i tl l Uf novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 6 (1240) Čedad, četrtek, 17. februarja 2005 naroči se na naš tednik Štiri leta po sprejetju še se ne izvaja V ponedeljek sta predsednik SSO Sergij Pahor in predsednik SKGZ Rudi PavSič imela najprej v Ljubljani nato v Trstu tiskovni konferenci, ki sta sovpadali s Četrto obletnico sprejetja zaščitnega zakona za Slovence v Italiji iz leta 2001. Bili sta odmevni. Tiskovni konferenci sta SKGZ in SSO izvedli zato, da bi opozorili tako slovensko kot italijansko javnost, da se zaščitni zakon ne izvaja, da je praktično blokiran in da je pomemben organ zakona, kot je Paritetni odbor, v bistvu onemogočen zaradi domenjenih manevrov in bojkota desničarskih elanov odbora. Ne izvajajo pa se niti tisti Členi, ki so neodvisni od Paritetnega odbora in seznama obCin, kjer naj bi veljala zaščita. O teh vprašanjih smo se pogovorili s predsednikom Pavšičem. Vse to se vključuje v ozračje, ki je ponovno napeto do manjšine in ki ga je dan spomina še zaostril. Kateri so po vašem mnenju resnični razlogi za neizvajanje zakona? Nobenega dvoma ni, da gre za jasno politično odločitev desnosredinske vlade, ki ustvarja vse pogoje, da ne bi prišlo do izvajanja zakona. V resnici so na vladni ravni za vprašanja in probleme slovenske manjšine prepustili "odgovornost" predstavnikom Nacionalnega zavezništva, ki je bilo najbolj nasprotno sprejetju zakona za Slovence. Vemo tudi, da o teh vprašanjih Rim vedno posluša Trst in tamkajšnje nacionalistične veljake. Zato je jasno, kdo je glavni režiser zgodbe o neuresničevanju zaščitnega zakona. Ni le, da se zakona ne izvaja, v zadnjem letu se je ponovno ustvarila izrazito protislovenska klima, ki prizadeva, jezi in plaši Slovence v Italiji- Žalostno je, da četrta obletnica zaščite sovpada s klimo, ki se je močno zaostrila in to ponovno na pobudo desnega bloka vlade. Dovolj je, da pogledamo, kako so v Trstu sestavili programe ob 50-letnici vrnitve Trsta Italiji. Ob dnevu spomina so sprožili vsedržavni propagandni stroj, ki postavlja Slovence in Slovane na zatožno klop zgodovine. beri na strani 6 La presentazione del Trinkov koledar, giovedì 10 febbraio a Cividale, alla presenza del console Jože Sušmel e di numerosi autori, anche dalla vicina Slovenia, è stata una bella manifestazione culturale. Tra gli interventi anche quello dello storico Branko Marušič, membro della commissione mista di storici, e del prof. Raimondi Cominesi, ufficiale antifascista e rappresentante dell’Anpi, entrambi collaboratori del Trinkov koledar leggi a pagina 5 “Spoznajmo naš skupni prostor ob NadižF v Breginju Gep praznik v imenu kulture Med kulturnim srečanjem v Breginju v saboto, 12. februarja "Spoznajmo naš skupni kulturni prostor ob Nadiži", takuo se kliče prireditev, ki jo je tud lietos organizala Suola v Breginju. An naslov pove že vse: živimo blizu dan od dru-zega, guormo isti jezik, se poznamo dobro, kajšan krat pa je trieba se srečat an se pogova-rit, pokazat tisto, kar smo nar-dil an kar ejemo narest. V saboto, 12. februarja v breginj-ski Suoli so učenci, učitelji an prebivalci Breginja doživeli tel liep skupni dogodek, ki je biu sevieda predvsem kulturni. "Kultura - je poviedu v svojim pozdravu kobariški Zupan Pavel Gregorčič - je tisto, kar darži kupe an narod skuoze stuoletja, an tela je za slovien-ski narod značilnost", (mo) beri na strani 3 La Regione conferma la fiducia alla Pro loco Oltre 8,2 milioni di euro le, approvando due distinte sono stati stanziati nella delibere proposte dell'as- riunione della scorsa setti- sessore alle attività produt- niana dalla giunta regiona- tive Enrico Bertossi, rispet- IMAŠ SAMU0 NO LIETO AN DESET MIE5CU tivamente per contributi a favore di progetti realizzati da soggetti sia pubblici che privati aventi come obiettivo la promozione dell'immagine del Friuli Venezia Giulia e l'incremento del movimento turistico, e per contributi a favore di iniziative e manifestazioni a-venti rilevanza turistica. Con la prima delibera, di 6.081.000 euro, saranno finanziate 101 iniziative, con la seconda, di 2.185.000 euro, otterranno contributi altri 116 progetti. Nel primo caso ad ottenere il contributo più significativo, per quanto riguarda la nostra realtà, è la Pro loco Valli del Natisone -Nediške doline. segue a pagina 9 La nostra cucina tradizionale, fatta dei sapori di questa terra, grazie ad alcuni ristoratori è arrivata fino in Oriente, e ancora oltre, raggiungendo l’Australia, dove vivono molti dei nostri emigranti. LEGGI A PAGINA 7 Nie ries, de so vsi pozabil na dreški kamun Ukradli so na puoSti Človek bi nomalo žalostno jau, de so vsi pozabil na dreški kamun, samuo tatje ne. V torak 15. februaija ponoc so šli na Kras, v kamunsko hišo, kjer je zadnja lieta an puošta. Brez vsake skarbi an sile so preriezal nit od luči an telefona, vargli tu uodo sireno od alarmnega sistema, snel šipo, šli noter an venesli uon želiezno blagajno, cassaforte. Ukradli so vse, kar je bluo noter: 10 taužent evro, prazne poštne librete an librete s čeki. An se lepuo pobral brez, de bi obedan nič ču. Le buj pozno so v centrali porajtali, de je kaj narobe, saj alarem signalizira tudi, kadar zmanjka elektrika. Poklical so karabinierje, ki so potle odkril tatvino, od tatov pa ne duha ne sluha. Imiel so vas cajt se pobrat v dolino, zažgat avto -zdi se je njih tist, ki so našli blizu Vidma - an se zgubit. Speter, občinska dvorana četrtek, 17. februarja ob 20.30 uri predstavitev knjige IL LIBRO DEI BAMBINI OTROŠKA KNJIGA "h A Četrtek, 17. februarja 2005 2 Incontro in Provincia per i progetti di riqualificazione delle strade Viabilità, i Comuni uniti chiedono aiuto a Strassoldo I Comuni delle Valli uniti per un unico obiettivo: trovare le risorse per riqualificare la viabilità di tutta la zona. E stringere la collaborazione con la Provincia. Con questi scopi - come informa una nota dell’ente - sono stati ricevuti dal presidente Marzio Strassoldo a palazzo Belgrado i sindaci e i rappresentanti delle amministrazioni locali di Grimacco, Stregna, Savo-gna, Pulfero, Drenchia, San Pietro al Natisone e San Leonardo. Quest’ultimo è capofila di un progetto europeo di riqualificazione della strada turistica che porta al suo Comune, partendo da Castel-monte. Come ha riferito il sindaco Giuseppe Sibau, le o-pere sono state finanziate dall’Obiettivo 2 per il 79% ma è necessaria la partecipazione del Comune per il restante 21%. “Su un totale di 1 milione 750 mila euro - ha detto Sibau - è facile capire come sia oneroso, per una realtà piccola come la nostra, sostenere la spesa”. Al sindaco di San Leonardo ha fatto eco quello di Pul- w m _rrv*vn t * ■ Palazzo Belgrado, sede della Provincia fero, Piergiorgio Domeniš. “Sono numerosi i progetti finanziati daH’Unione europea per la viabilità. Ma per i nostri Comuni è difficile reperire tutti i fondi necessari al co-finanziamento”. La proposta emersa è stata quella di partire individuando le priorità tra i progetti attualmente in piedi, e ha trovato l’interessamento di Strassoldo. “E importante che progetti come questi vengano portati avanti - ha commentato - perché rappresentano occasioni importanti per creare lo sviluppo in un’area rilevante e stra- tegica. Verificheremo le nostre disponibilità di bilancio perché un obiettivo come questo, la valorizzazione delle Valli, rispecchia pienamente la sensibilità della nostra Provincia. È opportuno promuovere anche un incontro con la Comunità montana per studiare insieme le possibilità di programmazione di interventi in tutta la zona”. Da parte degli amministratori, inoltre, come sottolineato dal sindaco Tiziano Manzini, un apprezzamento è stato espresso per la decisione della Provincia di aprire un ufficio decentrato a San Pietro, che assieme a quello di Ge-mona, con la nuova Direzione d’area delle Prealpi, avvicinerà l’ente intermedio anche a quelle zone pedemontane e montane per rispondere più da vicino alle esigenze dei cittadini. Pisnxo IZ Kl ima Stojan SpetiC * George Orwell je v svojem romanu “1984” opisal medijsko diktaturo Velikega brata, ki vsak dan prireja “uro sovraštva”. Mi smo doživeli teden medijskega linčanja. Kajti Dan spomina, za katerega so (z izjemo komunistov) glasovali prav vsi, ni bil nič drugega, kot močna propagandistična in zategadelj predvolilna akcija, s katero je desnica pridobivala točke, zmerna levica pa si je sipala pepel na glavo. Vedeti moramo, kaj nas še čaka. Marcello Veneziani, ki je član upravnega sveta RAI, že napoveduje snemanje nadaljevanke “Exodus” in televizijsko priredbo knjige Gianpaola Pansé “Kri premaganih”, ki v močnih tonih pripoveduje o obračunu s fašisti po 25. aprilu 1945 v severni Italiji. Vsem mora biti jasno, da je igra z zgodovinskim spominom za desnico donosna, saj ne more pokazati dobrih rezultatov vladanja. Ne ostane ji drugega, kot psihološki teror. In če je Berlusconi izjavil, da levica prinaša “glad, teror in smrt”, potem je to treba dokazati s filmi in slikami. Prvi Dan spomina je bil tako naravnan na volilno kampanjo v deželah z navadnim statutom. Dejstvo, da je film o fojbah “Srce v breznu” gledalo skoraj 37% prebivalcev južne Italije, dovolj zgovorno dokazuje, kako perverzen je ta propagandistični stroj. Prav na 60-letnico Osvoboditve. Prihodnje leto bosta “Exodus” in “Kri premaganih” postala hita v volilni kampanji, ki bo odločala, ali nam bo prihodnje pe-tletje še vedno vladal Berlusconi ali ga bo zamenjal Prodi. Na desnici je zadeva z zgodovino dokaj jasna. Medlo so obsodili fašizem in v zameno dobili preširokogrudno priznanje, da so sedaj upoštevanja vredni demokrati. Zmerna levica je manipulacijo zgodovine potrebovala v trenutku, ko se je prelevila v zmerno reformistično stranko. Fassinu in njegovim prija vzdušje narodne enotnosti, čeprav za ceno grobih potvarjanj resničnosti in trganja lastnih korenin. Edini, ki se prevrednotenja zgodovine branijo, so demokristjani z Andreottijem na čelu, saj niso pripravljeni žrtvovati De Gasperija in njegovo državniško držo skupaj s Togliattijem in drugimi “očeti domovine”. Tudi v Sloveniji pride nekaterim ta napetost prav. Predvsem vladajoči desnici, ki je razumela, da bo lahko obračunala s svojo poraženo in skesano levico in ji naprtila vse breme povojnih pobojev. Zgovorno je dejstvo, da je zgodovinarka Tamara Giesser Pečar v Trstu omenila 7 tisoč italijanskih žrtev v fojbah in s tem pristala na stališča skrajne italijanske desnice, medtem ko tržaški zgodovinarji menijo drugače. Vsem je seveda jasno, da je uzakonitev Dneva spomina v parlamentu dokončno ukinila in potisnila v kot skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev. Vprašati bi se morali, ali so se vsi, ki so za ta zakon glasovali, zavedali kaj delajo. Opozicija o bilateralnih odnosih Bivši predsednik vlade in predsednik LDS Anton Rop je aktivnosti slovenske vlade glede slovensko - italijanskih odnosov in odziv na izjavo predsednika avstrijskega parlamenta Andreasa Khola, češ da Slovenija ni partnerica Avstrijske državne pogodbe niti naslednica Jugoslavije, ocenil kot nezadovoljive. “Taka pasivnost ni dobra ne za bilateralne odnose ne za zaščito slovenskih interesov in interesov slovenskih manjšin,” je menil. LDS pričakuje jasno stališče predsednika vlade Janeza Janše glede izjav avstrijskih politikov, pa tudi diplomatske aktivnosti in simbolična dejanja, ki poudarijo dobre sosedske odnose. Janša naj pove, kaj meni o protifašističnem boju na Slovenskem in o zaslugah slovenskih partizanov na območju Primorske. Pričakovali bi uravnotežen odnos do zgodovine in aktiven odnos do reševanja problemov ter pozicioniranje Slovenije znotraj Evropske unije, je dejal Rop. Kohlova izjava je neprimerna in z njo je naredil veliko diplomatsko napako, prav tako pa je bil neprimeren odziv avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Valentina In-zka, ocenjuje Rop. Inzko bi moral pred izjavo pogledati note avstrijskega veleposlaništva in bi ugotovil, da je prav avstrijsko veleposlaništvo poslalo slovenski vladi noto, v kateri govori, da je Slovenija pravna naslednica Jugoslavije, zaradi česar pričakuje, da bo premoženjske zahteve, ki jih ima Avstrija do Jugoslavije, spoštovala. “Jasno je, da ko avstrijski diplomaciji ustreza, takrat smo pravni nasledniki Jugoslavije, to tudi povedo v uradnem dokumentu, ko pa jim ne ustreza, pa oba govorita o zadevah, ki ne držijo,” meni Rop. Trenutni problemi z Avstrijo in Italijo so primeri diskusije o prihodnosti Slovenije znotraj Evropske unije. Zdaj se pogovarjamo, kako bo Slovenija uveljavljala svoje interese: tako, da bo sklo- nila glavo in bodo drugi uveljavljali svoje interese, ali pa bo Slovenija odločno uveljavila interese, ki jih ima znotraj Evropske unije, in se pokazala kot partner, ki tudi spoštuje dobre sosedske odnose, meni Rop. Poleg tega je spomnil, da je bil zaščitni zakon za slovensko manjšino v Italiji sprejet že pred časom, in menil, da bi se moral ta v kratkem izvajati. Rop je še kot premier večkrat govoril s predsednikom italijanske vlade Silviom Berlusconijem glede tega zakona in zagotovil mu je, da se bo začel v kratkem izvajati. “Po tem, kar se zdaj dogaja, nisem več prepričan, če je stališče italijanske vlade še takšno,” je dejal Rop. Predsednik največje opozicijske stranke tudi pričakuje, da če bo prišlo do obiska italijanskega zunanjega ministra Gianfranca Finija, se mora ta najmanj pokloniti žrtvam fašističnega nasilja v Sloveniji in položiti venec v Gramozni jami. V LDS sicer ne zanikajo protifašističnega nasilja v Sloveniji po drugi svetovni vojni, želijo pa, da se o takratnem dogajanju govorijo zgodovinarji, politiki pa o sedanjosti in prihodnosti. Slovenija nima razlogov, da bi imela kakršnekoli komplekse pred zgodovino, še posebej ne glede svoje vloge v času druge svetovne vojne, ko je bila na strani antifašizma, je na novinarsko vprašanje glede aktualnih odnosov z Italijo in Avstrijo odgovoril vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. V opozicijski združeni listi zato od vlade pričakujejo diplomatske, a kljub temu jasnejše aktivnosti, ki naj uveljavijo interese in položaj Slovenije. Slovenija mora imeti do Italije in Avstrije mnogo jasnejša stališča kot doslej. Ce so v času osamosvajanja in pridruževanja Evropski uniji še obstajali razlogi za “preveliko zadržanost diplomacije v medsebojnih odnosih, mislim, da morajo biti zdaj stališča naše države popolnoma jasna”, je dejal Potrč, (r.p.) Sloveni per il ponte sulla Sava L’Alpina va in Cina Più presenti in Iraq La Slovenia aumenterà il suo contributo alla stabilizzazione dell'Iraq, scrive il quotidiano Deio. Metterà infatti a disposizione cinque istruttori con il compito di formare gli ufficiali iracheni. Ciò avverrà al di fuori del paese, con tutta probabilità in Giordania. Il ministro degli esteri Dimitrij Rupel ne ha dato notizia nei giorni scorsi nel corso di un incontro di ministri degli esteri della NATO, aggiungendo che le autorità irachene hanno accettato un contributo sloveno in armi ed attrezzature militari (per un valore di circa 5 milioni di euro). Birra slovena Si è conclusa in Slovenia dopo quattro anni la guerra della birra. La Laško ha acquistato infatti dalla Inter-brew belga una partecipazione del 41,32% della Union di cui è diventata proprietaria per il 95,17%. La Interbrew ha ritirato le querele, rinunciato a presentare un esposto all’ufficio a tutela della concorrenza ed ha rinunciato anche al ricorso all’arbitrato internazionale contro la Slovenia. Una nuova diocesi? In Slovenia ci sono tre ar- cidiocesi: a Lubiana, Capodistria e Maribor. Da quando è uno stato indipendente è stata istituita anche la Conferenza episcopale. Ciclicamente diventa di attualità la discussione se non sia il caso di istituite nuove diocesi con l’obiettivo di dare maggiore efficacia all’azione pastorale. La decisione naturalmente spetta alla Santa Sede, ma sono già state fatte diverse ipotesi, tra queste si parla di Novo Mesto, Celje e Murska Sobota. La proposta di Novo Mesto è quella che ha maggior possibilità di essere accolta. I candidati sono 11 Oltre al presidente uscente Borut Pahor, sono 10 i candidati alla presidenza della Lista associata dei socialdemocratici che nel corso del prossimo congresso, il 2 aprile prossimo, cambierà anche nome assumendo la denominazione di Socialni demokrati (SD) ovvero Democratici sociali. In un primo momento si e-ra proposto anche il deputato Aurelio Juri che però, coinvolto in uno scandalo “a luci rosse”, ha preferito ritirare la propria candidatura. L’azienda slovena di articoli sportivi Alpina ha aperto in questi giorni una propria fabbrica in Cina, con un partner locale che ha una piccola partecipazione nell’azienda. Lì si produrranno scarpe sportive ed altre attrezzature per lo sport. In aprile dovrebbe prendere l’avvio la produzione di scarpe per lo sci di fondo, settore dove l’Alpina copre un terzo della produzione mondiale. Un ponte sulla Sava La società di progettazione Ponting di Maribor, assieme ad altri partners, ha vinto il concorso internazionale per la progettazione del Ponte sulla Sava a Belgrado. Si tratta di un’opera che rappresenterà uno snodo centrale nel traffico della capitale serba. Il pilone dell’altezza di 200 metri, diventerà un simbolo della città come d’altra parte era anche previsto dal bando di concorso. Il ponte avrà una struttura in acciaio e cemento, sarà lungo 980 metri e largo 45 metri. Avrà una strada a tre corsie per il traffico automobilistico e due per tramvai, pedoni e ciclisti, per ognuno dei due sensi. L’investimento necessario e stato valutato in 80 / 90 mi' lioni di euro. V Breginju srečanje v imenu kulture Predstavili Trinkov koledar an antologijo beneških avtorju četrtek, 17. februarja 2005 s prve strani Natuo je učiteljica Vida Skuor pozdravila v imenu Suole an vodila zbor mladih učencu. Med svojimi nekdanjimi učenci je potlé Ivan Rutar, ki je puno liet biu ravnatelj kobariške osnovne Suole, pred-stavu svoje bukva "Večne misli spremljevalke", kjer se spominja na svojo otroštvo an na življenjske dogodke na Tolminskem. "Breginj - je med drugim poviedu - je adan od tistih kraju, ki ima puno za poviedat an za ohranit. Kultura parhaja iz roda v rod an se spreminja, nje vloga pa je pomagat človieku, mu bit parjateljica". Rutar je pre-dlagu, da bi se potrudili za narest lepe, debele bukva o Breginju, "da ne bo šlo vse v pozabo, da ne ostanemo mar-tvi kraj". Po nastopu ženske vokalne skupine Breginj je paršu cajt, da Benečija pokaže svoje zadnje kulturne dieia. Lucia Trusgnach je v imenu društva Ivan Trinko predstavila letošnji Trinkov koledar, kjer so pisali an lietos tud parjatelji iz Soške doline, natuo je Michele Obit poviedu, kuo je nastala antologija v beneškem narečju "Besiede tele zemlje". Na koncu sta Marina H Cernetig an Andreina Trusgnach prebrale svoje piesmi an proze an od drugih avtorju, ki so prisotni v bukvah. Besiede so spremljale lepe melodije od Beneških korenin, piel an igral so Alessandro Bertossin, Anna Bernich, Stefania Carlig an Cristina Bergnach pod vodstvom Davida Clodig. (mo) Tle blizu Ivan Rutar an Vida Skuor, an del publike, gor na varh pa zbor mladih učencu breginjske Suole Stazione di Topolò apre l’ambasciata a Lubiana Continuano le trasferte per Postaja Topolove. Venerdì 11 si è chiusa a Ljubljana, presso ia Celica Galerija, la mostra di fotografie "Fotogrami/Frames" che ha ospitato le immagini scattate a Topolò da fotografi di fama quali Guido Guidi, Miro Janek, Patrizio Esposito e Ulay. La chiusura ha visto un affollato dibattito riguardante ia Stazione, dove hanno preso la parola anche artisti che hanno partecipato agli incontri estivi come il regista Jan Cvitkovič e la poetessa Taja Kranberger. In chiusura dell'evento c’è stato un concerto al computer di Antonio Della Marina seguito dalla richiesta di aprire, proprio presso l'ostello Celi-ca, la prima ambasciata di Topolò in Slovenia. Richiesta Prontamente accettata. Lunedì 21 e martedì 22 ^arà la volta di Tarvisio e Klagenfurt. In entrambi i luoghi l'ap-Puntamento sarà doppio: le- zione per gli studenti, presso i rispettivi Licei, (il Bunde-sgymnasium fur Slowenen carinziano e l'Istituto d'istruzione Superiore “Ingeborg Bachmann”) al mattino e pre- sentazione di sera per la popolazione, sempre avvalendosi di filmati, suoni e delle narrazioni dei curatori, Donatella Ruttar e Moreno Miorel-li. (a.z.) kartista cividalese a partire da domenica 20 espone i propri libri d’artista Le “Scritture” di Cappanera a S. Vito Loretta Cappanera, artista cividalese, e-spone a partire da domenica 20 febbraio a S. Vito al Tagliamento, presso l’antico O-sPedale dei battuti. La mostra, organizzata dall’assessorato aUa cultura del Comune di S. Vito, si intitola “Scritture” e propone una serie di libri d’artista. L’inaugurazione avverrà domenica alle 11 con una presentazione della Cappanera e dei suoi lavori affidata a Franco Vec-chiet. L’esposizione proseguirà per un mese, fino al 20 marzo, con orario il venerdì dalle 15 alle 19 ed il sabato e domenica dalle 10.30 alle 12.30 e dalle 15 alle 19. SLOVENSKI A Wf I Beneških Slovenju u Belgji Dragi moji! Pošiljam vam tudi letos Slovenski glas. Nimar ko ušafate ta boletin, se zmislite, da adan misli na vas, ki se martrate po teh čarnih an tujih krajih. Daleč, daleč je vaš domači kraj. Ne čujete lepih domačih zvonou, tukaj ne ušafate naših bregou. Pa tudi po cerkvah ni takuo lepuo kot tam po naših slovienskih krajih. Ta boletin, ki vam ga pošiljam, naj bo pozdrav od domačega duhovnika, ki tudi hodi po tujih krajih kot vi. Po tem listu bi vam rad povedu kakšno novico iz vaših kraju, rad bi vas nomalo razveseliu in potroštau. Rad bi vam poma-gau, da bi ostali nimar pošteni, verni, korajžni in zavedni Slovenji, četudi si morate v tako težkih krajih in puno nagobamostih služiti svoj usakdanji kruh. Zame je velik trošt, da usi takuo težko čakate nov boletin. Puno bi radi ga ušafali usak mesac. A na žalost, bo lietos paršu do vas kot dosadà na dva mesca adankrat. Za-vojo tegà ga pa takrat po večkrat preberite in spraujajte, da ga boste še potlè prebirali, ko ne boste imeli druzega za brat. Na tem mestu se zahvalim usem tistim, ki so s svojo oferto za boletin dosadà zdr-ževali. Siguran sem, da boste v novem letu usak po svoji volji spet pomagali, da se pokrijejo špeže zanj. Je še puno naših rojaku, ki njih indiriza ne vjem. Pošiljajte mi direcjon od vaših parjatlu, ki Glas-a še ne prejemajo. Usake-mu ga bom pru rad poslu! Ce pa kdo vjè za kakšno pjesmo, kakšno prauco, naj jo napiše in pošlje, da jo damo na boletin! Seda pa usem voščim žegna božjega, zdravja an veselja v novem lietu 1953. Urednik 90 LIET MONSINJORJA IVANA TRINKA Na praznik sv. Ivana Zlatoustnika, dne 27. januarja, je biu slavnik naš velik mož -profesor monsinjor Ivan Trinko, ki glih na tisti dan je stopiu v 90. lieto svojega življenja. Rodiu se je na Tarčmunu in na Tarčmunu se v molitvi pripravja na pot v nebesa. Biu je skuoze 60 liet profesor filozofije v Videmskem seminarju in skoro nimar tudi deželni poslanec (consigliere provinciale) za čedajski in špietarski okraj (distret). Do fašizma smo tudi mi Slovenj imieli tega, de je govoriu za nas in nas zavogarju, če je bilo trieba. Je poznan in spoštovan po vsim sviete zavojo njega velike učenuosti. Lansko lieto so ga paršli obiskavat imenitni možje in učenjaki iz Amerike. Monsinjor Trinko je sigurno narbuj učeni mož, kar se jih je rodilo v naši majhani domovini. Želimo mu zdravje in dougo starost, narmanj do 100 liet! V spomin na 90-lietnico monsinjorja Trinka je biu štampan adan zlo liep kolen-dar za lieto 1953, v katerem je pisano o njem in o pouno lepih rečeh iz vseh vasi naše liepe dažele. Tudi naši emigranti v Belgiji ga bojo sigurno radi prebirali, terkaj buj, kjer je pisano v njem tudi od njih pouno reči. - gre naprej - četrtek, 17. februarja 2005 4 In assemblea sotto la lente i costi per la struttura Comunità, in molti chiedono il riordino del personale zMk,.ìì ZELENI LISTI Ace Mer molja Bolj sami, bolj revni Bistvena prednost evropskega modela socialne države pred klasičnimi liberalnimi modeli je bila, da ob socialnih pravicah, ki jih jamči država (zdravstvo, pokojnine, skrbstvo itd.), sprejema tudi princip kolektivnih pogajalskih subjektov. Posameznik, ki se je pogajal z delodajalcem, je bil skoraj povsem nezaščiten. Ta način dela so poznali naši dedje in pradedje. Hodili so delat “na tornado’’ v pristanišče, v kamnolome, v tovarne ali pa na gradbišča. Gospodarji so poklicali delavce, ki so bili potrebni, ter jih plačevali dnevno ali pa tedensko, če so delali ves teden. Razmerje ni predpostavljalo kakih posebnih pogodb. Resnične pogodbe in z njimi varnost in gotovosti so se pričele z uveljavljanjem delavskih statutov, s sindikalnimi in cehovskimi gibanji, skratka, s kolektivnimi subjekti delavcev in uslužbencev, ki so tako imeli veliko večjo pogajalsko moč. Ta model je v Evropi ust\>aril kolikor toliko stabilno družbo. V ZDA je bilo od nekdaj drugače, čeprav tudi tam poznajo zdravstvene in šolske mreže za revnejše sloje in se- veda pokojninski sistem. Razlika je, da je evropska socialna država zagotavljala npr. vsem enake ali podobne zdravstvene usluge, medtem, ko si v ZDA dražje zdravljenje lahko privoščijo tisti, ki imajo denar, da se bogato zavarujejo. Clinton je želel spremeniti ta sistem, a mu ni uspelo. Sedanji predsednik Bush pa želi spremeniti in individualizirati pokojninski sistem. Tega ne počne, ker bi bile blagajne pokojninskih skladov v ZDA revne, nasprotno. Gre za povsem ideološko gesto, za liberistični princip, ki povzdiguje individualizem. Bush je glede tega sprožil pravo kampanijo in se vozi iz države do države. Bistvo novega pokojninskega sistema bi bilo v tem, da bi vsak delavec obvezno vložil del svoje plače v pokojninske sklade, torej na borze. Ob običajni pokojnini bi si ustvaril kapital, ki bi mu omogočal boljše življenje v starosti. V bistvu bi vsak posameznik v veliki meri poskrbel za svojo starost sam. Ideja ni nova in se “sprehaja” tudi po Evropi in po Italiji. Pri nas veljajo dodatni in prostovoljni pokojninski prispevki. Po novem bi plačilni sistem postal strukturalen. Pri tem gre za nadaljnji korak k individualizaciji in atomizaciji družbe. Med današnjimi delavci in jutrišnjimi upokojenci bi dodatno padle solidarnostne vezi. Čemu bi bil solidaren v družbi, kjer si moram sam ustvarjati premoženje za starost sam? Bushev poskus pokojninske reforme pa v je bistvu le dodatni člen načrta, ki razgrajuje vsako obliko kolektivne pogodbe in delavskih statutov. Proces je v teku. V Italiji je že danes množica ljudi, ki delajo izven vsakršne kolektivne pogodbe in si služijo kruh iz dneva v dan. Ne gre za klasične posestnike, ki razpolagajo s kapitali. Gre za delavce, ki na različne načine ponujajo svoje delo in s plačilom sami skrbijo za lastno preživetje in oskrbo (delavci, ki si sami plačujejo razne prispevke.) Model se veže na mobilnost dela, na primat podjetja pred državo in na rahljanje zakonov in pravil v imenu mednarodne konkurence. V tem procesu izgubljajo moč sindikati in predstavniške organizacije. Iz zgodovine prve industrijske revolucije pa vemo, da so pravice kolektivne ali pa jih ni. Busheva ideja o pokojninski reformi želi na primer pristati več kot stoletje nazaj: zagotovljeno starost bo imel le tisti, ki bo imel dovolj imetja. Ostali bodo brezpravni in lačni. To pa velja tudi za delo. Je sploh možno ustaviti proces, ki ga je prekinil model socialne države? Je možno posodobiti socialno državo, ali je bližja njena ukinitev? In aprile si terranno le elezioni per il rinnovo del consiglio A Cividale Vuga punta al bis, il centro-sinistra senza bandolo L’unica certezza per il momento è la ricandidatura, scontata, di Attilio Vuga alla carica di sindaco di Cividale. Guiderà una “pattuglia” formata dalle forze politiche che l’hanno appoggiato nella legislatura che si sta per concludere (An, Forza Italia, Lega Nord), con il possibile coinvolgimento del Cdu, che pure con alcuni comunicati esposti nella sua bacheca ducale non ha lesinato critiche, anche negli ultimi tempi, al primo cittadino. Mancano più o meno due mesi alle consultazioni (la data non è stata ancora fissata dalla Regione, sarà comunque in aprile) e sul fronte opposto mancano sia il nome che il programma da opporre al centro-destra. Ad uscire allo scoperto, mettendo in luce i problemi emersi negli ultimi quattro mesi di incontro tra Ds, Margherita, PdCI, Sdi e Rinasci-ta-Rifondazione comunista, sono proprio i rappresentanti di quest’ultimo gruppo, fino ad ora rappresentato in consiglio comunale da Domenico Pinto. Rinascita fa sapere intanto che “fin dall’inizio eravamo consapevoli che la formulazione di un progetto comune per la nostra città avrebbe richiesto un impegno non in- differente per conciliare impostazioni e sensibilità politiche diverse. Non sono mancate e non mancano tutt’oggi le difficoltà, tanto che il raggiungimento di un accordo fra la lista Rinascita-Rc e le altre forze del centro-sinistra è tutt’altro che scontato”. I nodi da risolvere riguardano soprattutto il futuro dell’ospedale di Cividale e il nuovo Piano regolatore. Sulla prima questione ultimamente “sono emerse profonde diversità di vedute sulla proposta presentata nel corso dell’anno dall’assessore regionale Beltrame in modo particolare sulla volontà di lasciare ad una fondazione, e quindi ai privati, la gestione di alcuni importanti servizi sanitari” afferma Rinascila. Riguardo il Piano regolatore pesa il giudizio della sinistra: “Un pessimo Prg perché non risolve i problemi della viabilità e delle aree dismesse, rende possibili colate di cemento in zone paesaggi-sticamente molto belle, oltre che sottoposte a tutela: pensiamo, a titolo esemplificativo, al terzo ponte urbano, all'area commerciale fra Cividale e Sanguarzo, alla zona di espansione edilizia in Carraria”. Alla fine la lista Rinascita-Rifondazione non chiude la porta agli interlocutori del centro-sinistra, ma potrebbe anche correre da sola qualora non trovasse l’accordo. Di fatto, al di là del programma, il problema maggiore è trovare l’uomo forte da opporre a Vuga. Resta poi da capire come si muoverà il gruppo di Carlo Monai, che aveva dato filo da torcere a Vuga nelle passate elezioni. Scontato che Monai rimarrà in Regione, potrebbe puntare su uno dei suoi consiglieri comunali attuali, Paolo Moratti o Emilio Fatovic. SlIllOUCft CONUKAU Chiude in pareggio sulla cifra di 7 milioni 14.269 euro il bilancio di previsione per il 2005 della Comunità montana Torre-Natisone-Collio approvato lunedì sera (16 sì, 6 astensioni, un voto contrario) dall’assemblea dell’ente. Più che le poste del bilancio, il tema centrale di una comunque scarna discussione è stata la riorganizzazione del personale. Per il funzionamento della Comunità, ha fatto sapere l’assessore al bilancio Loris Agosto, si spendono circa 2 milioni 865 euro, una somma che a molti è parsa, e non per la prima volta, sproporzionata rispetto a quella per gli investimenti, che ammonta a poco più di 3 milioni di euro. Il primo a lamentarsi è stato il sindaco di Torreano, Paolo Marseu, l’unico alla fine ad opporsi al bilancio. Affermando di essersi aspettato qualche novità in tema di riorganizzazione dell’ente, ha anche lamentato la spesa prevista per incarichi esterni (192 mila euro) “avendo strutture e bracci operativi di una certa importanza”. Marseu ha poi sottolineato come il Gal, di cui è presidente, paghi l’affitto per l’ufficio nella sede della Comunità, “cosa che non avviene per la Pro loco delle Valli, o-spitata a titolo di comodato”. Per il presidente Adriano Corsi “riguardo il personale c’è un’eredità pesante, non si può pensare di ristrutturare da un giorno all’altro. Le cose vanno pesate e calibrate, non ultimo va preso in considerazione l’aspetto sindacale. La Pro loco ha appena iniziato a lavorare, aveva bisogno di un aiuto, in futuro vedremo”. Perplessità sull’utilità Auser Nediške doline, al via corsi per tutti i gusti L'associazione organizza gli incontri nella biblioteca di S. Pietro Il presidente dell’ente montano Adriano Corsi La Comunità montana Torre-Natisone-Collio ha dato | il via libera, lunedì, alla fusione tra Torre e Natisone Gal, i due bracci operativi nati per promuovere l’avvio di nuove iniziative economiche nei rispettivi territori avvalendosi dei programmi dell’Unione europea e dei suoi relativi finanziamenti. La fusione è diventata in qualche modo obbligata vista la scelta della Regione di unire tre Comunità montane e considerata la necessità del contenimento dei costi. Non ultimo, è stato tenuto conto di una gestione che ne-^glnoltimGempi è andata inevitabilmente assottigliandosi. dell’ente sono state espresse dal sindaco di Taipana, Elio Berrà: “Saranno opportune delle modifiche alle funzioni e alla struttura, nel frattempo le va dato un senso per una gestione in ottica comprenso-riale, cercando di supportare la montagna”. Anche da Berrà sono arrivate critiche ai costi per il personale “con risultati che per la montagna non si vedono”. Giuseppe Marinig ha chiesto che riguardo i fondi previsti dalla legge di tutela per la minoranza slovena si individuino pochi progetti corposi per i Comuni che nello statuto dichiarano la presenza sul proprio territorio della stessa mi- noranza. Dal presidente e dall’assessore Piergiorgio Domeniš sono arrivate poi delucidazioni su alcune opere in fase di progettazione o realizzazione, dal caseificio nella zona industriale di S. Pietro al Natisone (“Esiste un progetto che ora va condiviso con chi andrà a operare nella struttura” ha fatto sapere Domeniš) al capannone di Čemur, i cui lavori di riqualificazione inizieranno in primavera. L’assemblea ha poi approvato il programma triennale dei lavori pubblici ed il quadro degli interventi che verranno finanziati con il Fondo montagna, (m.o.) La biblioteca comunale di S. Pietro Hanno preso il via nella biblioteca comunale di S. Pietro al Natisone alcuni dei corsi che l’Auser - Università dell’età libera Valli del Natisone-Nediske doline organizza annualmente. Da giovedì 10 febbraio con Francesco Coren si affrontano i temi della lingua e della letteratura croata. Sabato 12 è iniziato il corso di Lucia Pertoldi sulla donna in cucina tra storia e fornelli, da martedì 15 la storia dell’ebraismo viene spiegata con una serie di lezioni da Marino Droli. Mercoledì 16 è partito il corso di “decoupage” con Lucia Cromaz, oggi, giovedì 17, alle 14, prendono il via gli incontri di grafica paesaggistica con Silvano Zompicchiatti. Mensilmente, inoltre, Corrado Della Libera racconta la vita e le opere del pittore Bruegel. Per maggiori informazioni si può telefonare al numero 0432/717004. četrtek, 17. februarja 2005 Dan slovenske kulture so na društvu Ivan Trinko v Čedadu zabeležili s predstavitvijo Trinkovega koledarja 2005. 2e sam izid vsebinsko bogate publikacije je vreden pozornosti, toliko bolj ko se to dogaja v Benečiji, a tudi predstavitev, v četrtek 10. februarja, je bil lep kulturni dogodek, ki so se ga udeležili številni sodelavci, člani in prijatelji društva. Trinkov koledar je rezultat sodelovanja veliko ljudi iz Benečije in širšega slovenskega prostora, je dejal predsednik društva Ivan Trinko Miha Obit in se spomnil dveh zvestih sodelavcev, mons. Franca Rupnika in Beppa Floreančiča-Kokoca, ki sta preminula v lanskem letu. Oba imata posebno mesto v letošnjem koledarju. “Njuno učilo je bilo, da če poznaš narečje se lahko približaš knjižnemu jeziku, če poznaš knjižni jezik se lahko vmeš k dialektu”, je nato dejala Lucija I rusgnach, urednica koledarja, ki je podrobno predstavila njegovo vsebino. Prvi se je nato oglasil generalni konzul republike Slo-venije Jože Šušmelj, ki se je spomnil prvih stikov z Bene-eyo in njenimi ljudmi, pohvalil je zavzetost urednikov in pohvalil delo, ki izpričuje kulturno bogastvo in kulturno rast Slovencev v videmski pokrajini. Predstavitev je sovpadala s praznovanjem dneva spomina in s polemikami okrog fojb in eksodusa Italijanov iz Istre, zato sta bila toliko zanimivejša posega slovenskega zgodo- Na sedežu kulturnega društva v Čedadu v četrtek 10. februarja kih, ki so značilni za Benečijo in Posočje in so v veliki meri popolnoma enaki. O zgodbi, kako so na velikonočni ponedeljek letele pomaranče čez Idrijo, je nato spregovorila raziskovalka Danila Zulijan Kumar. Dušan Jug se je nato spomnil bogatih čezmejnih stikov in srečanje na Hlevniku, ki se bo letos ponovilo že 28. leto. Obžaloval pa je dejstvo, da se je stik pretrgal in da se narodno bogastvo ne prenaša več iz roda v rod. Z Jožico Strgar se je pripoved spustila nižje ob Idriji-ci, kateri je posvetila posebno pesem in kjer se bo 1. maja letos ponovilo srečanje med sosedi. Prevzel je nato besedo Tomaž Pavšič, ki je ocenil Trinkov koledar kot nekaj izjemnega po pomenu in po vsebini, poudaril je vlogo društva Trinko kot pomembno točko slovenstva in dejstvo, da je Čedad, kjer izhajajo naši časopisi, koledar in se odvijajo številne kulturne manifestacije, eno od slovenskih mest. Bil je na predstavitvi tudi pogled vnaprej, v projekte, ki jih snujemo. In v tem smislu je posegel arheolog tolminskega muzeja Miha Mlinar, ki je spregovoril o dveh projektih arheološkega raziskovanja “Med Sočo in Nadižo” in “-Cez most po modrost”. Res prijeten večer je sklenila Bruna Balloch, ki je tudi letos izdala dvojezično brošuro Mlado lipo, kot prilogo Trinkovemu koledarju in prebrala pripoved v terskem dialektu. (jn) Lep kulturni dogodek ob predstavitvi koledarja vinarja Branka Marušiča in italijanskega profesorja Raio-mondija Cominesija, antifašista in predstavnika videmske Anpi, oba sodelavca koledarja. Prof. Branko Marušič je bil član mešane italijansko-slovenske komisije zgodovinarjev, ki je bila ustanovljena leta 1993, da razišče odnose med sosedi in poglobi tudi najbolj kočljiva vprašanja, kar je tudi storila. Skupno poročilo je potem bilo še zlasti na ravni inštitucij na italijanski strani zamolčano. V prispevku za Trinkov koledar je prof. Marušič še posebej izpostavil dejstvo, da je v poročilu našla svoje mesto tudi Beneška Slovenija. Tudi italijanski zgodovinarji so priznali Slovence v videmski pokrajini in torej je stroka odpravila s “paleo-slavi” in podobnimi teorijami. “V tem dnevu vam prinašam solidarnost italijanskih antifašistov, ki so se borili ramo ob rami s slovenskimi partizani”, je nato dejal prof. Cominesi, ki je izrazil tudi veliko zaskrbljenost za sedanji politični trenutekv Italiji. Zdravko Likar se je v letošnjem koledarju spomnil na vstopu Slovenije v EU, ko je vse pokrivala gosta megla, “a za nas je bilo kot, da bi sijalo sto sonc”. Dotaknil pa se je tudi teme, ki bi bila vredna strokovne obdelave, o priim- A/a sedežu društva Ivan Trinko ob predstavitvi koledarja kobariškega dekana Rupnika in zabeležil praznovanje 30. aprila na vrhu Matajurja ob Idrijo. O doživetjih meje piše tudi Dušan Jug. Tri zgodbe iz Posočja objavlja Zdravko Likar, ki piše o gospodu Francu Rupniku, o očitno slovenskem izvora priimkov ljudi, ki živijo pod Matajurjem, Stolom, Kaninom in Mangartom ter o vstopu Slovenije v EU. O praznovanjih 1. maja in o vstopu Slovenije v Unijo pišeta tudi Riccardo Ruttar in Mojca Ravnik. Bolj literarno obarvano je poglavje z naslovom Pesmi in besede. Spise, pesmi, spomine in utrinke objavljajo Claudia Salamant, Alojz Jerončič, Renzo Gariup, Moreno Miorelli, Brana Baloch in Luigia Negro. Poglavje je zanimivo tako vsebinsko kot jezikovno, saj se križajo različna narečja ter obenem različni kulturni izrazi, ki gredo od ljudske tradicije do utrinkov izrazito sodobne Postaje Topolove. Poglavje Iz dela prinaša nekatere pomembnejše dogodke, ki so se zgodili v Benečiji in sosednji Sloveniji. Antonio De Toni oriše narčt Poti miru v Benečiji, Miha Mlinar piše o arheoloških iskanjih in najdbah ob obmejnem pasu, Damjana Fortunat Černilogar piše o delovanju obnovljenega tolminskega muzeja v letu 2004. Nataša Komac opisuje delo dveh raziskovalnih taborov v Kanalski dolini (v letih 2003/2004) v sodelovanju s Slovenskim kulturnim središčem Planika. Poglavje se zaključuje s koledarjem prireditev, ki jih je imelo lani Kulturno društvo Ivan Trinko. V zadnjem poglavju je slovenska bibliografija videmske pokrajine, ki jo je uredila za NSK Ksenija Majovski. ( A.M.) Trinkov koledar vanju prikritemu ali odkritemu zatiranju. Branko Marušič piše o Benečiji v očeh zgodovinarjev s posebnim ozirom na skupno poročilo slovenskih in italijanskih zgodovinarjev. V poglavju Naši Ljudje se Lucia Trusgnach spominja tistih, ki so ji pomagali pri urejanju koledarja in pisanju. Več člankov je posvečenih msgr. Francu Rupniku, ki je preminul 20. julija lani. Kod dušni pastir je služboval v Spodnji Idriji in v Kobaridu, bil je publicist in obenem tkal stike s sosednjimi Benečani, a tudi z Italijani in s Furlani. Med drugim se ga v furlanščini spominja msgr. Ri-zieri De Tina. Jože Štucin je napisal članek o pripovedovalcu in piscu Giuseppeju Floreancigu-Koko-cu, ki je prav tako preminul lani. Bilje občutljiv in izviren pisec zgodb, kar dokazujeta objavljena teksta v koledarju. Zapis “Dikle”. Tiha zgodba Jerneja Mlekuža pripoveduje o nelahki usodi in delu beneških deklet. Poglavje Ob meji nakazuje tematiko že z naslovom. Otroci IV. in V. razreda Dvojezične osnovne šole v Špetra so prispevali prisrčni pesmici. Luigi Raimondi Cominesi se spominja fašizma, partizanskih let in nenavadnega srečanja s prvim Slovencem, ki ga je spoznal. Jožica Strgar piše o spominih na doživljanje meje z dragega brega Idrije, Danila Zuljan Kumar pa objavlja spomine Gabrijele Peresin z Golega Brda o tem, kako so se sorodniki in prijatelji srečevali potem, ko so leta 1947 zaprli mejo med Italijo in Jugoslavijo. Na velikonočni ponedeljek so metali pomaranče in bombone kar čez reko V Trinkovem imenu letos spet vsebinsko bogat zbornik dvojezične table in poskrbela za več pozitivnih dogodkov v imenu sožitja. Bilo je precej obletnic: 30 let sta praznovala Novi Matajur in Studijski center Nediža. Letos bo proslavljalo 50-letnico KD Ivan Trinko. Koledar je razdeljen po poglavjih. V prvem, z naslovom Po Tri tikovi poti, beremo več prispevkov o msgr.Trinku. Furlanski duhovnik Pre Antoni Beline piše o Trinkovi vlogi med Furlani, Jožko Kragelj opisuje odnos med Trinkom in njegovim učencem Antonom Cuffolom. Viljem Cemo se loteva Trinkove narodne ideje, ki je bila v tem, da bi lahko Beneška Slovenija stopila v korak s Kranjsko. V bistvu je Trinko zagovarjal poenoten narodni in jezikovni program. Zagovarjal pa je tudi sožitje in bil sam aktiven posrednik med različnimi kulturami. Milan Pahor piše o 50-letnici ustanovitve Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Jole Namor je prispevala članek o Kulturnem društvu Ivan Trinko. Bilo je resničen svetilnik v temnih časih Benečije. Avtorica omenja težka petdeseta leta, zloglasni proces proti Beneški četi, zaprtje Izidorja Predana in podobne dogodke, ki so ogrožali ljudi, ki so se javno opredelili za Slovence in za slovenske organizacije. V tem ozračju je KD Ivan Trinko pričelo svoje kulturno poslanstvo, ki je bilo najprej v kljubo- Trinkov koledar za leto 2005, ki izhaja v okviru KD Ivan I rinko iz Čedada, sta uredili Lucia Trusgnach in Jole Na-ntor kot odgovorna urednica. Lucia Trusgnach je uredila tudi izrazito koledarski del. Koledar je kar zajetna publikacija, ki na 239 straneh zaobjema skoraj 40 prispevkov. Pisci so iz videmske pokrajine, V/ Posočja, torej iz Slovenije, po narodnosti pa so Slovenci, Italijani in Furlani. Zbornik odstranja narodnostne pregrade, objavlja različne pisce in seveda tudi različne vsebine. Veliko piše o dogodkih v Benečiji, Kanalski dolini, Reziji. v Vidmu in Čedadu, a tudi v Kobaridu in v Posočju. Protagonist letošnjega Trinkovega koledarja je razumljivo vstop Slovenije v Evropsko unijo, ki So ga na obeh straneh območja izrazito pozitivno sprejeli in čutili: Slovenci, Italijani in Furlani. Odpiranje meje pa daje že ''isto let motivacijo pomem-bnim pobudam, ki se dogajajo v Vdemski pokrajini in v bližji Sloveniji. Zaradi številčnosti prispevke'' je težko oceniti vsak tekst Posebej, zato bomo izpostavili bste, ki dajejo koledarju podobe' Predsednik KD Ivan Trinco Michele Obit se spominja na Trinka in obenem na Izido-jJa Predana, ki je bil med veli-kimi narodnimi buditelji Benete. Obit ugotvlja, kako se da-n®s razmere spreminjajo ter na-k*asuje, da je treba zavest do 'Sv°je zemlje graditi vsakodne-v,1° in se obenem odpirati dru-&ernu. Jole Namor je v svojem Prispevku označila lanske po-Uerribng pobude. Teh je bilo Vehko: Vstop Slovenije v EU, spremni prireditvi, kot sta bili Dotik in Slavia Dilecta ter dogodki, kot sta bila ustanovitev beneške sekcije Kmečke zveze in Pro loco za Nediške doline. Pokrajina Videm je postavila Aktualno Intervju s predsednikom Pavšičem ob 4. obletnici sprejetja našega zakona Z zaščitnim zakonom ne mislijo narediti ničesar Predsednik Skgz Rudi Pavšič s prve strani Kdor je poslušal italijanske državne ter zasebne televizije in radio, si je lahko ustvaril jasno sliko o tem, kam nas postavljajo. Skratka, z zaščitnim zakonom ne mislijo narediti ničesar. Ustvarili pa so pravo in ponovno protislovensko mržnjo. Dan spomina je v rokah spretnih propagandistov postal dan proti Slovencem oziroma slovenskemu narodu. Izkrivljajo zgodovinska dejstva, desnica nas ponižuje in prikazuje kot genocidni narod z ekspanzionistiCnimi težnjami. Izpraznuje vrednote NOB in nas iz napadenih dela napadalce. O fašizmu pa niti besede. V Evropi zahtevajo izbris vseh nacističnih in komunističnih simbolov, o fašizmu pa ponovno nič. Zdi se, kot da ga ni bilo ali pa da je bil nekaj milega in nenevarnega. To kolosalno zgodovinsko potegavščino ustvarjajo ministri italijanske države, ki si upajo celo trditi, da je Slovenija, z vidika zašCite manjšin slabša od Turčije, medtem ko je Italija zgledno rešila vsa vprašanja v zvezi z našo manjšino. S takšnimi dejanji, ki jih - ponavljam - iznašajo ministri zdajšnje italijanske vlade, se v bistvu moCno izničujejo dosedanja prizadevanja za dobrososedske odnose, ki smo jih tudi mi -manjšinci - pomagali graditi. No, pri tem ne smemo pozabiti, kdo je v Italiji lastnik polovice televizij, drugi polovici pa ukazuje kot šef vlade... Vaša trditev o miniranju dobrososedskih odnosov med Slovenijo in Italijo je grenka in obenem ostra. Povejte mi, ali ni vse to, kar sem doslej naštel, neslu-Cajno miniranje prizadevanja predsednikov držav Italije, Slovenije in Hrvaške za pomembno spravno dejanje, ki ga podpira tudi naša narodnostna skupnost in si prizadeva, da bi dejanje resnično in iskreno prispevalo k odpravi napetosti iz preteklosti? Kako se lahko sploh spraviš z nekom, ki te ne priznava, te blati in sramoti? Kakšne pa bodo posledice neizvajanja zaščitnega zakona in ustvarjanja na- petega ozračja? Takšna stališča bodo ustvarila nove napetosti in prvi znaki protislovenstva so že vidni. Negativnim reakcijam bodo sledile druge. Postavlja se težka hipoteka nad nadaljnimi odnosi. Zato je prav, da od Republike Slovenije, a tudi od širokega italijanskega demokratičnega gibanja, strank, inštitucij in civilne družbe pričakujemo, da ne reCem zahtevamo, odloCno besedo in prepričljiva dejanja. To mora storiti predvsem italijanska vlada, ki se mora distancirati od skrajno nedržavniškega početja nekaterih svojih ministrov. Ce ne bo šlo drugaCe, bo potrebno postaviti zdajšnje dogodke tudi na raven evropskih ustanov in javnosti. Ce kdo meni, da pretiravamo, potem naj nam to dokaže, kar velja predvsem glede zaščitnega zakona. Naj nam dokažejo, da ga izvajajo! V tem smislu sva predsednika krovnih organizacij pisala zunanjemu ministru Fi-niju in od njega pričakujeva jasno dejanje o izvajanju zašCite in o opravičilu glede fašističnega zla nad slovenskim narodom, tako kot je to napravil do judovskega naroda, ko je obiskal Izrael. Glede polemik o potvarjanju zgodovinske resnice menim, da bi bilo potrebno kot izhodišče jemati zaključke, ki jih je izdelala mešana komisija zgodovinarjev. Brez preverjenih stališč gre le za manipuliranje z zgodovino v vsakodnevne strankarsko-volilne interese. Teritorializacija je bistvena za izvajanje zaščitnega zakona. Kje je resnično jedro problema? Srž problema je v Trstu. Za marsikoga je nesprejemljivo, da bi se Trieste italianissima “popackala” s slovensko prisotnostjo. Glede tega vprašanja tudi v levosredinskem taboru nisem zasledil vedno povsem jasnih in nedvoumnih stališč. Sprašujem se: kje je ta evropski duh, ce niso sposobni priznati, da v tržaškem mestnem središCu živi tudi naša skupnost in da ima pravico izražati se in se vidno uveljaviti skupaj z ostalimi prebivalci za splošno rast mesta in naše dežele? Koga straši kak slovenski napis ali to, da bo kdo izmed nas zaprosil javni dokument tudi v slovenskem jeziku? Zakaj obstaja tolikšna proti- slovenskost v mestu, ki je tudi nase? Kakšne pa bodo konkretne posledice neizvajanja zakona? Posledice neizvajanja zakona bomo najbolj občutili zamejci, oziroma, jih že občutimo. Prepričan sem, da dokler ne bomo uspešno reševali teh vprašanj, bomo z veliko težavo gradili novo evropsko strategijo v našem prostoru. Tako Slovenci kot Italijani bi morali resnično hoteti, da na pozitiven naCin presežemo preteklost in ustvarimo pogoje za prijateljsko in aktivno življenje. Po velikih spremembah, ki se tičejo tudi nas, imamo vsi velike priložnosti za skupno načrtovanje naše prihodnosti. Takšna vizija predpostavlja drugačen pristop od tistega, ki so nam ga ponudili nekateri vidni predstavniki gibanja, ki danes vodi italijansko državo. Slovenci v Italiji pa smo naveličani in utrujeni. Ponavlja se nam ena in ista zgodba in to preveč Casa. Zato naš apel, naj nas Slovenija in niti demokratična Italija ne pustita same. Tu ne gre le za nas, ampak za to, kaj bo z vsemi manjšinami in z vsemi šibkejšimi jutri. Ce zmaga princip moCi nad pravico, naj vsak potegne svoje zaključke o tem, kaj nas Čaka. Naj si vsak izmeri številko čevljev in obleke, pa bo vedel, kam sodi. A.M. Il cuore nella foiba Gorizia! Gorizia! Dove iniziò questa sofferenza? Con la cacciata dall’Eden... La seconda guerra mondiale? Senza un solo fascista nero o almeno un nazista uncinato. Gettati nelle foibe? Nessun presunto assassino o colpevole. Dove? Da qualche parte in Istria. Vittime? Solo civili italiani ed una Slava, per la sua avvenenza. Le forze di occupazione? 1 tedeschi, ma gli oppressi sono italiani. Collaborazionisti e spioni? Nessuno, o meglio un italiano corrotto, ma dalla parte dei partigiani. In fuga? Un sacerdote, bambini innocenti, ed una coppia mista, provata dalla sofferenza, come destinata all'arca di Noè. All’inseguimento? Partigiani sanguinari. Gli italiani? Sprovveduti e ingenuamente sorpresi di fronte a tanto dolore. Gli slavi? Assassini vendicativi e stupratori. Per quale motivo? A causa delle sofferenze de! passato. Dove ha avuto inizio tutta questa sofferenza? Con la cacciata dall’Eden, probabilmente... Come credo molti altri ho contribuito anch'io in modo decisivo a far salire lo share del romanzetto storico. Avevo letto e sentito che la miniserie “II-cuore nel pozzo" avrebbe sollevato il coperchio e rivelato a tutto il popolo italiano la tragedia delle foibe. Mi attendevo cose che non ho visto. Ma, assieme agli altri 9 milioni di spettatori, ho sentito cose che non attendevo: “A Gorizia, prendete la strada di Gori- zia!”. Gorizia. La Betlemme dimenticata, l’arca di Noè interetnica dell’ex soldato Ettore e della Slava Anja! E sono stato felice, nell’ infelicità di un film noioso. Un banale film televisivo si può realizzare con sentimentalismo di basso profilo, con la compassione per la sofferenza di bambini inermi. Un film dell’orrore pure, e ancor di più con immagini violente di uccisioni. Ma dov’è la foce e dove la sorgente? Chi sono i vincitori e gli sconfitti? Chi ha torturato e chi è stato torturato? Un dramma tragico sulla storia non può essere costruito con un destino celato e con un sentimentalismo sguaiato. E proprio questo è accaduto. Una caricatura della storia in provetta, un mondo a rovescio riflesso nello specchio. O si tratta soltanto di un’operetta dal sapore amaro? Ad ogni modo, di fronte a vittime innocenti mettiamoci sull’attenti, e inchiniamoci anche davanti ai morti colpevoli, ma per favore che nessuno ci tiri per la giacca e parli come se fossimo tutti colpevoli, e allo stesso modo. Coltiviamo la memoria, manteniamo la fierezza negli occhi. E andiamo avanti, con cuore a-perto. Aleš Doktoric dal “Primorski dnevnik”, 10 febbraio 2005 Sta per andare in discussione al Senato un disegno di legge di An Inaccettabile porre sullo stesso piano vittime e carnefici La Confederazione italiana fra le associazioni combattentistiche e partigiane informa che sta per andare in discussione al Senato un disegno di legge proposto da alcuni esponenti di Alleanza Nazionale che vorrebbe equiparare al rango di cobelligeranti i “militari” del cosiddetto Esercito di Salò. E’ una proposta particolarmente subdola - affermano le associazioni della Resistenza - “non solo per l’offesa che rivolge direttamente a tutti coloro che allora scelsero la via del riscatto nazionale, della difesa armata della democrazia e della libertà in Italia o che furono, a diverso titolo, deportati nei campi di concentramento e di sterminio, ma soprattutto perché tende a minare le radici stesse della nostra vita repubblicana. Ricordiamo che la Costituzione è stata promulgata sotto la spinta degli ideali che la Resistenza rese pratica politica, militare ed etica. Valori quali democrazia, libertà e antifascismo scorrono nello spirito della nostra Carta Costituzionale. Mettere sullo stesso piano le bande di armati che a diverso segno operarono nella Repubblica sociale italiana quale supporto logistico e militare al disegno stragista dell’esercito tedesco e delle SS in Italia con chi si opponeva nel nome degli ideali di giustizia e libertà, alla barbarie nazifascista significa riscrivere in modo distorto, antistorico, tutto l’arco dei sessanta anni che ci dividono da quei tempi. Non è volontà di divisione che ci spinge a pretendere una giusta e ferma difesa della storia della nostra Repubblica, non è volontà di non capire o di non riflettere. La storia è pur sempre un nuovo riflettere. Ma si può capire sempre meglio senza stravolgere. Non possiamo quindi accettare che siano messi sullo stesso piano gli stragisti e coloro che ne furono vittime. Tra la vittima ed il carnefice vi è una differenza abissale. Insuperabile. Invitiamo pertanto i partiti politici di centro sinistra presenti in Senato a impegnarsi totalmente per sconfiggere questo terribile tentativo che svela, più di mille parole di circostanza, dette in ogni occasione pubblica da esponenti di quel partito, il vero animo della proposta in questione. Confederazione Italiana fra le Associazioni Combattentistiche e Partigiane ANPI (Associazione Nazionale Partigiani d’Italia) FIAP (Federazione Italiana Associazioni Partigiane) ANED (Associazione Nazionale ex-Deportati nei campi di Annientamento Nazisti) ANPPIA (Associazione Nazionale Perseguitati Politici Italiani Antifascisti) SreCanje treh predsednikov Pred dnevi je podtajnik na Zunanjem Ministrstvu, tržaški senator Roberto Antonione potrdil, da se pripravlja simbolično spravno dejanje med najvišjimi predstavniki Italije, Slovenije in Hrvaške, o katerem se že nekaj Casa govori v političnih in diplomatskih krogih. Povedal je, da italijanska diplomacija na tem intenzivno dela v sozvočju s predsedstvom Republike. Dal je tudi razumeti, da bodo trije predsedniki skupno obiskali različne kraje, v vseh treh državah, ki imajo poseben pomen zato, da bi presegli “spore in trenja iz bližnje preteklosti”. V ponedeljek 14. februarja so se na to izjavo odzvali tudi v kabinetu predsednika republike Slovenije Janeza Drnovška. Svetovalec predsednika Ivo Vajgel je dejal, da predsednik pozdravlja tovrstno srečanje, mu je naklonjen in Zeli, da bi bilo prispevek k boljšemu razumevanju zgodovine, še bolj pa skupne evropske prihodnosti narodov treh držav. Po Vajglovih napovedih naj bi do srečanja prišlo v kratkem, konec spomladi ali v začetku poletja. Pobuda sicer ni nova, o njej je bilo govora, že ko je bil še predsednik Kučan, a do sreCanja ni prišlo. Predlog je lani obnovil Ciampi, v pismu Drnovšku in Mesiču. Četrtek, 17. februarja 2005 I Bed & Breakfast (pernottamento e prima colazione) e le case vacanza nelle Valli del Natisone e nel Civi-dalese sono ormai una piacevole realtà. E’ un modo di far turismo che porta i turisti a diretto contatto con la gente del posto alloggiando presso le famiglie oppure trovando ospitalità in case tipiche ristrutturate e dotate di ogni comfort. L’iniziale diffidenza si è trasformata in una cordiale ospitalità molto apprezzata, considerando le elevate pre-senze. Il corso del Natisone incassato tra alte sponde rocciose, le montagne circostanti e la natura particolarmente suggestiva completano questa formula per il turismo di “nicchia”; infatti solo coloro che sanno distinguere le tonalità dei vari colori e gli intensi profumi della natura possono apprezzare pienamente questa forma di turismo. Molta strada è stata percorsa dal ’95, anno in cui nasce a Cividale l’associazione “B&B in Italy ospitalità nelle case in Friuli Venezia Giulia” che, complice dell’amore che Silvia Raccaro ha Per le Valli del Natisone, Prende in seria considerazione la possibilità di uno sviluppo turistico di questo territorio. Inizia così una ricerca fat- L’intervento di Rosina Vogrig al convegno di Clodig B&B, una formula giusta tra ospitalità e natura Continuiamo a pubblicare i contributi al convegno organizzato dalla Pro-loco NediSke doline lo scorso 29 gennaio a Clodig (Grimacco). In questo numero è la volta di Rosina Vogrig, rappresentante dell’ associazione “Bed & breakfast in Italy”. ta di numerosi contatti per promuovere questo tipo di ricettività: il suo punto di forza erano alcune case ristrutturate con molta cura, ora l’associazione vanta circa 150 posti letto nelle valli! Va ricordato che sono in ristrutturazione numerose case vacanza e che molti posti B&B sono in via di completamento; da evidenziare poi la grande ricettività che si sta creando con “l’albergo diffuso”. Abbiamo i primi risultati positivi, un buon numero di turisti tedeschi e austriaci arrivati tramite un’ agenzia con la quale collaboriamo, e anche numerosi turisti italiani, come si evince dai dati fomiti dall’ APT di Cividale: presenze quasi raddoppiate dal 2000 al 2003. I dati rela- tivi al 2004 non sono ancora stati elaborati, ma per quanto ne sappiamo l’andamento delle presenze, seppur dopo un inizio in flessione, è risultato progressivamente positivo; per l’anno 2005 sappiamo che ci sono già delle prenotazioni in corso. Per le prenotazioni si è rivelato molto utile il pieghevole “Cividale e Valli del Natisone” messo a disposizione dei turisti dall’Associazione. Il volantino contiene informazioni sulla ricettività B&B e sulle principali attrattive storiche, culturali, ambientali ed enogastrono-miche, è stato stampato nel 2003 ed è in corso la ristampa che provvederemo a inviare già in questi giorni alla fiera di Milano (BIT). Inoltre l’Associazione, in collaborazione con la Pro-loco NediSke Doline, ha organizzato dei pacchetti turistici sia in occasione del passaggio della cometa nel 2004 sia in occasione dell’iniziativa “Sui passi del Generale Rommel”. Se per l’iniziativa della cometa siamo stati particolarmente sfortunati con il tempo atmosferico, per il generale Rommel abbiamo ottenuto ottimi risultati con un migliaio di presenze ed una ventina di pacchetti weekend. La mancanza di pubblicizzazione nelle regioni limitrofe e soprattutto in Austria è stata una lacuna a cui rime-dieremo per l’edizione di questa primavera. Ora che disponiamo di strutture pronte ad accogliere turisti, è indispensabile continuare la promozione del territorio orientandoci verso attività tanto richieste dal turismo di nicchia come mon-tain-bike, equitazione, eno-gastronomia, iniziative culturali e riscoperta dell’artigia- nato. Il contatto diretto con i turisti consente di cogliere sia gli aspetti positivi che le lamentele di cui l’Associazione si è fatta portavoce presso varie istituzioni, ad e-sempio: i sentieri spesso impraticabili, lo scarso materiale informativo a disposizione, la segnaletica delle strutture ricettive e dei punti di ristoro mancante, compieta-mente assente in alcune vallate, l’impossibilità di passare i valichi di seconda categoria per i cittadini europei non italiani. Nell’ottica di una sempre miglior offerta turistica di qualità si segnala: 1. la necessità di organizzare come in passato dei brevi corsi per operatori B&B per accogliere e servire il turista con professionalità; 2. la possibilità di offrire colazioni varie ed abbondan- Rosina Vogrig presiede l’associazione ‘‘Bed