 141, 133 strani. Cena mehko vez. .50 Cena vezane .08 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 107 strani. Cena .........................80 A" knjigi so opisano lepote naše slovenske domovine. Krase jo krasne slike nasm najlepših krajev. PRAKTIČNI RAČINAR. Trda vez. 251 .. .75 Priročna knjižica, ki vsebuje vse, kar je pri nakuou in prodaji »x>trebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena.......65 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v družbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. 311 strani. Cena .... .70 Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi fi.ami sodob&o filozofije. RLSKI REALIZEM. Spisal rlr Ivan Prijatelj. 41-': strani. Cena ..........................| jfj V knjisri so opisani predhodniki iti idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. _'I4 strani. Cena ....................1.75 Kdor s»> zanima za radio aparate, ne mor;* ;e knji™<» pogrešati. Si>:rr:im. Vezano. Cena .........75 5 :>omži. .-1.20 SLOVENSKA Kl'lIARICA. S. M. T. -Calinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 7i:S strani, lepo trdo vezana. Cena ..................6.— STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... -50 Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi 60 raziskal "črni kontinent". • SPOMINI. (Siiisal Jože Lavtižar.i 24:t strani. Cena......1.5© V tej knj^l nt.«ja naš znani potopie. In kar obljubim, to tudi izpolnim. In če mislite, da iz 11 \ru no bo nič, ker nočete iti z nama. no — si bova pa morala poiskati kako drugo čalstno damo. To je moja in Gitina prijateljica, gospodična Skraba in njo bova vzela s seboj. Takoj bom šel k njej in jo bom vprasšal, ako hoče prevzeti to častno službo. In to bo storila, na to se lahko zanesete. Vidite, s<*daj sva se izvila iz zadrege." Stara žena temno gleda v njegov smehljajoči se obraz. Huduje se sanua nad seboj. Kaj je dosegla s svojo protiv-nostjo? Da, bodo šli brez nje. In gospodična &kraba bo še boljša častna dama oil nje. Njena strupena jeza se vsled tega poraza še bolj poveča. Najrajše bi bila Hartmanu takoj pokazala vrata. Toda ni bila gotova, ako bi hotel iti. Imel je navado jo dražiti in proti temu ni mogla storiti ničesar. Zato si mmli, da je boljše, da niti ne odgovori. Naglo pretika igle in ko Hartman odide iz sobe, mrmra nekaj pred se kot "nesramnost". Gita jo samo malo časa molče in resno gleda, nato pa gre iz sobe. Ko so prišla prva »Džorževa obsežna pi^ma, se je Gita nekoliko pomirila. Iz vsake njegove besede je zvenela brezmejna ljubezen in je ogrevala njeno sre. Hrabra je hotela biti; to mu je obljubila. In otrese si svojo bol in misli sania na sebe. Z veliko vnemo gre zopet na svoje delo, ki naj bi ji pomagalo v njeni osamelosti. Hartman ni rekel preveč o njenih delih. O "Juriju Pros-tu" so govorili. V kratkem času je bil najbolj priljubljen pisatelj in založniki so se potegovali za njegova dela. Za ta nagli uspeh se je imela Gita zahvaliti samo Hartmanu. Tako neiskušena je bila v takih stvareh, da takega uspeha brez njegove previdne pomoči ne bi nikdar mogla tako naglo doseči. Vsa začudena bere Gito sijajne kritike, ki so razpravljale o njenih romanih in če je videla v izložbenih oknih knjigarn "Jurij Prost", je zardela in naglo hitela dalje, kot da bi moral vsakdo videti v njej "Jurija Prosta." V veselje nad svojim uspehom pa se je pomešala grenka kaplja. Da ni smela dovoliti, da bi bil tudi njen Džorž de ložen njene slave in da je morala proti njenra o tem molčati, je mučno občutila v svojem sru. In vendar si tudi sesedaj pravi, da je delala prav. Toda iskreno si je želela ure, ko se mu bo mogla izpovedati, da je tajno bila njegova gonilna sila. Mnogokrat je potožila Hartmanu svojo skrb, kako bo Džorž prenesel slednjič to odkritje. Hartman pa se je posmehoval njenemu nemiru. "Kako bo sprejel, gospa Gita? Vsled presenečenja bo nekoliko zavihal nos in pritisnil pctljub na vaše ustnice, da vam bo pošla sapa. Pa take so ženske. Vedno si nekaj več zavzemajo, kot pa morejo prenesti. Najprej ste bili polni poguma in odločnosti, sedaj pa pride bojazen, kako se bo izšlo. Džorž tudi ni "brez razuma. Bodite brez skrbi; v vsem tem bo > poznal vašo veliko lju-bezen in bo na vas ponosen. Ne bo več dolgo, ko bodo govorili tudi o Džoržu Feldmaira, kot govore sedaj o vas." Gita stisne njegovo roko. "Dragi prijatelj, ko bi vas ne imela! Koliko se vam imam zahvaliti. Džorž in jaz vam tega ne moreva povrniti." "O, saj to upam. Prosim, da mi pojete slavospeve, da mi bo zaradi mojih zaslug kar slabo. Ali mislit^, da vse to delam iz nesebičnega prijateljstva? Pozneje se hočem ponašati, da sem odkril dva odlična talenta. Kdor v svoji juhi nima lastne levorike, mora gledati, da kaj dobi od svojtti prijateljev. Tako je, gospa Gita!" Gita se smeje. "Da, zelo se čudim, kak sebičnež ste, kako dobro preračunate. Postali ste popoln iznajditelj, kako bi sami sebi izdali slabo izpričevalo." Hartman se smeje. "Kaj ne, zoprn sem. Samo vprašajte Feldmanovo mamo, kadar se z gospodično Škrabovo vrne s trga. Prav rada bo potrdila. Prej p* bom še izginil.'* "Šolnina pot Atlantika" NAJBOLJ DIREKTNA PROGA SATURNIA VULCANIA 5. 1)E(\ — 9. JAN. — '20. FEB. SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 1.1 CR ŽELEZNIŠKE VOŽNJE I »O VAŠE I>OMOVlNE DCV (Najhitrejša ladjar ,.Qi \7/\I A (Edino Oyro-.tabill-I\LiA,n' Ju*"' Pr°S0 v"cn j/\ Y U1A zirana ladja »veta) 12. DEC. — 16. JAN. — i>:{. JAN. — G. FEB. Na vseh imrnikili uživate najl»olj3o hrano, uljudno postrežbo in luk-surjozno udobnost, radi katere je Italian Line postala glasovita. . . Za informacije in rezervacije, obrnite se na kateregakoli pooblaščenega agenta ali na 624 Fifth Ave., Now York City ^OOOOOOOOOOODOOOOOOWOW Pišite nam za cene vosnlh listov, reservacljo kabln In pojasnila ca potovanj«. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th St., New Yorfc voccsccoaoocooftso oooo oooc Kako se podelujejo Nobelove nagrade. Kakor vsako leto, je tudi letos v začetku novembra Nobelov odbor objavil, kdo dobi Nobelove nagrade. Tajnik Nobelovega odbora švedske akademije je knjižničar Karel Avgust Groenblad in on pripoveduje o podeljevanju Nobelovih nagrad takole: Delo Nobelove ustanove je zasnovano na oporoki inženjer-ja Bemharda Nobela, napisani 27. oktoibra 1895 in glaseči se: Z vsem ostankom mojega realiziranega premoženja naj se postopa takole: Kapital, ki ga nalože izvrševalci oporoke v dobrih vrednostnih papirjih, bodi fond, čigar obresti se bodo vsako leto razdelile v obliki nagra. februarja : Europa v Bremen '.'7. februarja: Paris v Ha\re Rex v Genoa (Dalje prihodnji*.) —t——— Preživite BOZIC V STARI DOMOVINI Cnnardova progra priredi tri izlete v staro domovino. Vsi trije iz leti se bodo vršili v času. da bo slehernemu, ki se jih udeleži, mogoče preživeti božične praznike med svojei. IZLETI SE VRŠE NA PARNIKIH: QUEEN MARY Id odpluje iz New Yorka: dne 2. decembra ter 16. decembra BERENGARIA dne 9. decembra Na prvem izletu Ih» spremljal izletnike MILAN* EKKROVIČ. član newyorSkega urada Cunanl Line: na drugem ALFRED MARKITS. ki je istotako član newyorskega urada: na tretjem pa HENRY WEBER, član čikaškega urada Cunard Line. Za vse podrobnosti glede cen, potnih listov, povratnih dovoljenj Itd.. se obrnite na: POTNIŠKI ODDELEK "GLAS NARODA" ^ 216 WEST ISth STREET NEW YORK, N. T. ZNANSTVENE IN POUČNE KNJIGE Nadaljevanje $ 3. stremi ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 stranL Cena.. J9 Zanimivosti is ruske zgodovine In natančen opis rojaftke republike zaporočkih k očakov. ZDRAVILNA ŽELlStA. 62 stranL Cena ....... .4« V knjižici najdeš v lepem redu omenjeno vse, kar potrebuješ, da si obranifi in popravil svoje zdravje. __ ZGODOVINA UMETNOSTI PRT SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH. 137 stranL Cena.... 1.M Znamenito delo naftega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V kzjig je «7 krasnih slik. ZDRAVJE MLADIH. 147 stranL Cena........L2S Hlgijena doma in v dol L Opis bolezni prt mladini. EDRAVJE IN BOLEZNI V DOMAČI HIŠI. spisal dr. Ju* Bačar. Cena -....................L2S Sestav, delovanje In aegi Človeškega telesa. Nobel je umrl leta 1896, toda šele čez ipet let so bile prvič ■podeljene nagrade iz njegove ustanove. Toliko časa je bilo treba za organizacijo. Vsak človek nima pravice predlagati kandidata za Nobelovo nagrado in za vsako nagrado veljajo stroga pravila. Za literarno nagrado je določeno: Kandidate •smejo predlagati člani švedske akademije ter člani francoske in španske akademije z enako organizacijo in nalogami, člani humanističnih razredov drugih akademij, člani na Lstem nivoju z akademijami stoječih humanističnih zavodov in društev ter končno profesorji estetike, literature in zgodovine na akademskih visokih šolah. Tako mora biti za literarno nagrado predloženo posamezno delo ali vsa pisateljeva dela. Presoja se pa ne more omejiti na čisto literarno stran, temveč mora tudi upoštevati, kakšen položaj zavzema avtor v literaturi svoje domovine in kakšne posebnosti ima njegovo delo, da je mogel biti predlagan za nagrado. To določijo vedno najboljši literarni zgodovinarji in njihova presoja je navadno podobna literarnemu eseju, ki se pa ne objavi, temveč razpošlje zaupno članom akademijo. Sredi leta okliče komisija sejo, r.a kateri pade končni predlog. Ce se komisija ne more odločiti za enega pisatelja, jih predlaga več hkrati. Komisija ima seje vsak četrtek in končna odločitev pade v začetku novembra. 10. deembra, na dan smrti Alfreda Nobela, se nagrade svečano podele. Istega dne se podeli v Oslu tudi Nobelova mirovna nagrada. 2SS2S VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do '-daj Imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesee, druga dan in tretja pt :eto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov, Vas prosimo, da sku§ate naročnino pravočasne poravnati. PoSIJite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte naSemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopikov, kojih imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih. Naročite se na "Glas Naroda" največji slovenski dnevnik i Združenih državak Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko« mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y. CA L.IFORNIA: San Francisco, Jacob Laushin ''OLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftiC Walsenlmrg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, Fr. Zupančič. "LLINOIS: Chicago, J. Bevčič, J. Lukanlch Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero. In Illinois) 0 Juliet, Alary Bamhich La Salle, J. Spelich M a scon tab, Frank Augustln North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph Močnik MARYLAND: Kitzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN: Detroit. Frank Stnlar MINNESOTA: Chlsholm, Frank Gouie Ely. Jos. J. Peshel Eveletb, Louis Gouže Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povfie Vlrgina, Frank Brvaticb MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW TORK: Gowanda, Karl Strni aim UttlA Falls. Frank Mail* OHIO: Barberton, Frank Troha Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karl-linger, Jacob Resnik. John Slaraik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Kumso Youngstown, Anton KikeU OREGON: Oregon City, Ore., J. Koblar PENNSYLVANIA: Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, M. Rupnik Export, Louis Supančič FarreL Jerry Okorn Forest City, Math Kwmln Greensburg, Frank Novak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Luzerne, Frank Balloch Midway, John 2ust Pittsburgh. J. Pogačar, Philip Pr*>- gar Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehifrer West Newton, Joseph Jovan WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr, Sheboygan, Joseph Kakei WYOMING: Rock Springs, Louis Taoehar Dlamondville, Joe Rollcb Vsak zastopnik Izda potrdilo za sveto, katero Je prejel. Zastopnike toplo priporočamo. TTPRAVA "GLAft NARODA** Važno za potovanje. Kdor le namenim potomtl v atari kraj aH dobiti U Je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled na§e dolgoletne skuftnje Vam samoretno dali najboljša pojasnila In tudi potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitre »-to m ■pno okrnite na nas sa vsa pojasnila. Mi preskrbimo roe, bodisi pretaje a povratna dovoljenja, potni liste, vi žeje in sploh vse, kar je am potovanje potreboo v najhitrejšem času, in kar je gU\m», za najmanjše stroftkfc. Nedriavljanl naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker ^ , -ee debHsJFashinKtona povratno dovoljenje. BE-ENTBY PERMIT, Pišite torej takoj n brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da booto poceni in udobno petem U. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West 18th Street New York, N. Y. .....- ....... - - - i——J- - -