delegatska tribuna 2 Številka xii. leto 4. februar 1986 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE & VSEBINE: str. Uročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana ^oste-Polje za leti 1984 in 1985 3 Poročilo o delu občinskih upravnih organov in strokovnih služb za obdobje 1984/85 10 Osnutek odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje Moste-Polje sklicujem 51. SEJO ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, ki bo v sredo, dne 26. februarja 1986, ob 15.30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: sklicujem 50. SEJO ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v sredo, dne 26. februarja 1986 ob 15.30 v sejni dvorani Kulturnega doma španski borci, Ljubljana, Zaloška 61, kletni prostori. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 50. seje zbora združenega dela z dne 29. januarja 1986 3. Predlogi in vprašanja delegatov 4. Predlog statuta občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane 5. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in upravnih organov ter strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje za leti 1984 in 1985 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah 7. Osnutek dogovora o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 8. Osnutek odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 9. Predlog lovsko-gospodarskih načrtov za lovišče lovskih družin Pugled in Laze za obdobje 1986-1990 10. Predlog ribiško-gojitvenih načrtov ribiške družine Vevče in Zavoda za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990 11. Poročilo samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za leto 1985 in program za leto 1986 12. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/85 13. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic neurja v letu 1985, kije prizadelo občino Maribor - Pesnico c 14. Predlog sklepa o določitvi liste možnih članov disciplinskih komisij organizacij združenega dela 15. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 43. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane 16. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mesta Ljubljana za leto 1986 17. Obravnava ostalega gradiva za 43. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ, l.r. 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 49. seje zbora krajevnih skupnosti z dne 29. januarja 1986 3. Predlog in vprašanja delegatov 4. Predlog statuta občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljane 5. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in upravnih organov ter strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje za leti 1984 in 1985 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah 7. Osnutek dogovora o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 8. Sporazum o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne kra- jevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine Ljubljana Moste-Polje , 9. Predlog lovsko gospodarskih načrtov za lovišče LD Pugled in Laze za obdobje 1986-1990 10. Predlog ribiško-gojitvenih načrtov ribiške družine Vevče ib Zavoda za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990 11. Poročilo samoupravne interesne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za leto 1985 in programom za leto 1986 12. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravlja-nje posledic zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/n' 13. Predlog sklepa o uporabi sredstev solidarnosti za odpravo posledic neurja v letu 1985, ki je prizadelo občino Maribor - Pesnico 14. Kadrovske zadeve Delegiranje delegatov in obravnava gradiva za 42. sejo zbor občin Skupščine mesta Ljubljane 15. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredste splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 198 16. Obravnava drugega gradiva za 42. sejo zbora občin Skup8' čine mesta Ljubljane predsednica ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOST Marica RIHAR. *•1 GRADIVO: - za 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14. in 15. točko je objavljeno v Delegatski tribuni št. 2/86) - za del 4. točke je objavljeno v prilogi Delegatske tribune št. 2/86 - za del 4., 16. in 17. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML št. 40 - za 2. točko bodo prejeli vodje konferenc delegacij v ciklostilu GRADIVO: - za 5., 6., 7„ 8„ 9., 10., 11., 12., 13. in 14. točko je objavljeno v Delegatski tribuni št. 2/86) - za del 4. točke je objavljeno v Prilogi Delegatske tribune - za del 4., 15. in 16. točko je objavljeno v Delegatskem gradivU SML št. 40 - za 2. točko bodo prejele vodje delegacij v ciklostilu Na podlagi 70. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje .. _ sklicujem 49. SEJO DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA, ki bo v sredo, dne 26. februarja 1986, ob 15.30 ^ sejni sobi št. 73/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Predlagam naslednji DNEVNI RED: 6. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskih upravnih organih in strokovnih službah 7. Osnutek dogovora o sodelovanju med občino Litija in občino Ljubljana Moste-Polje pri uresničevanju planskih nalog v obdobju 1986-1990 8. Predlog dogovora o oblikovanju in razporejanju sredstev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljani za leto 1986 9. Kadrovske zadeve PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Franjo VINKO, l.r. Ugotovitev sklepčnosti Potrditev zapisnika 48. seje družbenopolitičnega zbora z dne , 29. januarja 1986 ' Predlogi in vprašanja delegatov Predlog statuta občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljub-‘Jane • Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine in upravnih organov ter strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje zaleti 1984 in 1985 GRADIVO: - za 2. točko dnevnega reda bodo delegati prejeli kasneje v ciklostilu - za del 4. točke je objavljeno v prilogi Delegatske tribune št. 2/86) - za del 4. in 8. točko je objavljeno v Delegatskem gradivu SML - za 5., 6., 7. in 9. točko je objavljeno v tej Delegatski tribuni GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE POROČILO 0 delu izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leti 1984 in 1985 LVOD ' ki 7°. P°ro^'l° skupaj s poročilom o delu izvršnega sveta za leto 1984, *98s Poz‘t‘vno ocenjeno na sejah zborov skupščine 22. januarja v Predstavlja zaokroženo in vsebinsko celoto o delu izvršnega sveta lila avu’ kakršnega je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje ižvo-t0rena kupnem zasedanju vseh treh zborov 26. decembra 1983. leta, p za obdobje dveh let, kolikor bo trajal mandat tega izvršnega sveta. d‘0ro*>0 zajema delovanje in aktivnosti izvršnega sveta tudi v za-četrtletju leta 1984, ki ga prejšnje poročilo ni zajelo. vc n adr°vskih sprememb v izvršnem svetu, razen predčasne razrešit-Hol ePr?fesionalnega člana za področje razvoja programov, izbire teh-c<8'Jin inovacijskih dejavnosti OZD industrije in gradbeništva v de-ključri* zaradi njegovega odhoda na novo delovno dolžnost, ki iz-bVr*U.e ^anstvo v izvršnem svetu, v obravnavanem obdobju ni bilo. ro(jeni syet ni predlagal izvolitev nadomestnega člana, pač pa je to pod-r°čje d -iuč'l v delokrog profesionalne članice IS, odgovorne za pod-,, družbenega planiranja in ekonomskih odnosov. I'ičev$tava izvršnega sveta je omogočala, daje lahko zadovoljivo ures-°r8an KSV°j° funkcijo in odgovornost, ki jo ima kot kolegijski izvršilni v p skupščine na vseh področjih družbenega življenja v občini. Tudi l°Čan' *Cm *etu ie skušal zagotoviti čimvečjo odprtost v procesu od-in doJa v skupščini in dosledno realizacijo stališč ter sklepov skupščine °bčintj°v°rienih ciljev pri uresničevanju politike družbenega razvoja v Rajanje programa skupščine N 'ZVRŠNEGA sveta skuD&x?ni svet Je v celoti izpolnil naloge iz letnih programov dela čin,L 'ne občine in se nasploh tvorno vključeval v delovanje skupš-Ske8a sistema. Z vso resnostjo se je posvečal že samim pripravam na nemoten potek sej zborov in na zagotavljanje tolikšne nevzočnosti članov, da se je lahko na samih sejah večinsko opredeljeval do predlogov, ki sojih podajali delegati. Tako kot v preteklem letuje tudi v letu 1985 posvečal posebno pozornost vsebini delegatskih vprašanj, razreševanju problemov, na katere so delegati opozarjali s svojimi vprašanji, in odgovorom na delegatska vprašanja. Glede na kadrovske možnosti je skušal zagotavljati strokovno udeležbo na sejah teles skupščine, družbenopolitičnih organizacij, v OZD in KS. Z zadovoljstvom ugotavlja, da je bil njegov predlog, naj bi se sklicevale seje za več manjštevilčnih teles skupaj, če je šlo za obravnavo enake problematike, v celotu upoštevan. Glede na odgovornost izvršnega sveta do skupščine občine, kot ga opredeljujeta 224. in 225. člen Statuta občine Ljubljana Moste-Polje, je opravil naslednje naloge __ 1984 1985 224. člen - nastopal z ukrepi, s katerimi se zagotavlja izvrševanje politike občinske skupščine, izvajanje zakonov in drugih predpisov, družbenega plana in proračuna občine, odlokov in drugih aktov občinske skupščine 163 130 - d^jal pobude ter organiziral in usmerjal pripravljanje samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti oz. dogovora o temeljih plana občine ter dajal ustrezne predloge nosilcem planiranja in jim zagotavljal ustrezno strokovno pomoč 21 33 - predlagal občinski skupščini izdajo odlokov in drugih aktov, družbeni plan občine, in zaključni račun o izvršitvi proračuna 85 116 - izvrševal proračun občine 36 31 - dajal skupščini mnenja o predlogih odlokov in drugih aktov, kijih skupščini predložijo pooblaščeni predlagatelji ni 203 - skrbel za izvajanje politike splošne ljudske obrambe ter določal predlog obrambnega načrta občine in opravljal druge naloge s področja splošne ljudske obrambe v skladu z zakonom 20 22 - spremljal in skrbel za izvajanje ukrepov za odpravo nevarnosti, reševanja in preprečevala širjenja posledic naravnih in drugih hudih nesreč ter drugih izrednih razmer ig 20 - izdajal predpise za izvrševanje odlokov in drugih splošnih aktov občinske skupščine - 7 ' 1 usklajeval delo obinskih upravnih organov in strokovnih služb, določil način programiranja dela ter način ocenjevanja opravljenih nalog 3 3 - predlagal ukrepe za izboljšanje dela upravnih organov in dajal soglasja k spremembam in dopolnitvam pravilnikov o organizaciji in sistemizaciji del in nalog 8 3 - ustanavljal stalna in občasna delovna telesa za opravljale določenih nalog iz svoje pristojnosti 17 8 - imenoval in razreševal funkcionarje, ki vodijo uprav- ne organe in ki jih ne imenuje občinska skupščina, vodje strokovnih služb in vodilne delavce ter dajal soglasja k imenovanju in razrešitvi delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi 11 3 - imenoval in razreševal člane organov upravljanja samoupravnih organizacij in skupnosti 10 20 - sprejel poslovnik o svojem delu 1 - opravljal druge zadeve, določene z ustavo, zakonom, statutom in drugimi predpisi občinske skupščine (izplačila akontacij OD v OZD, najemne pogodbe, ugotovitveni sklep o rasti OD v gospodarstvu, prevzem dediščine, odpisi davčnega dolga, pogodba o ustanovitvi POZD, odprodaja stanovanj itn. 40 57 611 684 225. člen - sklepal družbene dogovore, dogovore in samoupr. sporazume, za katere je IS pooblaščen po predpisih oz. ga je pooblastila občinska skupščina, opredeljevanje do teh dokumentov in analiziranje njihovega izvajanja 25 15 - izvrševal pravice in dolžnosti, ki pripadajo občini kot ustanoviteljici nasproti organizacijam združenega dela, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena 16 12 - izdajal odredbe za izvrševanje predpisov 4 4 45 31 SKUPAJ 656 715 Od 137. nalog iz programa dela IS za leto 1984 jih je bilo uresničenih 123 (90 %), na realizacijo 14 nalog pa izvršni svet ni mogel vplivati, ker je šlo za objektivne razloge (sprememba zakonodaje za 8 nerealiziranih nalog s področja urbanizma, v 6 primerih pa je bil zamik pri pripravi gradiv s strani sonosilcev nalog in so bile prenešene v naslednje leto. Glavne usmeritve svojega delovanja za leto 1985 je izvršni svet opredelil s programom svojega dela za to leto, ki je bil sprejet na seji 29. januarja 1985, v katerem je bilo opredeljenih 198 nalog. Izvršil jih je 189 (95 %), 8 nalog je zaradi poenotenja roka obravnave v Ljubljani prenesel v leto 1986, ena pa je ostala nerealizirana (Odlok o potrditvi prostorskih ureditvenih pogojev), ker sta bila dolgoročni plan razvoja mesta Ljubljane in občin ter srednjeročni plan občine sprejeta v decembru 1985 in se prav tako prenese v leto 1986. V skladu s svojo funkcijo in odgovornostjo za spremljanje in obravnavo družbenoekonomskega stanja v občini je zaradi aktualnih družbenih vprašanj in trenutno postavljenih zahtev izvršni svet k programiranim nalogam na dnevne rede sej uvrstil še dodatno 517 nalog (v letu 1984 519 nalog). V okvir teh nalog sodijo tudi stališča, ki jih je izvršni svet oblikoval v skladu s svojo odgovornostjo in pristojnostjo do gradiv drugih nosilcev in kot pripomoček delegatom pri odločanju v skupščini mesta Ljubljane in skupščini SR Slovenije, (v letu 1985 je tako oblikoval stališča do zveznih dokumentov v 5 primerih, do republiških 88, mestnih 82 in do gradiv drugih nosilcev - predvsem z območja občine - v 19 primerih). Vsebinsko so naloge v poročilu opredeljene pod posameznimi področji, ki jih pokriva izvršni svet. Pri načrtovalcu svojega delaje izvršni svet upošteval pripombe, ki sojih različni družbeni subjekti dali na poročilo o delu Izvršnega sveta v letu 1984. V sklopu številnih aktivnosti in obsežnega dela, ki gaje izvršni svet opravil v letu 1985, pa je potrebno še posebej poudariti aktivnosti v zvezi s pripravo, izdelavo in sprejemom številnih planskih dokumentov -od letnih, srednjeročnih in dolgoročnih - tako občinskih, mestnih ter republiških. Od naštetih planskih dokumentov je potrebno izpostaviti [Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane do leta 2000, v katerem je bilo potrebno skladno z odgovornostjo izvršnega sveta za zagotavljanje celovitosti, skladnosti, kontinuitete in dogovorjenih ciljev pri uresni-čevanju politike nadaljnjega družbenega razvoja usklajevati navzkrižne interese v prostoru, in sicer: kmetijstva, stanovanjskega gospodarstva in industrije. Ravnotako je bilo potrebno prisluhniti in upoštevati zahteve občanov glede zaščite človekovega okolja. Zaradi izredne občutljivosti delovnih ljudi in občanov do pomanjkljivosti na področju komunale, cestne, prometne, energetske in sta- novanjske infrastrukture, je izvršni svet tako kot že v preteklem obdobju, večkrat obravnaval problematiko SIS materialne proizvodnje. Se posebej je bila zaradi organiziranosti večine teh SIS na ravni mesta pomembna vloga izvršnega sveta pri usklajevanju posameznih programov s ciljem čimhitrejšega uresničevanja teh problemov v občini. Zaradi tega, ker niso bili sprejeti ustrezni samoupravni sporazumi in da bi zagotovili normalno delovanje tako pomembnih dejavnosti kot so: komunala, stanovanjsko gospodarstvo, šolstvo, otroško varstvo, zdravstvo itn., je izvršni svet pripravil in predlagal v sprejem začasne odloke za financiranje teh dejavnosti za leto 1986. V obeh letih je na izvršni svet oziroma na predsednika IS prišla tudi vrsta pismenih in ustnih pritožb oziroma zahtev po učinkovitejšem razreševanju različnih problemov, ki smo jih v sodelovanju z upravni' mi organi in drugimi strokovnimi službami skušali čim hitreje in učinkoviteje razrešiti. Izvršni svet je imel redne seje enkrat tedensko, izredne pa je skliceval neposredno pred sejami zborov skupščine občine, v dveh primerih pa zaradi obravnave dolgoročnega družbenega plana. V okviru rednih sej je bilo zaradi značaja obravnavanih zadev v letu 1985 sedemza' prtih sej, v letu 1984 pa tri. Redne seje so v letu 1984 poprečno trajale dve in pol ure s poprečno 14 točkami dnevnega reda, v letu 1985 pa tri ure s 15 točkami. Št. sej Št. točk dnevnega reda št. sprejetih sklepov Pregled zapisnika Trganje sej - ur 1984 46 rednih 12 izrednih 637 19 1105 12 59 117.35 9.05 58 6561117 59 126.40 1985 48 rednih 7021211 62 141 11 izrednih 1318 - 8.50 59 7151229 62 149.50 Če k številu točk dnevnega reda prištejemo še točko o potrditvi#*' pisnika in pregledu sklepov prejšnje seje, je bilo v letu 1984 715 toč*1 v letu 1985 pa 777 točk dnevnega reda. ^ Udeležba na sejah je bila v letu 1984 85,5 % (profesionalni 88,7 neprofesionalni člani IS 79 %), v letu 1985 84 % (profesionalni 89,5 1 neprofesionalni 73,5 %). Obravnavane zadeve po področjih: Področje Družbeno planiranje, gospodarstvo Kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, preskrba Družbene dejavnosti Urbanizem Gradbene in stanovanjske zadeve Zemljiškoknjižne zadeve Komunala, varstvo okolja, ceste, promet Davčna politika Finančne zadeve Kadrovske zadeve-služba Ostale kadrovske zadeve Upravne in splošne zadeve Krajevne skupnosti Poročila pravosodnih in drugih organov Ljudska obramba, CZ, preventiva v prometu Izvršni svet, ostalo SKUPAJ Pregled zapisnikov Izvršni svet je v letu 1984 sprejel 1117 sklepov in sta danes nerea-■zirana še dva, v letu 1985 pa 1229 sklepov, odprtih pa je 26 sklepov tv večini primerov je nosilec ZIL TOZD Urejanje). Pri pripravi gradiv s strani upravnih organov in strokovnih služb ni Pohajalo do kasnitev, pri čemer so si pripravljale! - poleg spoštovanja h0V 'z Pro8ramov dela skupščine in izvršnega sveta - še posebej pri-zadevali za kvaliteto in razumljivost gradiv, čeprav so jih pogosto mo-pripraviti v zelo kratkem času, omejeval pa jih je tudi v Delegatski l°buni odmerjen prostor. • družbeno planiranje in DRUŽBENOEKONOMSKI odnosi • Na področju planiranja seje v letu 1984 nadaljevalo delo na področ-jd Priprave dolgoročnih planskih dokumentov in začelo delo na pripra-1 srednjeročnih planskih dokumentov, v letu 1985 pa sta bila izdelana n sprejeta tako predlog dolgoročnega plana občine in mesta Ljubljane 0 !eta 2000 kot predlog družbenega plana občine Ljubljana Moste-Po-Ue za obdobje 1986-1990. , *zvršni svet je tekom celega leta 1985 sodeloval pri pripravi in izde-av' dolgoročnega plana »Ljubljana 2000«. Skupaj z Zavodom za pla-•ranje mesta Ljubljane kot strokovnim nosilcem izdelave dolgoročne-Ia P'ana in drugimi strokovnimi institucijami si je prizadeval za usk-QRev interesov in ciljev razvoja vseh subjektov planiranja. . “Svojimi aktivnostmi se je vključeval predvsem v razreševanje , Duiktnih situacij glede opredelitve spremembe namembnosti rabe 1 Rietijskih zemljišč I. in II. kategorije in tako zagotovil možnosti usk-jenega dolgoročnega razvoja vseh dejavnosti gospodarstva, stano-snjske izgradnje, kmetijstva kot tudi družbenih dejavnosti. Veliko udarka paje izvršni svet dal problematiki varstva okolja in zahtevam 'nvesticijski poseg v prostor ne bi tudi dodatno poslabševali okolja, skii -d"0 z zakonom o sistemu družbenega planiranja je izvršni svet d , p5č'ni občine predlagal v sprejem odlok o obvezni pripravi planskih Kumentov za srednjeročno obdobje 1986-1990, mesec dni kasneje S|Je 'zvršni svet sprejel program dela za pripravo srednjeročnih plan-h, "dokumentov, kije bil v začetku aprila posredovan vsem nosilcem saniranja OZD, KS in SIS. Vq julijski seji zborov skupščine je izvršni svet predložil v obravnavi^1'20 uresničevanja družbenega plana občine za obdobje Prav 984/ analizo razvojnih možnosti ter osnutkom smernic za pri-sku " družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje. Na zborih ja psc|rie 80 bile dane pripombe predvsem na analizo sedanjega razvo-tobr^ pa na ana"zo razvojnih možnosti in smernice. Na sejah v ok-Sredu’ ko je bil predložen predlog smernic, pa so nosilci planiranja posvet0^' ^1° vrst° pripomb v obliki amandmajev, za katere je izvršni yna sejah zborov skupščine predlagal sprejem ali zavrnitev. nav "lcsecu januarju 1985 je bil sprejet rokovnik priprave in obrav-p0|. dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-vprJ - za obdobje 1986-1990, osnutek dogovora s stališči do odprtih maj . J. 'n elementov pa je bil izdelan v mesecu marcu. V mesecu ben Je 'zvršni svet pripravil rokovnik priprave analize izvajanja druž-tih ,kaPlana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v le-P0li ® 1—1985 ter osnutka družbenega plana občine Ljubljana Moste-dhi>h^a °*x*°bje 1986-1990, s tem, da sta bila tako analiza kot osnutek n*,***3 plana pripravljena v juniju 1985. Upoštevaje pripombe te-J nosilcev planiranja je izvršni svet v septembru pripravil pred- log ", " "usucev planiranja je izvršni svet v septembru pripravil prcd-lje ?a°kojora o temeljJhd ružbenega plana občine Ljubljana Moste-Po- Mol^secu novembru pa predlog družbenega plana občine Ljubljana Iz - olje 7& obdobje 1986-1990. PoC-i svet ugotavlja, da težavo in oviro pri planiranju pomeni neštete načela sočasnosti planiranja. Že v letu 1984 je načrtovanje Zelo J., nosilcev planiranja kasnilo, prav tako pa je konec leta 1985 Za pr^r? organizacij združenega dela, KS in SIS, ki imajo sprejet plan Pravj °^nje srednjeročno obdobje. Vse to je povzročalo težave pri pri-nih le»n usklajevanju občinskih planskih dokumentov. Poleg omenje-o p| Zav Pa je določene nejasnosti povzročal tudi novi zvezni zakon planit*, ker novi republiški še ni bil sprejet. Srecj°zaj je kritičen tudi v OZD gospodarstva, ki bi morale sprejeti Plana injcročne Plane, dejansko pa jih veliko še ni sprejelo niti temeljev te Ožn vr5ni svet te organizacije opozarja, posebnih ukrepov pa zoper tak0 st. zaenkrat ni sprejel, zato ker je takih preveč in ker dejansko za skih ra/1-*6 obstajajo tudi objektivni razlogi (nepoznavanje gospodar-Planir.. ^oer, nesprejeti sistemski zakoni, nesprejet republiški zakon o yrar>JU). OcenoJaliJU jc izvršni svet skupščini občine predložil v obravnavo tudi Dcetio Cso„lucUe o izvajanju družbenega plana občine v letu 1984 s prvo lpcije "topnosti razvoja v letu 1985, na seji oktobra pa osnutek res lzvnjar\ju družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje reso-V letu 1985. Na osnutek resolucije smo prejeli precej pripomb OZD. Izvedeni so bili usklajevalni sestanki v večjih OZD (na pobudo občinskega sveta ZSS) ter v nekaterih KS, z večjimi izvoznicami pa so bili preverjeni načrti na področju zunanjetrgovinske menjave. V mesecu novembru 1984 je bil na podlagi tega pripravljen predlog resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana 1981-1985 v letu 1985, hkrati pa je izvršni svet pripravil tudi oceno izvžganja resolucije družbenega plana v letu 1984. Osnutek resolucije za leto 1986 je izvršni svet izdelal v septembru ter na podlagi in upoštevaje pripombe s strani organizacij pripravil predlog resolucije v novembru, hkrati z oceno izvajanja resolucije za leto 1985. Izvršni svet je v letih 1984 in 1985 tekoče spremljal gospodarska gibanja z obravnavo analiz gospodarjenja, zunanje trgovine, akumulativne in reproduktivne sposobnosti ter izvajanje dogovora o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka in osebnih dohodkov. Izvršni svet je analize s predlogom stališč in tudi ukrepov za posamezne nosilce gospodarjenja posredoval v obravnavo zborom skupščine. V letu 1984 je izvršni svet dvakrat poročal skupščini o izvajanju stališč in ukrepov, ki so zadolžili bodisi izvršni svet, upravne organe ali nosilce gospodarjenja. Posebej je izvršni svet poročal o izvajanju sklepov za področje gradbeništva. Poleg omenjenih nalog je izvršni svet pripravil tudi analizo problematike in razvojnih vprašanj agroživilstva v občini ter posebno analizo problematike in razvojnih vprašanj OZD prometa ter v zvezi s tem tudi posredoval republiškim upravnim organom predloge za razrešitev sistemskih vprašanj. Zaradi bistveno spremenjenih pogojev gospodaijerya proti koncu prvega polletja je izvršni svet pripravil in skupščini predložil program aktivnosti za doseganje ciljev gospodarjenja v letu 1984, v mesecu septembru pa je zborom že poročal o učinkih tega programa in sicer predvsem za področja: ohranjanja rasti proizvodnje, cenovne problematike ter razbremenjevanja gospodarstva. Izvršni svet sodeluje tudi pri nadzoru nad zakonitostjo poslovanja. Ukrepal in tudi obveščal je skupščino o sporu med Agroemono TOZD Tovarno močnih krmil in Hmezadom DO Jato, sodeloval je pri konstituiranju delovne organizacije GIVO ter predlagal skupščini sklep o prenehanju ukrepa začasnega družbenega varstva v DO Julon. V letu 1984 je izvršni svet preveril upravičenost ustanovitve pogodbene organizacije LIOR Ažman in konec septembra podpisal pogodbo o ustanovitvi. Postopek ustanavljanja POZD je trajal relativno dolgo (devet mesecev) zaradi neustreznih oziroma neurejenih osnov (npr. premoženjske zadeve), nikakor pa ne zaradi zaviranja postopka v upravnih organih. Zaradi perečega gospodarskega položaja in ukrepov ekonomske politike, ki ščitijo predvsem primarno in bazično gospodarstvo, je bil izvršni svet večkrat prisiljen obravnavati problematiko OZD, ki zaradi cenovnih nesorazmerij poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti tako v letu 1984 kot 1985. Izvršni svet je obravnaval tudi problematiko izhodiščne in končne cene za kvadratni meter stanovanjske površine in je za čimprejšnjo ureditev zadeve posredoval pri ustreznih organih v republiki. Za OZD, ki poslujejo z izgubo pa je izvršni svet obravnaval tudi problematiko delitve osebnih dohodkov in odločal o višini osebnih dohodkov ter spremljal tudi izdelavo in realizacijo sanacijskih programov v posameznih OZD (GIVO, Gradis TOZD Kovinski obrati. Toplarna, Turbus). Za realizacijo ciljev in nalog, ki jih je sprejela skupščina za področje družbenega sistema informiranja je izvršni svet v letu 1985 obravnaval in sprejel oceno stanja informacijskih sistemov upravnih organov in v celoti podprl predloge ukrepov za racionalizacijo sistema informiranja. Ukrepi so bili usmerjeni v predloge za spremembo periodičnih in zaključnih računov, poenotenje spremljanja uspešnosti poslovanja in poenostavitev postopkov in metodologije planiranja. Preko poročil je iz vršni svet spremljal delo Skupnosti za pospeševanje kmetijstva, Razvojno-gospodarske skupnosti in Sklada skupnih rezerv gospodarstva občine. Izvršni svet se preko Razvojno-gospodarske skupnosti in Občinskega komiteja za družbeno planiranje vključuje v preverbo investicijskih in razvojnih programov. Zaradi nerealiziranih nalog investitorjev v coni MP-3 (bivše letališče) seje izvršni svet že v letu 1984 odločil, da bo pričel postopek za odvzem zemljišč investitorjem, ki investicijskih programov do ponovno predloženega roka ne bodo pripravili. Na podlagi tega je v mesecu januarju 1985 sprejel sklep za odvzem zemljišča Papirografiki v tej coni. V letu 1985 pa se je podrobneje seznanil in pozitivno opredelil tudi glede predvidene investicije TOZD Kartonaže tovarne Ljubljana v coni MP-3. Glede na kasnitve izvajanja programa Iskre Delte je bil program po- novno preverjen in potijen, vendar investicija (tudi začetni del adaptacije že obstoječega objekta) ponovno kasni. IMP DO Klimat je KO Razvojne gospodarske skupnosti in izvršni svet predlagal, da za lokacijo v MP3 pripravi nov razvojni program, ki bo ustrezal sedanjim pogojem investiranja. Nov razvojni programje že izdelan in potrjen na RGS. Na Razvojnogospodarski skupnosti in izvršnemu svetu je bila obravnavana tudi preliminarna analiza možnosti ustanovitve proste carinske cone v okviru BTC in imenovan iniciativni odbor za organizacijo proste carinske cone. Več prizadevanj in aktivnosti izvršnega sveta, komiteja za družbeno planiranje in Razvojno gospodarske skupnosti je bilo potrebno za vnos izgradnje poštnih enot v stanovanjskem naselju, Fužinah in Novih Jaršah v srednjeročne planske dokumente Podjetja za ptt promet Ljubljana. Pogodba za nakup ptt enote v Stepanjskem naselju v okviru sekundarnega centra je podpisana, prav tako za Fužine v okviru primarnega centra, za Nove Jarše pa se je potrebno za konkretno lokacijo in organizacijo same izgradnje še dogovoriti s Krajevno skupnostjo in Podjetjem za ptt promet Ljubljana. V smislu sodelovanja z delegacijami za mestno in republiško skupščino ter aktivnega vključevanja v pripravo in kreiranje ekonomske politike v mestu, republiki in zvezi, je izvršni svet pripravljal pripombe in stališča do mestnih gradiv ter gradiv, analiz, informacij in zakonov republike SR Slovenije in zveze. Kmetijstvo, gozdarstvo in preskrba Na tem področju so bile naloge izvršnega sveta v letu 1984 in 1985 usmerjene na izvajanje aktivnosti za hitrejšo rast družbenoorganizirane pridelave hrane, predvsem povečanja staleža živine, intenzivnega koriščenja prirodno danih pogojev na osnovi hitrejšega vnašanja znanja in sodobne tehnologije v razvoj, utrjevanje samouprave v zadružništvu, utrjevanje odnosov v okviru reproverige, ki ngj zagotavlja večjo ekonomsko in socialno varnost kmetov. Na področju gozdarstva so bila prizadevanja usmerjena v izvajanje planskih nalog nege in sečnje, v povezavi z OZD in ostalimi odgovornimi činitelji pa za boljšo preskrbo občanov. Izvršni svet je tekoče spremljal poslovanje in problematiko v TZO Do-brunje in TOK Domžale. Poseben poudarek je bil dan uveljavljanju in utrjevanju medsebojnih odnosov med TZO Dobrunje in Mercator KlT-mlekarne, Emono, Mesno industrijo Zalog, Agrotehniko-Grudo, Žitom. Kljub prizadevanju pa ni možno govoriti o resnični medsebojni soodvisnosti in dohodkovni povezanosti. Določeni rezultati pa so doseženi na področju živinoreje in pridelovanja vrtnin. Aktivno seje vključeval pri kategorizaciji zemljišč ter sprejemu dolgoročnih dokumentov na področju kmetijstva in gozdarstva, analiziral problematiko agroživilstva in gozdarstva v občini ter predlagal ukrepe, ki so zagotovili uspešnejše poslovanje teh dejavnosti. Zaradi izrednih težav na tem področju je stalno sodeloval z OZD živilstva in jim zagotavljal ustrezno pomoč. Izvršni svet je tekoče spremljal in usklajeval program sklada za intervencije v proizvodnji in porabi hrane občin in mesta Ljubljane ter zagotovil sprejem odloka za to področje, v skladu s katerim združujemo 0,7 % bruto osebnega dohodka. Poskrbi občanov z osnovnimi živili je posvečal vso pozornost in v ta namen tudi predlagal sprejem odloka o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve, s čimer se trajno zagotavlja boljša oskrba občanov. Izvršni svet je bil pobudnik razstave izdelkov domače obrti, ki jih še izdelujejo občani naše občine. Pobuda je bila ugodno sprejeta in razstava že postaja tradicionalna prireditev aktiva kmečkih žena v TZO Dobrunje. Pri izvajanju agrarnih operacij na območju občine je sodeloval z občinsko kmetijsko zemljiško skupnostjo. Izvršni svet je usmerjal delovanje skupnosti za pospeševanje kmetijstva. Z Veterinarskim zavodom Ljubljana je sodeloval pri izvajanju ukrepov za izboljšanje zdravstvenega varstva občanov in pospeševanja živinoreje. Obravnaval je vrsto zakonskih osnutkov in ostalih samoupravnih aktov s področja kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva. Pomembna je bila obravnava paketa kmetijskih zakonov. Izvršni svet je sodeloval z OZD pri sprejemanju samoupravnega sporazuma o obrambi pred točo v osrednji Sloveniji in pripravil tudi ustrezen odlok. Obravnaval je še vrsto drugih normativnih aktov s tega področja. V sodelovanju s skupnostjo za pospeševanje kmetijstva se je zavzemal za razvoj turizma na kmetijah v hribovitem območju občine. Pri tem je uspelo usposobiti še eno kmetijo za to dejavnost. Izvršni svet je sodeloval in tekoče razreševal celotno problcmatik-mo kmetijstva, gozdarstva in preskrbe. DRUŽBENE DEJAVNOSTI Izvršni svet je v obravnavanem obdobju spremljal stanje in razvoj družbenih dejavnosti in poročal občinski skupščini o uresničevanju politike ter predlagal ukrepe za izboljšanje stanja na tem področju. Ocenil je razvoj družbenih dejavnosti v preteklem srednjeročnem obdobju in opozoril na problematiko posamezne dejavnosti v občini. V planskih dokumentih za obdobje 1986-1990 je opredelil nadaljnjiraZ' voj družbenih dejavnosti in svoje usmeritve uskladil na nivoju mesta. Osnovni usmeritvi sta izenačitev dostopnosti dobrin in storitev družbenega standarda z ostalimi ljubljanskimi občinami in izenačitev družbenoekonomskega položaja delavcev v družbenih dejavnostih s položajem delavcev v gospodarstvu. Iskal je rešitve za izgradnjo načrtovanih objektov in uspel za najbolj nujne investicije na riivoju Ljubljane opredeliti vire financiranja. Za območje Novih Fužin, kjer je najbolj akutna problematika na področju zagotavljanja družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva, je uspel zagotoviti prioritetno izgradnjo vseh treh objektov, sredstva za njihovo izgradnjo Pa bodo zagotovljena na osnovi posebnega samoupravnega sporazuma, katerega bodo sprejemale organizacije združenega dela v začetku leta 1986. Poslovanje organizacij s področja družbenih dejavnosti je spremljal z analizam njihovega poslovanja ob zaključnih računih in periodičnih obraunih in z analizami izvajanja dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka. V letu 1984 je s sklepom o povišani0 osebnih dohodkov iznad dogovora delavcem v vzgojnovarstvenih organizacijah in osnovnih šolah omogočil izenačitev njihovih osebnih dohodkov z osebnimi dohodki delavcev teh dejavnosti v Ljubljani. Razpravljal je o vlogi raziskovalne in inventivne dejavnosti v OZ" v občini in Ljubljani ter opredelil prednostna področja raziskav. V letu 1985 je obravnaval poročilo o razvoju raziskovalni in množični inovacijski dejavnosti v občini, katerega je obravnavala tudi občinska skupš' čina. Pri obravnavi poročila o uresničevanju določil samoupravnega sf>°' razuma o pogojih zaposlovanja in minimalnih standardov za življenj' ske in kulturne razmere je ugotovil, da se razmere delavcev ne izboljšujejo, temveč celo poslabšujejo. Opozoril je na problematiko nasilnih vselitev ter nadaljnjo gradnjo samskih domov in nastanitev delavce^ v te domove, na potrebnost spremembe tega sporazuma, da OZD P? pripravi srednjeročnih planov in načrtovanju dinamike zaposlovanj3 hkrati zagotovijo tudi spoštovanje določil tega sporazuma. Pri obravnavi problematike zaposlovanja v občini je izvršni sv«1 ugotovil, daje stopnja rasti večja, kot je predvidena z resolucijo. Op°' zoril je še na: obstoječo strukturo gospodarstva, na število nezaposl6' nih, predvsem mladih, na nadurno delo, na pogodbeno delo in na up°' kojitev delavcev, na večizmensko delo, na štipendijsko politiko in 0 planiranje kadrov. Obravnaval je odloka o razglasitvi gradu Fužine in gradu Kodelji, za kulturne in naravne znamenitosti ter odlok o razglasitvi spomeni' kov NOB za zgodovinske spomenike in jih predlagal občinski skup5' čini v sprejem. Razpravljal je o poročilih odborov za prenovo fužinsk6' ga gradu, sanacije Jelovškovc kapele, spomeniškemu kompleksu L” in podpisnikov dogovora o spomenikih NOV in socialistične revoluc' je. Predlagal je razrešitev in imenovanje odbora za obnovo fužinske^ gradu in imenoval odbor za obnovo Jelovškovc kapele. Izvršni svet * jc zavzemal za čimprejšnjo pridobitev uporabnikov prostorov v gi"H° Fužine, za program dejavnosti v gradu Kodeljevo in za sanacijo Jel° škove kapele. Zagotovil je sredstva za prenovo strehe na gradu Fužin Sprejel je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za ureja*1! spomeniškega kompleksa Urh in ga posredoval v obravnavo in sprej60 OZD v občini. Pri poročilu o položaju telesne kulture v Ljubljani in občini je °P;( zoril na vrsto problemov (vrhunski šport v Ljubljani, neusklajen0 planskih dokumentov občina - mesto, financiranje), ki tarejo teles kulturo in njen razvoj. Podprl je ustanovitev sklada za razvoj kval0 p nega športa v občini, ter se zavzemal za izgradijo telovadnice T Partizan Zelena jama. . v6 Sprejel je elaborat o družbenoekonomski upravičenosti ustanovi^ DO Kulturni dom Španski borci in sprejel sklep o ustanovitvi te v ustanavljanju. Redno je spremljal problematiko te organizacije 'n jg reševal predvsem njeno finančno stanje. Stališče izvršnega sveta J®-se mora ta DO konstituirati v letu 1986. Poročilo operativnega odbora za izgradnjo objektov družben ^ standarda iz programa samoprispevka III in svoje sklepe je posredi občinski skupščini. Spremljal je potek preureditve stanovanjskih 6 e v VVE v soseski MS 4,5 Fužine in sprotno reševal nastale problc ,|_ Obravnaval je poročilo o izgradnji objektov izven samoprispevka * Poročilo o problematiki prestopništva med otroki in mladoletni sbiliUe skupa-i s svojim* sklepi posredoval v obravnavo občinskih upščmj Obravnaval je organiziranost Centra za socialno delo, dejav-obč$u;n poslovaje Prchodnc^ft rnladinskc^a doma in Doma starejših Razpravljal je o poročilu o uresničevanju socialne politike in zago-ok*'nju sociiilne varnosti s področja dejavnosti socialnega varstva v {^“obdobje 1981-1984 in svoja stališča posredoval delegatom ob- 0h^0roč'l° o vzgojno in izobraževalnem delu v osnovnem šolstvu je Živr ava*za °^)e ^°*sk' *et' Seznapjenje bil tudi z organiziranim prednjem zimskih počitnic osnovnošolcev. n ‘vršni svet seje ob obravnavi informacije o uresničevanju social-letui oorslVa borcev NOV 'n drugih borcev ter vojaških invalidov v za u1V84/85 na območju obine seznanil s problematiko izvajanja skrbi skle FCC N°V. v°jaške invalide in civilne invalide vojne. Sprejel je bo p’ da je potrebno za financiranje občinskega dopolnilnega varstva p NOV, zagotoviti dodatna finančna sredstva, stvp red*°8e 'n stališča je dajal na predloge za izdajo zakona o zdrav-jašk h601 vars!vu>zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vo-Um t ‘Pridih in zakona o civilnih invalidih vojne, zakona o kulturno etniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot, čj. ZVr8n>svet Je posredoval občinski skupščini v sprejem odloka o zavod^.01 ^nanc'rarUu SIS družbenih dejavnosti in SIS materialne proiz-sredd’ k' ureJala financiranje teh dejavnosti do sprejema njihovih •ueročnih planskih dokumentov v organizacijah združenega dela. svet Področja izvrševanja predpisov in drugih splošnih aktov je izvršni do*«*!0 uresničevanju zakonov o planiranju in informiranju ter v občin'3 ° razporcian-iu dohodka v OZD in SIS družbenih dejavnosti ^jadzoroval gpremijaj je delo komiteja Sodeloval je z občinskimi ga d apravnimi interesnimi skupnostmi in z organizacijami združene-koni, dmžbenih dejavnosti v občini ter skrbel za nadzorstvo nad za-tostjo njihovega dela. obča uprava in področje i'BAJEVNIH skupnosti vkl!i z^ni svel -ic sprem'jal delo pravosodnih organov ter se aktivno Ve J ceval v rešeanje finančne problematike teh organov. Izpostaviti Dr^ledno sodelovanje z Mestnim javnim pravobranilstvom in ki nj >Cairp Pravobranilcem samoupravljanja pri odpravljanju pojavov, p80 bili v skladu z ustavo oziroma zakoni. 'Bvnih no P°zornost Jc posvetil stanju in pojavom pri reševanju up-Če|n.n zadev. Upravnim organom je večkrat določil smernice oz. na-PrednStali$ča g*cde načina 'zvaianja določene politike in izvrševanja 8^ p!Sov' Ob ugotovitvah posameznih nepravilnosti je upravnim or-hitre|T nal°žil, katere ukrepe morajo realizirati za njihovo odpravo. Za reševanje upravnih zadev je upravnih organov s svojimi sklepi nierjk1 Vrs!° zahtev in roke za odpravo vzrokov, ki v nekaterih pri--{ . . 0v*raj° hitro odločanje o upravnih stvareh. ljav|jUk<)’kot l**hko ugotovimo, da angažiranje izvršnega sveta pri uve-in neposredne8a sporazumevanja mol krajevnimi skupnostmi l°vosv ‘Z /nan'h razlogov ni rodilo pričakovanih sadov, lahko z go-Zacjje Jv°‘rdimo, da je predlog izvršnega sveta o združevanju amorti-ŽevjL' doživel popoln uspeh. Z nadaljevanjem takega načina zdru-Oij jnJa ®edstev in z enotnim sporazumom med krajvenimi skupnost-Probie * . * si lahko obetamo še veliko hitrejše reševanje prostorske in rt1c n]la,'ke KS. Le delno pa je dosegel svoj namen sklep o kriterijih Sebej n 'h za financiranje glasil krajevnih skupnosti za ta namen po-^ l?.iločena sredstva v proračunu občine, v kriijp sc problematike, s katero se srečujejo delavci, zaposleni le* V|hh skupnosti, se je izvršni svet s posamezničnimi odločitvami Osek!. ?°ravnavaniem branžneiza soorazuma. ki ureia oroblematiko o*irti v njihovega družbenega položaja z delavci v združenem delu *avcev 3 V upravn'h organih. Pri tem je sodeloval tudi s sindikatom de-’ zaposlenih v krajevnih skupnostih. {^LlANJE PROSTORA, VARSTVO krx?UA TER STANOVANJSKO IN uMUNALNO GOSPODARSTVO ^ svet je v letu 1985 aktivno sodeloval pri pripravi in sprejemu zQ00)jn 'jegn plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986- 1996(Lj. n'kov Predloge pri usklajevalcu navzkrižnih interesov uporab-^r* r8zre<)Sl01? (namcnska raba prostora - MS 13, MS 7, MS 9 itd.) in _CVarUu odpnih vprašanj (lokacija TE-TO, obvozne železniške proge Sentjakob-Zalog, deponij posebnih in nevarnih snovi, lokacije stadiona tehnične kulture). Izvršni svet je tudi pripravil in sodeloval pri sprejemalcu prostorskih sestavin družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Na področju urbanizma je izvršni svet v preteklem letu sprejel program priprave zazidalnega načrta za MS 110/1 Bizovik vendar do realizacije tega programa ni prišlo zaradi nasprotovanja dela krajanov oziroma neusklajenih lokalnih interesov. Poleg tega je izvršni svet obravnaval strokovne podlage za izdelavo ureditvenega načrta za MS 8/3 Zg. Kašelj ter ugotovil, da so le te ustrezna osnova za izdelavo ureditvenega načrta, ki nqj se izdela v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. Sprejeti so bili tudi štirje sklepi o ugotovitvi skladnosti dokumentacij za realizacijo zazidalne zasnove in sicer za del zazidalnega otoka MM 4/1 za investitorja Jager in Sanolabor, za del zazidalnega otoka MP 3/5 - investitor Iskra Delta in za del zazidalnega otoka MP 3/3, MP 3/6-investitor BTC, TOZD Javna skladišča. Obravnavano je bilo gradivo z naslovom »Ureditveni načrt vasi Volavlje s predlogom tipskih objektov kmetij« vendar ne kot ureditveni načrt v smislu prostorske zakonodžge temveč kot strokovna podlaga za pripravo prostorskih ureditvenih pogojev za konkretno območje. Pri obravnavi gradiva o možnostih za dopolnilno gradnjo stanovanj znotraj mestnega območja Ljubljane je izvršni svet podprl prizadevanja za tako obliko pozidave ob pogoju, da ta ne vpliva na dejavnosti, ki jih obstoječa naselja nujno potrebujejo kot osnovne pogoje življenja in spremljajoče dejavnosti. Izvršni svet je pred in po razgrnitvi obravnaval osnutek odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja MS-9 Polje in sicer za lokacijo Gasilske brigade ter ga predlagal Skupščini občine v sprejem. Problematiko rekonstrukcije 4-pasovne Zaloške ceste je izvršni svet tekoče spremljal. Največ problemov je bilo pri pridobivanju zemljišč in sicer zaradi predolgih postopkov sporazumevanja s prizadetimi strankami. Tam, kjer do sporazuma ni prišlo, so bili sproženi razlastitveni postopki, ki so še vedno v teku. Izvršni svet je zahteval od vseh nosilcev te naloge, da se držijo sprejetih rokov ter intenzivno vodijo aktivnosti pri pridobivanju zemljišč. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je v letu 1985 tekoče spremljal in obravnaval problematiko sanacije mostov (most čez Savo v Dolskem - pripravljeno za zaključna dela, most čez potok Besnica - sanacija zaključena, most čez Ljubljanico v Vevčah - dogovori za novogradnjo, investicija v družbenem planu občine 96-90 v osnutku KSLO pa predvideva obnova mostne konstrukcije v letu 1986). Isto tako je obravnaval problematiko izgradnje novega mostu čez Ljubljanico v Fužinah. Gradnjo mostu je predvidena v osnutkih planskih dokumentov komunalne skupnosti ljubljanskih občin za leto 1986. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je tudi obravnaval problematiko izgradnje peš in kolesarskega podhoda pod železniško progo v podaljšku Proletarske c. Osnovni problem je bil pridobitev soglasij posameznikov ter OŠ Vide Pregare in VVO Angelca Ocepek. Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je po pooblastilu Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora zaslišal vse prizadete stranke oz. pridobil od njih pozitivna soglasja k predmetni gradnji razen soglasja predst. VVO A. Ocepek, ki so imeli precej pripomb na samo izvedbo podhoda (pogojno soglasje). Izvršni svet je obravnaval problematiko izgradnje čistilne naprave v MM-7 Zalog in s tem v zvezi podprl interese krajanov Zaloga po maksimalni zaščiti okolja in zavarovalcu bivalnih pogojev. Obenem je zadolžil nosilca naloge DO Vodovodnost delovanja čistilne naprave vključno z ureditvijo prometnih poti in transporta odplak do deponije. Izvršni svet je tudi večkrat obravnaval problematiko rekonstrukcije Letališke ceste ter se opredeli za varianto, ki predvideva zavarovanje cestišča s polavtomatskimi zapornicami ter s svetlobno in zvočno signalizacijo zaradi možnosti realizacije katera, glede na sedanje starce te ceste, pomeni bistveno izboljšanje prometne varnosti. Informacijo SIS-a za gradnjo cest Ljubljana o pripravah na rekonstrukcijo Litijsko-Poljanske ceste je izvršni svet sprejel z ugotovitvijo izjemnega pomena tega posega, ki predstavlja pomembno prometno povezavo v Ljubljani. Izvršni svet je po obravnavi odločb o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo povezovalne-fekalne kanalizacije Sneberje-Obrije ter razširitev Papirnice Vevče le te predlagal Skupščini občine v sprejem zaradi tega ker s strankami ni dosežen sporazum glede pridobitve zemljišč. V letu 1985 je izvršni svet sprejel tudi višino najemnin za nakup zemljišč - družbene lastnine namenjenih za kmetovanje in vrtnaijenje zaradi enotnega pristopa k sklepanju posameznih zakupnih pogodb. Predloge strokovnega odbora za nakup in oddajo nezazidanih stavb- nih zemljišč je izvršni svet obravnaval tekoče ter sprejemal ustrezne sklepe glede dodelitev zemljišč DL za funkcionalne zaokrožitve, naje-mov zemljišč DL za kmetijsko obdelavo, oddaje zemljišč v začasno uporabo, določitve cen za obdobje zemljišč DD itd. Izvršni svet je obravnaval poročilo o uresničevanju nalog s področja varstva okolja v očini ter sprejel določene zaključke o ugotovljenem stanju na tem področju. Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je zadolžil, da redno spremlja problematiko varstva okolja v občini, sodeluje pri realizaciji zastavljenih planskih nalog ter ga o ukrepih in ugotovitvah redno informira. Obenem je predlagal Skupščini občine, da zadolži vse OZD, zlasti pa OZD- onesnaževalce ter povzročitelje hnipa, naj analizirajo problematiko s področja varstva okolja in v planskih dokumentih opredelijo potrebne ukrepe za odpravo vzrokov in posledic onesnaževanja z zagotovitvijo za to potrebnih sredstev. Izvršni svet je za obdobje za katerega velja to poročilo večkrat obravnaval problematiko s področja stanovanjskega gospodarstva v občini in mestu Ljubljani glede na izvajanje srednjeročnega plana stano-vanjske graditve, gospodarjenja, solidarnosti in prenove. Posebej je obravnaval problematiko v zvezi s stanovanjsko gradijo, ki se nanaša na določitev izhodiščnih in končnih prodajnih cen m’ stanovanjske površine. V tem smislu je dal pobudo Zvezni stanovanjski skupnosti Slovenije in drugim pristojnim organom, da se določi nov bazni objekt za ugotavljanje gradbene cene. Prav tako se je izvršni svet prizadeval za gradnjo celovite stanovanjske soseske. Izvršni svet je sprejel poročilo o stanju barakarskih naselij in stanovanjskih prikolicah ter ukrepih za njihovo preprečevanje ter na podlagi ugotovljenega stanja pozval Samoupravno stanovanjsko skupnost občine, da skupaj z DO in pristojnimi upravnimi organi občine nadaljuje z odpravljanjem barakarskih naselij. Pristojni upravni organ skupaj s PM Moste pa je zadolžil, da še naprej nadzoruje stanje v obstoječih barakarskih naseljih in v primeru novih takoj ukrepa. Zaradi izredno dolgega sušnega obdobja, ki je povzročilo v določenih predelih občine pomanjkanje pitne vode je izvršni svet sprejel konkretne ukrepe za odpravljanje nastalega stanja- organiziranje prevozov pitne vode v ogrožene Krajevne skupnosti, odobritev sredstev iz rezervnega sklada občine za kritje prevozov, zadolžitev operativnega dela OŠCZ, da spemlja akcije in rešuje nastale izpade pitne vode tam, kjer se za to izkaže potreba. Po odpravi tega izrednega stanja je izvršni svet ugotovil, da so se zadolžene strukture dobro opravile zastavljene naloge ter krajanom zagotovile nujno potrebne količine pitne vode. Na normativnem področju je izvršni svet obravnaval in dal pripombe na odlok o ugotovitvi kateri deli urbanističnega programa in urbanističnih načrtov razvoja mesta Ljubljane so v nasprotju s sprejetimi srednjeročnimi družbenimi plani občin Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik. Izvršni svet je pripravil in posredoval Skupščini občine v sprejem odlok o ugotovitvi katere sestavine zazidalnih načrtov in urbanističnega reda so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985. Poleg tega je izvršni svet pripravil ter posredoval Skupščini v sprejem osnutek sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985, spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 in sklep o skladnosti teh dokumentov z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS in določil Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti za območje MP 5 Zalog. Izvršni svet je tudi obravnaval, d^jal pripombe in zavzemal stališča do mestnih in republiških predpisov kot so: odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin, odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč, odlok o vrtičkarskem redu na območju ljubljanskih občin, odlok o ureditvi cestnega prometa na območju ljubljanskih občin, odlok o ureditvi plovbe po vodah na območju ljubljanskih občin, itd. Izvršni svet je izvajal naloge na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite v skladu z zakonskimi predpisi, politiko in sklepi skupščine občine ter v sodelovanju s komitejem in svetom za SLO in DS. Pri tem je zlasti: - usmerjal in povezoval izdelavo načrtov pripravljenosti in načrtov za delovanje gospodarskih in družbenih dejavnosti ter določal naloge OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter upravnih organov - usmerjal in usklajeval varnostne in obrambne priprave upravnih organov in jim pri tem določal konkretne naloge in roke - skrbel, da so se načrtovale določene naloge SLO in DS v planskih dokumentih in drugih aktih občine. V ta namen je obravnaval: • srednjeročni načrt razvoja občine na področju SLO in DS • poročilo o uresničevalcu aneksa za področje SLO in DS k srednjeročnem programu razvoja občine za obdobje 1981-1985 • določil predlog srednjeročnega obrambno-razvojnega načrta ob- čine ter • srednjeročnega načrta urejanja teritorije občine za potrebe SLO ib - skrbel za razvoj civilne zaščite in v skladu s tem sprejemal tudi ukrepe za zaščito in reševanje prebivalstva in materialnih dobrin ob naravnih in drugih nesrečah, ob izrednih razmerah ali v vojni ter pri tem sprejel načrte: • zaščite in reševanja pred nevarnimi snovmi • RBK zaščite • delovanja civilne zaščite spremljal izdelovanje mobilizacijskih načrtov in izvajanje mobihzf' cijskih vqj in v tem okviru obravnaval tudi mobilizacijsko oceno ob' - obravnaval poročilo o opravljenih pregledih varnostnih načrtov $ strani GINO SSNO in v skladu z ugotovitvami določil naloge za odpravljanje pomanjkljivosti , - imenoval je vodstvo v^je NNNP »Zaščita 85«, ki je koordinira in usmerjalo aktivnosti za pripravo zaključne vaje ter obravnaval P°' ročilo o izvedeni vrji • - skrbel za popolnievanje občinskega štaba za civilno zaščito in voj nih upravnih organov v skladu s formacijo in sistemizacijo. - obravnaval poročila in informacije s področja SLO in DS ter o P° sameznih aktivnostih na tem področju ,u - skrbel za financiranje SLO in DS v proračunu občine ter v skla s tem sprejel tudi finančni načrt. «„ V bodoče je potrebno nadaljevati s kontinuiranim delom na P°df0^ ju obrambnih priprav v zvezi s pripravljanjem in izvajanjem načrta . pripravljenost in načrta mobilizacije. Posebno pozornost bo narti® vsebini dela v izvršnem svetu in upravnih organih za delo v vojni, začasno zasedenem ozemlju ter v primeru izrednih razmer. DAVČNA POLITIKA Izvršni svet je v okviru svojih dolžnosti, pravic in pooblastil obravnaval zadeve s področja davkov, prispevkov in taks, ki sojih priprav' pristojni upravni organi (zvezni, republiški in občinski) in sicer osnut* in predloge dogovorov, zakonov in odlokov, ki so jih nato obravnavaj in sprejeli pristojni organi (skupščina SFRJ, skupščina SR in S/Xr’ skupščine občin). K navedenim gradivom je izvršni svet oblikoval pripombe,stali*® in predloge in jih posredoval skupinam delegatov za delegiranje del gatov v skupščino SRS, občinski skupščini, skupščini mesta Ljubija*1 -izvršnemu svetu skupščine SRS. .^ Pri oblikovanju stališč, pripomb in predlogov je izvršni svet izhaJ iz ustavnega položaja občine, njenih pravic in dolžnosti, pa tudi izP? treb in interesov širših družbenopolitičnih skupnosti, kar se je P°tr^k0 kot pravilno izhodišče, ker so bila njegova stališča in predlogi le red v celoti zavrnjena. , Izvršni svet je predlagal v sprejem skupščini občine osnutke in Pr^_ loge odlokov s področja davkov in taks tako, daje bila z njihovim sp jemom v skupščini dana pravna podlaga za delo OUDP in opredeU® davčne osnove, stopnje in viri sredstev za financiranje splošnih dr benih potreb. . kj Pri oblikovanju davčne politike - predlaganje predpisov obč1^, skupščini, ki opredeljujejo zavezance, osnove, stopnje in vire davK ’ je izvršni svet pri davku od dohodka iz gospodarskih dejavnosti occ ' da bodo olajšave - znižanje davčne osnove za vlaganja v širitev dej nosti povečale materialno osnovo dela v privatnem sektorju drobn gospodarstva. Zato se je odločil, da poleg olajšav - znižani davčne nove za storitve dejavnosti, predlaga občinski skupščini v okviru ločb dogovora o usklajevanju davčne politike dodatne olfljšave-z111 ^ nje davčne osnove za vlaganja v širitev dejavnosti tudi za obrtnik®^, poslovno sodelujejo z OZD in se s tem vključujejo v njihovo proizv njo. p Ob obravnavi zadev s področja davkov in prispevkov ter prora % skih zadev je izvršni svet obravnaval tudi delo občinske uprav ^0. družbene prihodke. Dryal je navodila in naloge OUDP in zahteval sledno izvajanje predpisov in ukrepov. ^0- Izvršni svet je podpiral prizadevanja OUDP za izboljšanje dela. demizacijo pestovanja, obdelavo podatkov z računalnikom za '7 |jtj£-nje informacijskega sistema in sistema informiranja družbenopon ? nih skupnosti predvsem pa tudi delavcev, delovnih ljudi in ot*-a o0s-njihovimi pravicami in dolžnostmi pri plačevanju druženih obvez ti. kadrovska politika Izvršni svet seje v okviru pristojnosti aktivno vključeval v uresni-kvanje kadrovske politike, še posebej pa v razreševanje perečih kad-^vskih problemov v nekaterih OZD. Zavzemal se je za aktivno kad-^v$ko politiko z razumnim kadrovanjem in načrtnim spremljanjem uda poslovodnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgo-v°rnostmi, zlasti pa za celovito in dosledno izvajanje DO o kadrovski Pditiki, pri čemer je izpostavljal zakonitost in demokratičnost postopkov. Sam in preko ustrezne kadrovske službe je uveljavljal tudi politiko družbenih priznani kot bistveno sestavino kadrovske politike, saj se je ^vzernal za družbena priznanja tistim, ki s svojim prizadevanjem in dstvaijalnim delom prispevajo k razvoju družbenopolitične skupnosti. v tem smislu je v obravnavanem obdobju predlagal tri individualne Poslovodne delavce za družbena priznanja. pri uresničevanju instituta reelekcije je izvršni svet posvečal poseb-Pozornost oceni dotedanjega deta IPO, v kateri je upošteval prispe-ck direktorja pri koordinaciji dela, poslovanju, predlaganju poslovnih določitev, uresničevanju planov družbenoekonomskega razvoja, druž-donih dogovorov, samoupravnih sporazumov, razvijanju samoupravna, uveljavljanju načela delitve po rezultatih dela, normativni ure-•ddosti v delovni organizaciji, izvajanju nalog s področja LO in DS ter omogočanju oz. zagotavljanju pogojev za pospeševanje inventivne in dvojno-raziskovalne dejavnosti. . Pri odločitvah je izvršni svet upošteval strokovne podlage, ki so jih Popravili; služba za kadrovske zadeve: komite za družbeno planiranje, omite za družbene dejavnosti in sekretariat za LO in DS. • Y letu 1985 je IS obravnaval 52 razpisnih postopkov, na katere se u Prijavilo 129 kandidatov, poročilo o uresničevanju SS o usklajevanju oih načrtov zaposlovanja in SS o zagotavljanju življenskih in kultur-'o razmer delavcev pri zaposlovanju ter poročilo o uresničevanju mžbenega dogovora z informacijo uresničevanja politike družbenih mznanj v občini. Izvršni svet se je zavzemal za izboljšanje kadrovske Dr^kture s permanentnim izobraževanjem že zaposlenih delavcev, za ^dobivanje specialističnih znanj tako v jugoslovanskem prostoru kot pj. i * * * v tujini ter za razvoj inovacijske dejavnosti. Za realizacijo le-tega v Je Posebej zadolžil poslovodne delavce, katerim naj bi bil to ob pre-edUi poslovodne funkcije eden od osnovnih ciljev. I Naloge, s katerim je bil Izvršni svet zadolžen s programom dela za 0 1985 in se nanašajo na uresničevanje kadrovske politioke, so bile javljene, razen vključevanja evidentiranih strokovnih kadrov v de-I satski sistem (z upoštevanjem volilnih postopkov), sprotnega sprem- Poteka evidentiranja in izdelave statističnih poročil, ker sta te na-8e Prevzela OK SZDL in OS ZS. FiNančne in splošne zadeve tunZVrSni svet je v preteklem proračunskem obdobju izvrševal prora-prQ skrbel za pravilno in smotrno uporabo sredstev razporejenih s Unom in sicer tako, da so se med letom dohodki delili skladno nižini pritekanjem enakomerno med vse nosilce oziroma uporabiti ^računa. V začetku proračunskega leta je v skladu z možnostjo, dODov -Pušča zakon o financianju splošnih družbenih potreb v družbe-žaJ^,rtiCnih skupnostih zaradi neenakomernega pritoka dohodkov za (povitev likvidnosti proračuna začasno uporabil sredstva rezerv ob- . ega proračuna. , Zvršni sv*. i. i^B"*ni svet je obravnaval tri, šest in devetmesečno realizacijo pro-Pa lei" po potrebi in v skladu z zahtevki razporejal v proračunu ne-tKvJCno Postavko - tekočo-proračunsko rezervo. Ohl"JL . ---" -------. ^“"Kovanje in razporejanje sredstev splošne porabe v občinah in in r‘u Ljubljana je v preteklem letu slonelo na dogovoru o oblikovanju vr^tX)rejanju sredstev splošne porabe, pri oblikovanju katerega je iz-čine SVet uktivno sodeloval, ter ga hkrati z odlokom o proračunu ob-i\ktiv3 *et0 1985 posredoval v obravnavo in sprejem skupščini občine. omcnn<) se je vključeval tudi v oblikovanje sprememb in dopolnitev tUdj sJCne8a dogovora ter posredoval skupščini v obravnavo in sprejem Inijva r®membe in dopolnitve le-tega, hkrati s spremembami in dopo-l9jj$ 1111 odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto i*vršn'UVe|iavitvi interventnega zakona za področje splošne porabe je SreAlst $Vet obravnaval in sprejel program ukrepov za uskladitev višine GIm Spl°^ne porabe z interventnim zakonom l9g6 na zapoznela izhodišča za oblikoanje splošne porabe v letu Sof IZVrSni svet pripravil ter posredoval skupščini občine v obrav- ijaria /!sPrejem odlok o začasnem financiranju proračuna občine Ljubčku 0ste"Polje v prvem tromesečlju leta 1986. ^ upiy z Mestnim komitejem za finance je izvršni svet permanent- no iskal rešitve za nemoteno izvqjai\je proračuna ter sodeloval pri oblikovalcu izhodišč za oblikovanje splošne porabe v letu 1986. V skladu z Dogovorom o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985 je izvršni svet tekoče spremljal in obravnaval gibanja dohodka v gospodarstvu mesta Ljubljane in usklajeval rast osebnih dohodkov delavcev izven materialne proizvodnje z osebnimi dohodki delavcev v gospodarstvu Ljubljane. DELOVNA TELESA IZVRŠNEGA SVETA Svet za preventivo in zvojo v cestnem prometu Svet je organiziral in izvedel ob strokovni pomoči AMD Moste, Polje milice Moste ter drugih stalnih članic sveta dve tekmovanji osnovnih šol, in sicer »Kaj veš o prometu« in »Kviz tekmovanje«. V sklopu prvega so potekale tudi spretnostne vožnje po prometnih površinah ter testiranje učencev v poznavanju cestno prometnih predpisov, »Kviz tekmovanje« pa je bilo obogateno z dodatnim prikazom možnosti uporabe hišnih računalnikov pri izvajanju prometne vzgoje v šolskem pouku. Še posebno pozornost je svet namenil aktivnostim ob zaključku šolskega leta, daje pripravil učenca na spremenjene pogoje prometno varnostne situacije v času počitnic. Dana so bila posebna navodila mentorjem prometne vzgoje v OŠ, v glasilu »Naša skupnost« pa so bila objavljena ustrezna napotila staršem. V zvezi z aktivnostmi ob pričetku šolskega leta je bilo opravljeno več posvetovanj z nosilci prometne vzgoje v OŠ aktivirana je bila narodna zaščita z nalogo varovanja prometnih površin, nosilcem prometnih aktivnosti so bila posredovana ustrezna navodila, za prvošolce pa so bila nabavljene rumene rutice. Svet je ob strokovni pomoči svojih članov, predvsem AMD Moste, organiziral predavanja za posamezne OZD s področij zagotavljanja večje promet ne varnosti, tečaje za opravljanje preizkusa znanja cestno prometnih predpisov za kolo z motorjem (za učence osnovnih šol), enodnevni seminar, namenjen dopolnilnemu pouku mentorjem prometne vzgoje na OŠ, ki gaje materialno podprl Republiški sekretariat za notranje zadeve in AMD Moste, za najbolj aktivne učence v prometnih krožkih pa je bil organiziran enodnevni strokovni ogled tehničnega muzeja v Bistri. Svet je nadaljeval z izvajanjem stalne akcije »Brezhibno vozilo je varno vozilo« v prostorih mehanične delavnice AMD Moste, kjer so vozniki osebnih vozil lahko opravili brezplačni pregled svojih vozil, možna pa so bila celo manjša brezplačna popravila. V akcijo »Varno kolo« seje vključila večina osnovnih šol z namenom, da bi se zagotovila tehnična popolnost koles kot predpogoj varnosti otrok v prometu. Strokovni odbor IS za nakup in oddajo stavbnih zemljišč je na 9. sejah obravnaval 11 ponudb v prednostni nakup. Dve po-nudeni zemljišči je odkupil, v 9 primerih pa je odkup odklonil. Odbor je tudi odkupil 5 zemljišč družbene lastnine, ki so bila nacionalizirana). Od 16 vlog za funkcionalno zaokrožitev zemljišč jih je 8 rešil pozitivno, 8 pa je zavrnil. Od 5 predlogov za oddajo zemljišča v najem je 4 rešil pozitivno, enega pa je odklonil. Pripravil je predlog novih cen za oddajo in najem zemljišč družbene lastnine ter določil ceno za oddajo zemljišča DL v MS-9 delovni organizaciji Gasilska brigada Ljubljana za gradnjo dislocirane enote. Obravnaval je tudi več vlog za ureditev zemljiškoknjižnega stanja v zemljiški knjigi fizičnih in družbenopravnih oseb. Komisija za vprašanja nedovoljenih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor Zaradi spremembe zakonodaje je imela komisija za vprašanja nedovoljenih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor zgolj posvetovalno vlogo, ker so vse pristojnosti prešle iz občinskega upravnega organa na Mestno upravo za inšpekcijske službe. Komisija za krajevne skupnosti Komisija se je v obravnavanem obdobju sestala trikrat. Oblikovala je kriterije in merila za financiranje krajevnih glasil, ki naj bi jim služil kot vzpodbuda za boljše informiranje svojih krajanov. Obravnavala je osnutek odloka o proračunu s posebnim poudarkom na postavko »krajevne skupnosti« ter posredovala svoje mnenje izvršnemu svetu. Aktivno se je vključila v razpravo o gradivu Mestne konference SZDL. »Programiranje in zagotavljanje materialne podlage za življenje in delo KS v Ljubljani. »Pri svojih stališčih in predlogih je izhtyala tudi iz ocene samoupravnega sporazumevanja med KS in OZD v letu 1985, katerega rezultati so bili tudi tokrat slabi. Obravnavala je vse zahteve krajevnih skupnosti za pokrivanje stroškov najemnin in ogrevanja poslovnih prostorov ter sprejela odločitve v skladu z razpoložljivimi sredstvi v proračunu. Pred zaključkom leta 1985 je obravnavala in sooblikovala kriterije in merila za financiranje splošnih družbenih potreb v KS, ki bodo določala nov način dodeljevanja proračunskih sredstev krajevnim skupnostim. Komisija je opredelila svoja stališča v zvezi s prioritetnim programom nalog KS za leto 1986, ki ga bodo financirale OZD, in do nagrajevanja oziroma usklajevanja osebnih dohodkov zaposlenih delavcev v KS z branžnim sporazumom. Občinski štab za civilno zaščito je v letu 1985 izvajal naloge po programu dela, ki so zajele predvsem tiste aktualne naloge s področja CZ, ki zagotavljajo usklajen in kontinuiran nadaljnji razvoj CZ v občini, med njimi: - sprejemal ukrepe in usmerjal aktivnosti za preprečevanje naravnih in drugih nesreč oz. za zmanjšanje njihovih posledic, za odpravo posledic naravnih in drugih hudih nesreč - spremljal kadrovsko problematiko obinskih enot CZ ter skrbel za njihovo nadaljnjo kadrovsko krepitev - izpopolnil operativne načrte delovanja CZ v primeru naravnih in rugih hudih nesreč - vzpodbujal in usmerjal aktivnosti v skupni akciji zagotavljanja minimuma obveznih osebnih in kolektivnih sredstev za zaščito in reševanje - spremljal usposabljanje delovnih ljudi in občanov za obrambo in zaščito ter sodeloval pri zagotavljanju pogojev, da bi dosegli čimvečjo kvaliteto in množičnost usposabljanja - usmerjal priprave CZ v krajevnih skupnostih in nudil ustrezno pomoč štabom CZ v KS in OZD. Poleg navedenega se je štab sestajal tudi v izrednih primerih, kot so bili: požar v Izolirki, poplavljanje rek Ljubljanice in Save, uvedba dežurne službe za primer gozdnega požara in oskrba s pitno vodo področij, ki jih je prizadela suša. V tem letu smo zmanjšali preobsežno sestavo OŠ CZ zaradi večje operativnosti, hkrati pa ga pomladili. Občinski štab je pripravil in izvedel XIII. občinsko tekmovanje ekip prve medicinske pomoči in IV. občinsko tekmovanje gasilskih enot CZ (v sodelovanju z Občinskim sekretariatom za LO, občinsko organizacijo RK in občinsko Gasilsko zvezo) kot obliko dopolnilnega usposabljanja teh ekip. V okviru akcije NNNP »Zaščita 85« je pripravil in izvedel pokazno poučno taktično vajo »Zaščita in reševanje ljudi in materialnih dobrin v primeru požara ter razlitja nevarnih snovi«. V^ja je potekala na območju KS Zelena jama in v OZD: Teol, Izolirka, Saturnus in Kemična tovarna Moste. Na podlagi te vaje so štabi za CZ v krajevnih skupnostih in OZD izvajali vaje tudi v svojem okolju. Z namenom lastnega usposabljanja so se člani OP CZ udeleževali različnih seminarjev v mestnem in republiškem centru za obrambno usposabljanje. Še posebej seje usposabljal poveljniški sestav združenega odreda CZ, oddelek za radiotelegrafijo, oddelek za telefonijo ter celotni OŠ CZ. Velika pozornost je bila namenjena usposabljanju specializiranih enot, predvsem ekipam PMP, protipožarne zaščite in ekipam za uporabi in vzdrževanje zaklonišč. Štab je ažuriral načrt za delovanje CZ v izrednih razmerah, izdelal načrt zaščite in reševanje v primeru gozdnega požara, načrt zaščite pred požarom, RBK načrt in načrt zaščite ter reševanje pred nevarnimi snovmi. Zasedba v štabih CZ krajevnih skupnosti je neustrezna (predvsem zaradi starostne strukture), kar se je pokazalo na vaji NNNP-85. Opremljenost enot po KS je nepopolna, ker je bil v tem letu dan poudarek opremljanju občinskega združenega odreda. Enote po KS bo potrebno v naslednjem letu oz. v novem srednjeročnem obdobju materialno popolnih. Komisija za spremljanje izvajanja nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih splošnih aktov Komisijo je ustanovil izvršni svet v mesecu januarju 1985 z namenom, da bi ocenjevala zakonitost in vsebinsko primernost določil samoupravnih splošnih aktov, ki se nanašajo na samoupravno organizacijo in urejanje družbenoekonomskih razmerij v organizacijah združenega dela. Komisija naj bi samoupravne splošne akte pregledovala zlasti ob reelekciji poslovodnih organov in v primerih, ko posamezni sistemski zakon določa, da mora na akte dati soglasje izvršni svet ali občinska skupščina. Delovala pa naj bi tudi preventivno s tem, da bi pregledovala osnutke oz. predloge samoupravnih splošnih aktov in dajala nanj svoje pripombe ter preverjala postopke sprejemanja in postopke uporabe posameznih samoupravnih splošnih aktov. Komisija je v letu 1985 imela 10 sej in v tem času pregledala akte 11 OZD. Tem OZD je komisija posredovala svoje pripombe z namenom, da jih vgradijo v samoupravne akte oz. samoupravne akte dopolnijo in uskladijo z veljavnimi zakonskimi določili. Komisija bo svoje delo nadaljevala tudi v letu 1986. in Izvršni svet je za pripravo poglobljenih analiz o stanju na nekaterih področjih (agroživilstvo, promet, gozdarstvo) imenoval delovne skupi' ne, ki so jih poleg članov IS sestavljali zunanji strokovnjaki za ta področja. Tako oblikovane delovne skupine so mnogo prispevale k stro- I kovni in vsebinski razjasnitvi problematike in h kvalitetno pripravljenim analizam. Izvršni svet bo s takšno prakso nadaljeval, ker se je iz; kazala kot zelo koristna in učinkovita. Sodelovanje z izvršnimi sveti občin in mesta Ljubljane je bilo dobro in konstruktivno, kar je pripomoglo k poenotenju, reševanju zadev skupnega pomena za Ljubljano' V letu 1985 je izvršni svet organiziral tri posvete s poslovodnimi organi gospodarstva in negospodarstva občine s poudarkom na medse; bojnem informiranju o poslovanju OZD in tekočih gibanjih, o pripravi in sprejemu planskih dokumentov, o gospodarjenju v tekočem in usmeritvah za nasledile leto ter o pripravi srednjeročnih planskih doku- ! mentov za obdobje 1986-1990. Se posebej pa je bil pomemben posvet ; z OZD na meji rentabilnosti, kjer so bili sprejeti trdni zaključki o pripravah predsanacijskih programov ter zagotovitvi prestrukturirani8 | proizvodnje in izboljšanja poslovnih rezultatov. IZVRŠNI SVET ---\ POROČILO o delu upravnih organov in strokovnih služb občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1984-1985 OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE IN DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ Naloge Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomsh' razvoj (KDP) določata statut občine in odlok o izvršenem svetu in**?’ ravnih organih. KDP opravlja predvsem naloge planiranja za podrocl® gospodarstva, spremljanja tekočih gospodarskih gibanj, nadzor nad zfl' konitostjo poslovanja OZD gospodarstva ter naloge iz upravnega P°' stopka za kmetijstvo, obrt in delovna razmerja. Glede na sporazum o P' ravlja tudi administrativno tehnična in strokovna opravila za Razv°J' no-gospodarsko skupnost občine, Sklad skupnih rezerv gospodarst^ ter Skupnost za pospeševanje kmetijstva občine. Opravlja tudi t£Unl$K0 in strokovna opravila za Komisijo za spremljanje izvtyanja zakona združenem delu, Komisijo za družbeno nadzorstvo ter Komisijo za voj drobnega gospodarstva ter natečajno komisijo za oddajo lokactlv kioske. Naloge se vsakoletno opredelijo v programu dela komiteja ter v gramu dela izvršnega sveta. Vendar je komite zaradi težke gospodah** situacije glede na tekočo problematiko dolžan pripravljati vse več d datnih nalog, analiz in informacij. M Na področiju planiranja se je v letu 1984 in 1985 nadaljevalo d® v zvezi z dolgoročnimi planskimi dokumenti občine in mesta LjubU ne ter zaključilo v letu 1984 pričeto delo na pripravi srednjeročnih Plan skih dokumentov 1986-1990. >u. Komite se je v pripravo dolgoročnih planskih dokumentov vkU ■ čeval preko Zavoda za družbeno planiranje Ljubljana (ki je stroko;^ nosilec prioprave dokumentov) in komiteja za planiranje skup^" mesta Ljubljane. ^ Komite je v začetku leta 1984 pripravil osnutek in predlog od*d o obvezni pripravi srednjeročnega družbenega palana občina LjubU8*-Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Pripravili smo analizo izv^r^r družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1981—198i> ‘j analizo razvojnih možnosti v obdobju 1986-1990. Pripravili smo f ^ osnutek in predlog smernic za pripravo družbenega plana občine LJ ljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990. KDP je v letu 1985 nadaljeval z delom pri pripravi novih sreu1^, ročnih planskih dokumentov. Na podlagi rokovnika je pripravil tek in predlog dogovora o temeljih družbenega plana občine Moste-Polje za obdobje 1986-1990 s stališči do odprtih vprašanj •/* .Z,# mentov ter osnutek in predlog družbenega plana občine LjubU Moste-Polje za obdobje 1986-1990. Pri pripravi srednjeročnih planov se pojavlja problematika nep°z vanja pogojev gospodarjenja ter nesočasnosti planiranja. Ugotavljamo, da priprava srednjeročnih planskih dokumentov pri temeljnih nosilcih planiranja kasni, sqj bi morale imeti TOZD, DO in SOZD v skladu z odlokom o obvezni pripravi srednjeročnega plana občine Ljubljana Moste-Polje in programa izvršnega sveta v mesecu novembru 1985 sprejete srednjeročne plane (trenutno so nam posredovali x le štiri). Še bolj kritično pa je dejstvo, da vse TOZD še niso sprejele smernic z elementi oz. temelje plana. Vse to je oteževalo delo pri pripravi in usklajevanju srednjeročnih planskih dokumentov občine, določene probleme pa je na tem področju povzročil tudi nov zvezni zakon 0 planiranju, ko republiški še ni bil sprejet. Na področju OZD družbenih dejavnosti priprava srednjeročnih Planskih dokumentov kasni zato, ker s pripravo le-teh kasnijo tudi SIS. Z namenom usklajevanja planskih dokumentov občine s plani KS so bili organizirani posebni sestanki, plani KS pa kasnijo predvsem zaradi kasnitve planiranja v SIS. S ciljem kontinuiranega planiranja smo v letu 1984 pripravili analizo izvajanja družbenega plana v letu 1984(v juniju in oktobru) ter osnutek ■n predlog resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1985, v letu 1985 smo pripravili analizo izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje v letih 1981-1985 (junij) ter v novembru oceno izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1985, hkrati pa smo pripravili osnutek in predlog resolucije o izvajanju družbenega plana v letu 1986. Tudi pri letnem planiranju se srečujemo s problematiko nepoznavanja gospodarske politike za naslednje leto ter nespoštovanjem načela sočasnosti planiranja. Da bi preprečili večje neskladnosti si pomagamo z vprašalniki o planiranih investicijah in rasti proizvodnje ter Usklajevanjem zunanje trgovine neposredno s predstavniki OZD. Komite za družbeno planiranje spremlja tudi tekoča gospodarska gibanja v OZD in občini. V ta namen smo pripravijali analize finančnega Poslovanja po zaključnem in periodičnih obračunih tako v letu 1984 kot tudi v 1985 ter analize zunanjetrgovinske menjave, analize izv^ja-Pia dogovora o družbeni usmeritvi delitve dohodka in osebnih dohodkov, analizo osebnih dohodkov po višini OD ter analizo izvajanja do-8ovora o skupnih osnovah za urejanje določenih stroškov. V komiteju mio pripravili tudi nekatere parcialne: analizo akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter OZD na meji rentabilnosti, ana-mo uresničevanja sklepov, ki so zadolževali OZD gradbeništva, problematika in razvojna vprašanja OZD s področja prometa v občini, obravnavali smo tudi organizacije z agroživilskega področja, pripravili in-•ormacijo o stanju na področju oddtje lokacij za kioske ter druge informacije (pridobitev statusa kmeta, informacijo o poteku priprav za ustanovitev proste carinske cone, uresničevanje sklepov sprejetih ob ob-ravnavi zakona o družbenem sistemu informiranja). Zaradi pereče gospodarske problematike smo v komiteju pripravili |°di nekatere dodatne naloge: pripravili smo poročilo o vplivi ukrepov tekoče ekonomske politike na poslovanje OZD, informacijo o problematiki cen v Žitu, Jati in Indosu, informacijo o cenah m* stanovanjske j^vršine, poročilo o izgubaših ter predloge za delitev osebnih dohodkov v OZD, ki so poslovale z izgubo. Gradiva smo posredovali izvršnemu svetu in v vseh gradivih posredovali tudi predloge sklepov in uk-mpov. Izv^anje in učinke sklepov in ukrepov tekoče spremljamo. Zaradi bistvene spremembe ekonomske politike koncem prvega Ujetja 1984 smo pripravili program ukrepov za doseganje ciljev gos-?°darjenja v letu 1984 ter za razbremenitev gospodarstva, v avgustu pa ■mo pripravili oceno izvajanja tega programa, v februarju 1985 pa smo opravili informacijo o tekočih gospodarskih gibanjih na prehodu leta l984 in 1985. Komite je v letu 1984 za izvršni svet ter delegacije za skupščino mesta in republike pripravljal tudi pripombe in stališča na mestne, republiške in zvezne planske dokumente, poročila in informacije ter na j^je število republiških in zveznih zakonov (mestnih dokumentov je '!o po številu 12, republiških 18 od tega 6 zakonov ter zveznih 7 od e8a 4 zakoni). , V letu 1985 je komite pripravil pripombe in stališča na planske do-"mente, poročila, informacije in zakone (na 20 mestih gradiv, 49 re-Publiških in zveznih gradiv). ..Vse pomembnejše dokumente, analize in plane je obravnaval kolute za družbeno planiranje kot kolektivno vodeni upravni organ, t javljamo, da še uspešnejše delo komiteja ovira nesklepčnost ses-«nkov komiteja, ker so člani preveč obremenjeni z delom na svojih de-vuih mestih in tudi z drugimi funkcijami. ^ Komite je skup<\j z Razvojno gospodarsko skupnostjo preveijdl in* ^sticijske programe in zasnove za KTM Protektor, Jato, ZG GP, In-j. 8ral MPP in druge. Predlagal je odvzem zemljišča v MP3 Papirogra-£! 'n dodelitev Saturnusu, ponovno je bil preveijen program Iskre podana je bila pobuda za pripravo novega programa IMP DO jn lniat - Kartonažna tovarna Ljubljana. Programa sta bila pripravljena Potrjena na KO Razvojno gospodarske skupnosti. Obravnavana je bila tudi pobuda za ustanovitev proste carionske cone v MP3 v okviru Blagovno transportnega centra. V usklajevanju planskih dokumentov seje Komite za družbeno pla-niranje uspel dogovoriti o vnosu poštnih enot Štepanjsko naselje, Nove Fužine in Nove Jarše v plan Podjetja za ptt promet Ljubljana. Poštna enota v Šteparyskem naselju v okviru sekundarnega centra je v gradnji, pogodba za Nove Fužine pa je podpisana. Komite je pripravljal poročilo o stanju in planiranem razvoju OZD na meji rentabilnosti in OZD, ki poslujejo z izgubo, posebej pa je ocenjeval sanacijske programe naslednjih OZD: GIVO, Gradis TOZD Kovinski obrati, Sap TOZD Turbus in Toplarna. Komite za družbeno planiranje opravlja naloge s področja statistike. Pripravljena so bila poročila za republiški zavod za statistiko (o obrti in učencih v obrti, o pomladanskih in pšeničnih posevkih, o žetvi, popis živine, itd.). Komite za družbeno planiranje kot eno izmed nalog opravlja nadzor nad zakonitostjo poslovanja. V tem okviru je sodeloval pri odpravljanju sporov v poslovnem sodelovanju med Agroemono TOZD Tovarno močnih krmil in Jato, pri konstituiranju GIVA, pri ustanavljanju POZD Lior Ažman, pri urejanju odnosov med TOZD Integral Sapa in TOZD-om Servo in pripravljal skmlep o prenehanju ukrepa začasnega družbenega varstva v DO Julon, v letu 1985 pa je KDP skuptj s komisijo za pregled samoupravnih splošnih aktov pregledal samoupravne splošne akte OZD, v katerih so imeli v letu 1985 reelekcije poslovodnih organov (akti 10 OZD) ter sodeloval tudi pri razreševanju nekaterih odprtih vprašanj glede opredelitve pristojnosti posameznih organov in organizacije dela v obrtni zadrugi GIKOS. Prav tako je KDP s strokovnimi predlogi in usmeritvami sodeloval tudi pri odpravi nepravilnosti in nezakonitosti v poslovanju IX) Emona Inženiring. Za realizacijo ciljev in nalog, ki jih je sprejela skupščina za področje družbenega sistema informiranja je komite za družbeno planiranje v letu 1985 skupaj z ostalimi upravnimi organi izdelal oceno stanja informacijskih sistemov upravnih organov in predlagal ukrepe za racionalizacijo. Ukrepi so bili usmerjeni v predloge za spremembo periodičnih in zaključnih računov, poenotenje spremljanja uspešnosti poslovanja in poenostavitev postopkov in metodologije planiranja. V letu 1984 je KDP pripravil varnostne načrte za vsa področja gospodarstva in ažuriral obrambne načrte, v letu 1985 pa je uvtjal novo metodologijo za priprave gospodarstva v neposredni vojni nevarnosti. Izven običajnih nalog je KDP v letu 1984 delil bone za pogonsko gorivo za organizacije združenega dela (za privatne avtomobile za službene namene), za kmetijstvo, za male obrtne stroje, delitev bonov za obrt pa je eno leto opravljala uprava za družbene prihodke. V KDP se opravlja tudi upravni postopek s področja kmetijstva, obrti in delovnih razmerij. Poleg kmetijstva in gozdarstva spada v pristojnost upravnega organa še lovstvo, ribištvo, veterina ter rudarstvo. V področje rudarstva spadajo peskokopi, gramoznice in kamnolomi. Upravni organ je pristojen za izdajo dovoljenj za izkoriščanje rudnin in izdaja odločbe o pristojbinah za izkopane rudnine. Iz pristojnosti, ki jih dajejo zakoni in odloki je bilo v letu 1984 in 1985 obravnavano in rešeno naslednje število zadev iz upravnega postopka: S področja kmetijstva, gozdarstva, veterine, lovstva, rudarstva in ribištva so bile opravljene naslednje naloge: 1984 1985 - odločbe statuta kmeta 59 61 - potrdila za uvoz rezervnih delov in repromateriala 88 39 - potrdila za registracijo traktorja 68 42 - potrdila za prehod meje brez pologa 27 - potrdila za prodajo na tržnici 39 10 - licenciranje plemenjakov 10 7 - soglasje k darilni pogodbi za kmetije in kmetijska zemljišča 9 21 - dovoljenje za zamenjavo zemijišč 6 4 - dovoljenje za krčitev gozda na golo 4 6 - dovoljenje za skladiščenje neobeljene hlodovine 4 4 - odločbe za prispevek na izkop peska in gramoza 6 6 - lovske in ribiške zadeve 4 5 - vodenje registra strojnih in proizvodnih skupnosti v kmetijstvu 33 36 - zahtevek za povračilo škode uničenih čebeljih družin radi hudih bolezni 5 6 - poročilo o upravnem postopku na I. stopnji 4 4 - melioracijsko dovoljenje - 1 - potrdilo, daje občan delal na kmetiji radi dokupa let za pokojninsko dobo 34 25 V upravnem postopku se potrdila izdajo takoj. Postopek za odločbo o statusu kmeta je za stranke, ki jim je kmetijstvo edini vir za preživ-Ijanje kratek. Nekoliko daljši a še vedno v zakonskem roku je postopek, ko nastane dvom ali so izpolnjeni vsi pogoji ki jih določa zal^on. V takih primerih je potrebno mnerje kmetijsko zemljiške skupnosti, zaslišanje stranke, dodatna dokumentacija in ogled na terenu. Podobno je pri ostalih odločbah in dovoljenjih, kjer zakon zahteva soglasja drugih organov ali samoupravnih skupnosti. Iz področja kmetijstva pošljemo redna poročila ali izvajamo naloge ki izh^j^jo iz zakona republiškim organom in sicer: - ažuriranje bilance kmetijske in gozdarske proizvodnje za potrebe SLO - v 10 dnevna poročila o izvajanju spomladanske in jesenske setve, ter spravilu pridelkov - letni izračun narodnega dohodka za zasebni sektor kmetijstva v občini. - poročilo zadružni zvezi SRS o financiranju pospeševanja kmetijstva v občini - letno poročilo o pojavu rastlinskih bolezni na območju občine, na podlagi podatkov, ki jih zbere poročevalska služba v času vegetacije. - letno poročilo o škodi, ki so jo povzročile elementarne nesreče. - vodenje registra čebeljih družin, na območju občine je za 2200 čebeljih družin. V upravnem organu pristojnem za kmetijstvo se opravljajo tudi tajniški posli SIS za pospeševanje kmetijstva občine. Pripravlja se gradivo za samoupravne organe in povezuje dela in naloge izvajanja programa dela skupnosti. Pri tem je precej terenskega dela zlasti na kmetijah, ki gradijo nove hleve, silose, pri ustanavljanju strojnih skupnosti, pri organizaciji vzorčnih nasadov jagod in raznih proizvodnih poiskusih, ter soselovanje pri organizaciji tečajev in predavanj za kmete kooperante. V upravnem postopku, ki ga ureja zakonodaja s področja obrti je bilo opravljenih naslednje število zadev: Opis del in nalog: Izdanih obrtnih dovoljenj (obrt, gostinci) je bilo Izdanih obrtnih dovoljenj za avtoprevoz. dej. Izdanih dovoljenj za opr. gosp. dej. kot postr. poklic Izdanih dovoljeni za opr. domače obrti Izdanih odločb o odjavi oz. prenehanju opravljanja redne obrti Izdanih odločb o prenehanju opr. avtoprevoz. dej. Izdanih obvestil o izbrisu iz registra oseb, ki opr. gospod, dejavnost, kmot postr. poklic Izdanih odločb o prenehanju opr. obrti zaradi ustanov, skupne obratovalnice Izdanih odločb o spremembi vozila avtoprevoznikov Izdanih odločb o začasni prekinitvi posl. zaradi korišč. letnih dopustov in podobno (obrt, trgovine) Izdanih dovoljenj oz. potrdil o spremembi in priglasitvi posl. časa v obratov, in trgovinah Izdanih dovoljenj za točenje odprtih vin Izdanih odločb o preselitvi sedeža obratovalnice Izdanih obrtnih dovoljenj o ustanovitvi skupnih obratov. Izdanih-odločb o razširitvi predmeta poslov, obratov. Izdanih odločb o zaposlitvi možnega štev. delavcev Izdanih odločb o ustanovitvi ločenih poslov, prostorov Izdanih odločb o spremembi naziva obrtne dejavnosti Izdanih odločb o zavrnitvi zahtevka za izd. obrt. dov. Izdanih fotokopij izgubljenih obrtnih dovoljenj Izdanih potrdil, da stranka nima v občini stalnega prebivališča obrti Izdanih sklepov o ustavitvi postopka Izdanih potrdil za uvoz repromateriaJa, rezervnih delov in opreme ter času tr^jaija obrti za uveljav. pokojn. dobe Izdanih dopisov s katerimi smo zahtevali podatke iz kaz. evidence (RSNZ) Izdanih dopisov s katerimi smo zahtevali soglasje od MUIS o ustreznosti poslovnega prostora Izdanih opominov za plačilo upravne takse Izdanih obvestil za dopolnitev vloge Drjarje poročil o opravljenih zad. upr. postopka na prvi stopr\ji za IS ter republiko Dajanje podatkov v obrtnikih za Mestni komite za promet in zveze, postijo milice. Sodišče združenega dela. Turistično zvezo Pritožbe strank na izdane odločbe Dajanje pripomb na program delovanja avtotaksi službe. do 19. 12. 1984 1985 69 71 25 49 78 59 10 10 45 32 13 13 36 43 2 4 54 41 147 119 66 '64 4 7 11 4 4 20 24 11 12 2 1 6 9 6 8 5 12 54 39 6 10 566 753 25 49 120 105 17 97 83 99 4x1. 4x1. 2 7 Ugotavljamo, da z vidika dela upravnega organa ne nastajajo večji problemi pri pridobitvi obrtnih dovoljenj. Interesenti za obrt lahko pridobijo vsa potrdila v kratkem času (1-2 dni). Postopek pridobivanja soglasja o ustreznosti poslovnih prostorov pa je nekoliko daljši predvsem iz razloga, ker mestne inšpekcijske službe zaradi omejenega šte; vila zaposlenih in obsežnosti dela niso v stanju v kratkem roku opraviti ogled prostorov in izdati soglasje. Daljši postopek se pojavlja tudi pri izdaji obrtnih dovoljeni za avtoprevoznike, ki so rojeni v drugih republikah in sicer zaradi pridobivanja podatkov od ustreznih občinskih organov. Zaradi ugodnejših predpisov za izdajo obrtnih dovoljenj (tonaža- drugje omejena do 8 0 je več prošenj za izdajo obrti prosilcev iz drugih republik v Slovniji Vendar se ugotavlja, da ti prosilci nato opravljajo avtoprevozništvo v drugih republikah. Zato se pri nekaterih pojavlja problem neplačevani3 davkov in prispevkov, ter problem odvzema obrti, ker stranke ne moremo zaslišati, tako kot predvideva zakon. Ugotavlja se tudi, daje povezana med upravno službo in inšpekcijsko službo premajhna. Upravni organ večkrat nima podatkov, da bi lahko hitro in ažurno posredoval in sicer zlasti na področju opravljanja oZ' neopravljanja dejavnosti, ki je opredeljena v obrtnem dovoljenju in opravljanja neregistriranih del. Vzrok temu je prezaposlenost mestnih inšpekcijskih služb, ki takega obsega dela niso v stanju v kratkem roku opraviti. S tem pa nastanejo tudi časovni zamiki. Na koncu upravni organ ugotavlja, da na področju delovnih razmerij predstavlja zasebnim obrtnikom večji problem tudi omejeno zaposlovanje delavcev. To se zlasti pojavlja v dejavnostih, ki zahtevajo terensko delo in pri večjih in z rokom omejenih delih. .. V upravnem postopku, ki ga ureja zakonodaja s področja delovnii1 razmerij je bilo opravljenih naslednje število zadev: OPIS Izdžja novih delovnih knjižic Sprejem in arhiviranje starih delovnih knjižic, ki jih pošiljajo delovne org. v hrambo Izdaja starih delovnih knjižic Vpisovanje dodatne izobrazbe in sprememb v delovne knjižice Registracija in pregled pogodb o delovnem razmerju Dodatki k delovnim pogodbam Odjave delavcev Štipendijske pogodbe Dodatek k štipendijskim pogodbam Dopisi in vabila ter obvestila strankam Prijave sodniku za prekrške za kršilce iz delovnega razmerja * V 1984 1985 1232 1°°3 Kolje bilo omenjeno že zgoraj se KDP pri svojem delu srečuje zlu5 s problematiko neizvajanja enega izmed osnovnih načel sistema pl®£ ranja. Zaradi kršitve načela sočasnosti planiranja se je komite posul posluževati neformalnih oblik usklajevanja planskih dokumentov V komite za družbeno planiranje ugotavljamo, da je obseg jn 1 htevnost nalog iz leta v leto večja. Zaradi zaostrenih gospodarskih ra* mer smo moral: v letih 1984 in 1985 opraviti zelo veliko nalog i/V programa skupščine izvršnega sveta in komiteja. ^ Komite za družbeno planiranje glede na svoj program dela, progi3 dela izvršnega sveta in skupščine nima nerealiziranih nalog. Predsednica Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Nina JEVŠN1K OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI ,bd°' Občinski komite za družbene dejavnosti je v obravnavanem bju opravljal svoje naloge skladno z odlokom o izvršnem svetu 1 $ ravnih organih in statutom občine. Kolektivno vodeni upravni ^ s strokovno službo komiteja, strokovno službo samoupravnih ,n jenih skupnosti družbenih dejavnosti in samostojnim referatom za je-ve borcev NOV in invalidov je imel 32 sej. Na področju družbeni', jfl javnosti je izvajal politiko, ki je bila določena v občinski skupsc,,^ skrbel zaJuresničevanje sklepov, smernic in stališč občinske skupaj* de'9 in izvršnega sveta. Večina nalog komiteja je izhajala iz program3 fl8, komiteja, izvršnega sveta in skupščine občine, dodatne naloge P3 rokovali trenutni problemi na posameznem področju in zaostren nomske razmere v družbenih dejavnostih. . Na področlju planiranja je komite sodeloval v procesu planiranja Pn Pripravi letnih in srednjeročnih planskih aktov občine in organiza-p'je združenega dela ter SIS družbenih dejavnosti. Analiziral je polletna V} letna uresničevanja resolucije, uresničevanje družbenega plana ob-Clne za obdobje 1981-1985 v letih 1981-1984 in za celotno srednjeroč-obdobje za področje družbenih dejavnosti in letne plane organizacij Rženega dela. Pripravil je osnutek in predlog občinske resolucije za ooo leti. Za novo srednjeročno obdobje je pripravil osnutek in predlog pPernic za pripravo družbenega plana občine. V letu 1985 je vodil ak-•Jnosti za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov. Tako je za ^°je področje pripravil osnutek in predlog dogovora o temeljih druž-^Pega plana občine in družbeni plan občine za obdobje 1986-1990. OZD je nudil pomoč pri pripravi analiz uresničevanja srednjeročnega mol8, ana*'z razvojnih možnosti ter pri pripravi srednjeročnega plana . °M990. Pripravljal je stališča do letnih in srednjeročnih planskih °kumentov SIS družbenih dejavnosti mesta Ljubljane in SR Sloveniva stališča do dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za ob-®bJe 1986-2000. Sodeloval je pri aktivnostih za pripravo predlogov sa-,1°uPravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih uPPosti družbenih dejavnosti Ljubljane za obdobje 1986-1990. Organiziral je dva posveta o izdelavi planskih dokumentov s pred-n^vniki OZD in SIS družbenih dejavnosti in posvet o izdelavi obramb-n in varnostnih načrtov v OZD družbenih dejavnosti. Komiteje red-v^mljal gibanje skupne porabe v Ljubljani, sodeloval pri usklajeni11 jn korekcijah prispevnih stopenj ter sprejetih usmeritvah sezna-Jal 'zvršni svet. .opremljanje poslovanja OZD s področja družbenih dejavnosti je sin - tek°Ce. Komiteje pripravil za vsako leto analize njihovega po-ob> ob zaključnih računih in periodičnih obračunih. Pripravil in gos Vnava* Je informacije o višini osebnih dohodkov zaposlenih v ne-v^arskih organizacijah združenega dela v občini, informacije o iz-stit*lJU <*Tu*I,ene8a dogovora o skupnih osnovah za urejanje določenih ja d k°V 'n 0 'zvajanju dogovora o uresničevanju vloge OZD s področ-Vžbenih dejavnosti v zvezi s prekoračitvijo dovoljene mase sred-(wJ'a osebne dohodke in skupno porabo. Ob obravnavi poslovanja ble|T družbenih dejavnosti se je v letu 1984 še posebej pokazala prozaičnost nizkih OD v naši občini. Da smo omilili ta problem, je bil posebne analize sprejet sklep o povečanju mase za osebne do-0,iOšk 'Znat* omenjenc8a dogovora za področje osnovnega šolstva in in n .nal'ziral je realizacijo finančnih načrtov SIS družbenih dejavnosti ^Pravil stališča do njihovih poročil o delu v letu 1983 in 1984. vicah u 1984Je bil sprejet samoupravni sporazum o medsebojnih pra-ietii Zveznostih in odgovornostih med občinskimi SIS in komite- 1984je pripravil kriterije za presojo kvalitete poslovanja OZD ta$v . dejavnosti in predlog stališč in sklepov komiteja in izvršne- dejg^8 zs njihovo dopolnitev in prilagoditev specifiki OZD družbenih s J^.50 gradivo obravnavale, vendar pa bodo deloma stopili v veljavo Pn!?m°.m branžnih sporazumov posamezne dejavnosti. OtgZročje Investicij v družbenih dejavnostih je komite kot upravni dcle p*!no spremljal. Vodil je delo operativnega odbora in konference ravt)a °iV-za delegiranje v skupščino skupnosti samoprispevka lil. Ob-l||. ?j'™ je vsa gradiva izvršilnega odbora in skupščine samoprispevka r°ll}° je usklajeval odprta vprašanja med bodočimi uporabniki, 'n perjem in izvajalci objektov ter informiral izvršni svet o stanju Hjiii ^atiki. Pripravljal je poročila o delu operativnega odbora in v Iz na problematiko ob izgradnji nekaterih objektov. l9fy: igrama samoprispevka III. se bo pri OŠ Adolfa Jakhla v letu ur^djPn^e'a gradnja male telovadnice, večnamenskega prostora in pre-Zfrioč V *je. VVE Štepanjsko naselje bo grajena, ko bodo na tem r~' Ju Povečane potrebe po družbeni vzgoji in varstvu predšolskih V X?"6 j® sodeloval pri iskanju rešitev za zagotovitev finančnih n^if.utin® II in VVE Fužine II, ki bosta grdena v okyiru skup-» vansk®gB programa naložb v letu 1986 in 1987, 1% f8 Kašelj - 8 učilnic in večnamenska telovadnica, bodo gra-$l'uPnoPr’Spevn® stopnje občinske izobraževalne in telesnokultume 5' ter združenih sredstev amortizacije, ^venjLU fužine bo grajen v dveh etapah s sredstvi občinskih zdrav-Niig^opnosti. Prva etapa bo ztgcmala 63 % celotnega objekta in bo StVenLn^nujnejše prostorske pogoje za izvajanje osnovnega zdrav-Kojy?,VarS,Va- NsL:?11® je bil nosilec aktivnosti za nakup in preureditev 10 stano- S. v2,en°t v VVE v objektih A-17, A-24, A-19 v soseski MS 4,5 Fu-Qk. 86 iri VVE so že preurejene in vključene v dejavnost za 320 ot- Sodeloval je pri ureditvi splošne in zobne ambulante za krajane Novih Jarš in šolske zobne ambulante pri OŠ Jože Moškrič ter pri pripravah za ureditev podstrešja VVE Kodeljevo. Spremljal je tudi investiciji Fakultete za telesno kutluro in UKS - Univerzitetne psihiatrične klinike, ki se bosta še nadaljevali. Na področlju obrambnih in varnostnih priprav je komite ažuriral svoj obrambni in varnostni načrt. Za svoje področje je organiziral posvet o uporabi nove metodologije in pripravi bilanc ter nudil pomoč organizacijam združenega dela. Določil je lokaciji za skladišči UKC in eno že usposobil. Za področje varstva naravne In kulturne dediščine je komite vodil aktivnosti ob razglasitvi odlokov gradu Fužine in gradu Kodeljevo za kulturne in naravne znamenitosti ter odloka o razglasitvi spomenikov NOB za zgodovinske spomenike. Ob teh razglasitvah je obravnaval poročilo odbora za prenovo fužinskega gradu, za katerega so izdelane kon-zervatorske smernice in idejna zasnova, kako ta grad oživiti. Opravljen je bil razpis za oddajo prostorov za gostinsko in obrtno dejavnost. Zaradi visokih investicijskih stroškov oddaja prostorov še ni uresničena. V celoti pa je bila prenovljena streha fužinskega gradu. Na Jelovškovi kapeli je bila zaključena sanacija strehe in izvedena mizarska in zidarska dela. Dokončna sanacija bo predvidoma zaključena v letu 1986, če bodo zagotovljena potrebna sredsdtva. Na gradu Kodeljevo je bila obnovljena streha. Komite se je v skrbi za spomenike NOB povezoval s krajevnimi skupnostmi in ugotovil, da so nekateri spomeniki potrebni korenitih sanacij, žal pa iz proračuna ni razpoložljivih sredstev za njihovo sanacijo. Zato si prizadeva širiti krog skrbnikov, ki bi prevzeli finančne obveznosti za vzdrževanje teh spomenikov, kar se le počasi uresničuje. Posebna skrb je bila posvečena osrednjemu občinskemu spomeniku Urh, ki zaradi svoje razsežnosti zahteva stalne večje sanacije. Za njegovo redno dejavnost je doslej združevalo sredstva 6 organizacij. V letu 1985 je komite na podlagi odloka pripravil samoupravni sporazum, po katerem naj bi večina delovnih organizacij v občini združevala potrebna sredstva. Sporazum je v fazi obravnave in sprejemanja v delovnih organizacijah. Izvršene so bile vse priprave za dopolnjeno izdajo knjižice o Urhu. Izšla je februarja 1986. Delo na področju varstva naravne in kulturne dediščine je potekalo preko štirih odborov, strokovne naloge zanje je pripravljal komite. Na področju vzgoje In varstva predšolskih otrok je komite tekoče spremljal delo in poslovanje vzgojnovarstvenih organizacij. Pridobljene so bile nove vzgojnovarstvene enote na Kodeljevem, Hrušici, Novih Jaršah in Novih Dužinah. V letu 1984 je sodeloval pri pripravah na konstituiranju VVO Pedenjped- Obravnaval je poročili o stanju in problematiki vzgojnovarstvene dejavnosti in o razvojnih oddelkih. Pripravil je poročili o delu komisij za sprejem otrok v VVO in informacijo o stanju in načrtovanih gibanjih števila otrok v posameznih krajevnih skupnostih. Iskal je rešitve za akutno problematiko vzgoje in varstva predšolskih otrok v krajevni skupnosti Nove Fužine. Obravnaval je poročilo o letovanju otrok v počitniški bazi v Za-mbratiji. V letu 1985 je bila opravljena uradna cenitev objekta in v proračunu zagotovljen delež sredstev za njegovo amortizacijo. Sprejemal je sklepe o povišanju mase sredstev za OD, pripravljal ocene poslovanja OZD ob razpisih za direktorje in opravljal upravni nadzor. Na področju osnovnega šolstva je komite v obravnavanem obdobju pomagal reševati problematiko osnovnih šol Jože Moškrič, Kette-Mum, Edvard Kardelj, posebno pa se je angažiral pri reševanju prostorske stiske OŠ II. grupe odredov in prešolanju otrok. Obravnaval je letna poročila o delu osnovnih šol in sodeloval pri pripravi poročila o problematiki osnovnega šolstva v naši občini. Pripravil je predlog povišanja cen za najemnine telovadnic in informacijo o sprejemu novincev v osnovno šolo. V letu 1985 je bila vključena v dejavnost telovadnica pri OŠ Ketteja in Murna, končuje pa se izgradnja 1. faze - 8 učilnic, OŠ Zg. Kašelj. Sprejemal je sklepe o povišanju mase sredstev za OD, pripravljal ocene poslovanja OZD ob razpisih za direktorje in opravljal upravni nadzor. Usmerjeno izobraževanje je komite sprotno spremljal in pripravil poročilo o stanju in problematiki obeh sredruih šol v občini. Obravnaval je tudi celovito poročilo o problematiki srednjega šolstva v Ljubljani. Začasno je ustrezno rešena prehrana srednješolcev. Srednja šola tiska in papirja je pridobila nove prostore z nadzidavo enega nadstropja in preureditvijo kleti, Srednja šola za elektroenergetiko pa je izvedla adaptacijo prostorov. Obe šoli sta dobili verifikacijo, še vedno pa se pojavlja problematika ustrezne zasedenosti učiteljev za strokovne predmete. Fakulteta za telesno kulturo je dokončala 1. fazo svoje investicije. Na področju raziskovalne dejavnosti je komite obravnaval poročila o aktualnih vprašanjih delovanja Mestne raziskovalne skupnosti in oblikovanju raziskovalnih programov v Ljubljani. Sodeloval je pri pripravi poročila o razvojno-raziskovalni in množični inovacijski dejavnosti v občini. Na podredu kulture je komite spremljal delo in poslovanje Knjižnice Jožeta Mazovca in Kulturnega doma Španski borci. DO Kulturni dom Španski borci v ustanavljanju, predvsem zaradi finančnih, tehničnih in kadrovskih problemov še ni konstituiran, zato je postopek preložen v drugo polovico leta 1986. Kljub pomanjkanju finančnih sredstev so bili vloženi vsi napori, daje dom v tem obdobju uresničil del svoje investicije. Knjižnica Jožeta Mazovca je pridobila novo enoto v KS Nove Fužine. Na področju telesne kulture je komite obravnaval poročilo o položaju telesne kulture v Ljubljani in občini ter se soočal s problematiko telesne kulture v občini in vzdrževanjem objektov, kijih v občini imamo. Sodeloval je pri ustanavljanju sklada za razvoj kvalitetnega športa v občini. Na področju zdravstvenega varstva je komite spremljal delovanje in poslovanje Zdravstvenega doma Moste in Univerzitetne psihiatrične klinike. Pripravil je informacijo o prostorski problematiki zdravstvenega doma Moste in informacijo o odsotnosti z dela v občini. Sodeloval je pri ureditvi splošne in zobne ambulante za krajane Novih Jarš in šolske zobne ambulante OŠ Jože Moškrič. Sodeloval je tudi pri opredelitvi prioritet za I. fazo gradnje Zdravstvenega doma Fužine. Z delom je pričela obratna ambulanta za BTC, Indos, Žito in Julon. Univerzitetna psihiatrična klinika je uresničila načrtovani del svoje investicije. Na področju socialnega skrbstva je komite pripravil in obravnaval informacije o poslovanju Doma starejših občanov in o njegovih domskih in izven domskih dejavnostih ter dal pobudo za začetek postopka za racionalizacijo organiziranosti domov starejših občanov v Ljubljani. V letu 1985 seje dom konstituiral. Komite je pripravil oceno organiziranosti Centra za socialno delo, poročilo o prestopništvu med otroki in mladoletniki v občini in poročilo o dejavnosti in poslovanju Prehodnega mladinskega doma. Sodeloval je pri reševanju prostorske problematike Centra za socialno delo. Dodatni prostori bodo preurejeni v prvi polvici leta 1986. Na področju socialnega varstva je komite obravnaval obširno poročilo o uresničevanju socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti s področja dejavnosti socialnega varstva v občini za obdobje 1981-1984, v katerem so SIS ustanoviteljice socialnega varstva prikazale uresničevanje socialne politike na tistih področjih, kjer se usklajujejo programi ustanoviteljic, ki zagotavljajo socialno varnost. Za področje družbenega varstva pravic borcev NOV in vojaških invalidov je komite izvajal invalidsko varstvo in varstvo borcev NOV ter opravljal ostale naloge. Pripravljena in obravnavana sta bila letno poročilo o izvajanju skrbi za borce NOV in odlok o priznavalninah in dana stališča na osnutek zakona o civilnih invalidih vojne, zakona o vojaških invalidih in družbeni dogovor o priznavalninah. Za komisijo za zadeve borcev NOV se je opravljalo tajniško in strokovno delo. Za področje zaposlovanja je komite sodeloval pri pripravi analize uresničevanja načrtov zaposlovanja ter poročil o problematiki na področju zaposlovanja v občini. Delovanje SIS družbenih dejavnosti je komite tekoče spremljal. Sodeloval je na njihovih skupščinah in drugih njihovih organih ter skupaj z njimi sprotno razreševal probleme. S skupnostjo otroškega varstva je reševal problematiko varstva otrok v Fužinah in probleme ob preureditvi stanovanjskih enot v VVE. Sodeloval je pri izdelavi srednjeročnih planskih dokumentov in iskal rešitve za izgradnjo VVE Fužine II, ter zaradi zmanjšanja potreb pri zapiranju enot v štepanjskem naselju (enota ob Ljubljanici, 10 varstvenih družin). Posebej seje zavzemal za izboljšanje izobrazbene strukture zaposlenih v vzgojnovarstvenih organizacijah v skladu z zakonom. Z občinsko izobraževalno skupnostjo je sodeloval pri izenačevanju pogojev dela v osnovnih šolah in izenačevanju družbenoekonomskega položaja učiteljev in pri izdelavi srednjeročnih planskih dokumentov. Sodelovala sta pri prešolanju otrok in iskala rešitev za izgradnjo OŠ Fužine II. in II. fazo OŠ Zgornji Kašelj. Z ostalimi občinskimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi je potekalo sodelovanje v skladu s sprejetim programom dela. Komiteje izvajal nadzor nad zakonitostjo dela nad vsemi občinskimi SIS. Kompletna poročila o delu bodo posamezne SIS sprejemale na svojih skupščinah ob koncu 4-letnega mandatnega obdobja. Povezovanje In sodelovanje: Komiteje neposredno sodeloval z ostalimi upravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v občini ter organizacijami združenega dela s svojega področja. Sodeloval je z organi SML, se udeleževal sej koordinacije za družbene dejavnosti in komitejev za zdravstveno in socialno varstvo ter za vzgojo in izobra- ževanje. Sodeloval je z občinskimi, mestnimi m republiškimi SIS druž' benih dejavnosti. Zavodom za družbeno planiranje Ljubljana ter strokovno službo in samoupravnimi organi skupščine skupnosti samopris; pevka III. Komisije in odbori v okviru komiteja: - odbor za sanacijo spomeniškega kompleksa Urh (imel je 9 sej) - odbor za sanacijo Jelovškove kapele (imel je 6 sej) - odbor za obnovo fužinskega gradu (imel je 8 sej) - odbor podpisnikov družbenega dogovora o spomenikih NOV in revolucionarnega gibanja (imel je 5 sej) - komisija za oprostitev plačila samoprispevka III (imela je 8 sej) - operativni odbor za izgradnjo objektov družbenega standardi (imel je 7 sej) - konferenca delegatov za delegiranje v skupščino samoprispevK" III (imela je 4 seje) - komisija za zadeve borcev NOV (imela je 17 sej) Predsednica Obinskega komiteja za družbene dejavnosti Marijana ŠTURBEJ OBČINSKI SEKRETARIAT ZA OBČO UPRAVO 1. PRAVNA SLUŽBA Pravna služba, kot organizacijska enota sekretariata za občo uprav ’ je kljub sistemiziranimi in nezasedenimi deli in nalogami: »svetovaflr za normativno pravne zadeve »in« deli in nalogami inšpekcije za UPj ravni nadzor«, izvajala tekoče naloge določene z letnim programom o in nalog sekretariata in naloge, kijih v programu ni bilo mogoče P1^ videti. V skladu s programom dela za leto 1985 je pravna služba tek^ spremljala in analizirala reševanje upravnih zadev, predvsem reševajr upravnih stvari v predpisanih rokih, izdajanje potrdil in drugih o določenih dejstvih, vodenje evidenc o upravnih zadevah, izvaJ r. I . I rt ■ F Mnlrn nli 1 I A I M rt ■ AMAiVA I*V1 I n^rt AfVd mili II /X lil/ M /P sklepov občinske skupščine in njenega izvršnega sveta o ukrepih za boljšanje dela pri reševanju upravnih zadev, izvajanje predpisov o st kovni izobrazbi in strokovnem izpopolnjevanju delavcev, ki opravlF_ dejanja v upravnem postopku ter pripravila za IS analizo reševanj3. ,3 ravnih zadev v obdobju od 1. 1. do 30. 9. 1985 v občinski upravl(e, družbene prihodke, sekretariatu za urbanistične in gradbene zadeve komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj ter tavljala za vsako tromesečje poročilo o upravnih postopkih na 1 • stoP in jih posredovala Republiškemu sekretariatu za pravosodje in V mesecu novembru je pravna služba opravila nadzorstveni P1^^. nad delom občinskih upravnih organov v zvezi z uresničevanjem * konov in drugih predpisov in sestavila poročilo o opravljenem nadZtčr stvenem pregledu nad uporabo predpisov v upravnem postopki ^ predlog sklepov za odpravo nepravilnosti ugotovljenih na pod ročiu vnanja predpisov o upravnem postopku. | Na področju nadzorstva nad zakonitostjo samoupravnih sp,0,tu!- ..........Lupnosti s področja aktov v OZD, samoupravnih organizacij in skupnosti l r._ . benih dejavnosti je pravna služba pregledala osnutek oz. predlog6 , tulov in samoupravnih sporazumov o združevanju dela dela'' ^ vzgojnovarstvenih in izobraževalnih organizacij, zdravstva in te*^ kulture. Oblikovala je pripombe ter izdelala predloge za odpravo n ^ ladij z zakonodajo ter tem organizacijam tudi nudila pomoč. P služba je v okviru nalog nudenja pravne pomoči OZD družbenm ^ javnosti pri sestavi samoupravnih splošnih aktov pripravila osn > statuta ENO »Kulturni dom španski borci«. Delavka pravne sluz*'",;. statuta uu »Kulturni uom spansM oorci«. ueiavica pravne »>“■- „r sodelovala v komisiji za spremljanje izvajanja nadzorstva nad za* ^ tostjo samoupravnih organizacij in skupnosti, ki jo je s sklepom ^ 29. 1. 1985 ustanovil izvršni svet skupščine občine Ljubljana M Na področju normativno pravne dejavnosti je pravna služba »j* tariata nudila pomoč drugim upravnim organom, predvsem s P00^ družbenih dejavnosti ter sodelovala pri pripravi osnutka statuta 0 Ljubljana Moste-Polje. tka01’ Pravna služba je kot tekočo nalogo opravljala tudi vsa tajnis^jč ravila za komisijo za prošnje in pritožbe, predvsem sprejemala P^j0r in pritožbe in analizirala posamezne zadeve, sodelovala z uprav m gani, samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana Mošte-l y mesta, delovnimi organizacijami oz. skupnostmi, ki so bile Pr' kUp$' odločati o pritožbenih zadevah, ter komisijo za vloge in pritožbe čine SR Slovenije, pripravljala gradivo za komisijo, sklicevala v voru s predsednikom komisije seje komisije, vodila zapisnike dovala vlagateljem prošenj in pritožb sklepe komisije ter Prl^,es(£tl OZD, samoupravnim skupnostim in upravnim organom. V ^ Ptembru izdelala poročilo komisije za prošnje in pritožbe o delu za Mobje od leta 1982 do septembra 1985 za občinsko skupščino. 1 * mesecu maju so se pričele aktivne priprave na splošne volitve v • a Pravna služba je kot tekočo nalogo opravljala tudi vsa taj-Ska opravila za komisijo za prošnje in pritožbe, predvsem sprejemala {v°"Ue,in pritožbe in analizirala posamezne zadeve, sodelovala z up-( Vp'm> organi, samoupravno stanovanjsko skupnostjo Ljubljana Mostje in mesta, delovnimi organizacijami oz. skupnostmi, ki so bile to/tVe16 oc**?^atl 0 pritožbenih zadevah, ter komisijo za vloge in pri-Va| Skupščine SR Slovenije, pripravljala gradivo za komisijo, sklice-nj,a v dogovoru s predsednikom komisije seje komisije, vodila zapis-prj ®'n posredovala vlagateljem prošenj in pritožb sklepe komisije ter *mči,aOZD, samoupravnim skupnostim in upravnim organom. V (lej’U ®Ptembru izdelala poročilo komiosije za prošnje in pritožbe o a za obdobje od leta 1982 do septembra 1985 za občinsko skupščino, letu loo686011 maJu 80 * Pričele aktivne priprave za splošne volitve v lil '™6. Pravna služba je v okviru tajniških poslov za občinsko vo-vala . zbirala predloge KS za določitev volilnih mest, sodelo-det«ifn ^kovnih pripravah za določitev volilnih mest z Mestno geo-doir^0 uPrav9 in službo AOP v MSNZ, priopravila predlog besedila za skuri CV- vo*‘*n'ri mest, opravila pregled volilnih mest po krajevnih ^ Pnosiih, posredovala sklep o določitvi volišč oz. volilnih mest in ga cemh mu sekretariatu za notranje zadeve ter izvedla v mesecu de-Mesi ^ zadnJc preverjanje pravilnosti oblikovanja volišč skupaj z $pl ,no geodetsko upravo in MSNZ-službo za AOP. Pri pripravah za volitve v letu 1986 pa tudi sodelovala z občinsko konferenco sit"1* 'n kadrovsko službo pri zagotovitvi pravočasne izvolitve občinah- °l'lne komisije. Sekretariat je aktivno sodeloval pri vsklajevanju Priorit preverianJa seznama občanov po krajevnih skupnostih. Kljub enoijUetn'm nalogam in obsežnosti del v sekretariatu in organizacijski Hib aif6 pravna služba sodelovala tudi pri pripravi samoupravnih sploš-iHijjj^v delovnih skupnosti upravnih organov in nudila pomoč ko- 2 pODROČJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI ^enti; Področju KS so bili v sekretariatu oblikovani naslednji doku- ' sklep o kriterijih in merilih za financiranje glasil KS ^ ^am. sporaz. o združevanju amortizacije v KS ~ pr'°ritetni program nalog KS za leto 1985 ' Pn°ritetni program nalog KS za leto 1985 pftjjtj^oblcrnatika zadružnih in kulturnih domov ter drugih poslovnih lsvc»?Ccna uveljavljanja enotnih meril in kriterijev za nagrajevanje de-zaposlenih v KS _ ^na samoupr. sporaz. med KS in OZD v letu 1985 Pooritetni program nalog KS za leto 1986 kriter. in merilih za delitev sredstev za KS iz proračuna. "ostiK ■ elovanju s sindikatom delavcev zaposlenih v delovnih skupno, * sekretariat na osnovi branžnega sporazuma oblikoval osnutek Osebniif1 sporazuma, ki bo služil KS za ureditev delovnih razmerij, je v r. dohodkov ter opisa del in nalog zaposlenih v KS. Vključil se n'8teHZiPravo 0 materialu MKSZDL: programiranje in zagotavljanje j a ne podlage za življenje in delo v KS v Ljubljani. ^PrRJEMNA PISARNA, VLOŽIŠČE IN ARHIV Probu^ notranjih organizacijskih enotah je delo potekalo brez večjih £aDrilt10v ^Prav beležimo stalno naraščanje števila poštnih pošiljk. yi|, >a?Cr naj navedemo, daje bilo v letu 1985 vkpjiženih kar 8800 no-’n v7kev’ $kupaj pa je prispelo 101261 poštnih pošiljk. Razknjiženih Olrko dokumentarnega gradiva pa je bilo vloženo 15100 kosov. • Sekretar sekretariata za občo upravo: Drago KASAGIC VftGNSKI SEKRETARIAT ZA >?“ANISTIČNE IN GRADBENE ^°eve ter varstvo okolja J^fočibj6 na l0’ daje Izvršni svet ter Skupščina občine že obravnavala 0Phtv|j„ 0 delu sekretariata v letu 1984 podajamo samo kratek pregled D.. J nih nalno v ui,, io«a nalog v letu 1984. ** Prostorsko planiranje in urbanizem 5vdrujiPja aktivnost referata je bila v letu 1984 usmerjena v uskladi-neljih v^nega plana občine Ljubljana Moste-Polje z dogovorom o testenega plana SRS in določili Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Po postopku usklajevanja je skupščina občine junija 1984 sprejela skmlep o skladnosti družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS in z doloili Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti. Izdelane so bile spremembe in dopolnitve GUP-a in UP-a - »A« paket, ki je verificiral 15 sprememb te temeljne urbanistične dokumentacije. Referat je v jesenskem obdobju usmeril aktivnosti za pripravo dolgoročnega in srednjeročnega plana občine za obdobje 1986-1996. Referat je opravljal tudi tajniška dela za družbeni svet za vprašanja s področja urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja (9 sej). Na področju priprave prostorskih izvedbenih aktov je bilo sprejeto: - MS 4,5 Fužine potrditev spremembe dokumentacije za realizacijo za 1.1 fazo zazidalnega otoka MS 4,5 Fužine - za spremembo tipa garažnih hiš -MS 110/1 Bizovik potrditev strokovnih osnov za izdelavo zazidalnega načrta Odsek za gradbene in upravno pravne zadeve Naziv upr. akta plan za leto 1984 realiza. v letu 1984 % lokacijska dovoljenja 250 178 71,2 gradbena dovoljenja 220 171 77,7 odločbe o razpisu teh. pr. 100 67 67 odločbe o spremembi namemb, kmetijskih zemljišč 140 78 55,7 uporabna dovoljenja 80 66 82,5 odločbe o spremembi pod. in zavrnitvi lokacijskega dovoljenja 30 28 93,3 vodnogospodarska soglasja 50 62 124 sklepi 40 49 122,5 potrdila o priglasitvi 400 728 182 odločba o sprem. teh. dok. 10 8 80 odločbe o odstranitvi objektov 10 7 70 ostale odločbe — 36 dopisi, vabila, dopolnitev vloge, zaprosila za poprejšnja soglasja itd. - 627 - Iz predložene tabele je razvidna aktivnost odseka, ki je v letu 1984 izdal cca 1471 pismenih izdelkov, poleg tega je odsek aktivno sodeloval pri pripravi novih prostorskih zakonov, pripravljal je poročila, informacije ter druga gradiva za Izvršni svet ter skupščino občine in sodeloval z drugimi upravnimi in strokovnimi organi in organizacijami. Odsek za premoženjsko pravne zadeve Odsek je pri realizaciji svojih nalog s področja premoženjskoi pravnih zadev izvedel 598 upravnih in neupravnih postopkov pridobivanja zemljišč za gradnjo komunalne infrastrukture, družbenih objektov, obrtno stanovanjske cone MM 4, industrijske izgradnje v MP 2, MP 3, MP 7 itd. ter druge posege v prostor. Pri svojem delu je odsek sodeloval z Geodetsko upravo, zemljiško knjigo, sodioščem. Javnim pravobranilcem mesta Ljubljane ter drugimi organi in organizacijami. Referat za komunalno in stanovanjsko gospodarstvo ter varstvo ok°Utt Na področju komunalnega in stanovanjskega gospodarstva je referat izdal 35 upravnih aktov. Poleg tega je sodeloval pri pripravi ter vršil nadzor nad izvajanjem programa samoupravne stanovanjske skupnosti občine, pripravil predlog kategorizacije lokalnih‘c6št, nadzoroval izvajanje programa SK1S itd. Na področju varstva okolja so bile opravljene poleg ostalih sledeče pomembne naloge: - sodelovanje pri realizaciji sklepov javne razprave raziskovalne naloge »Pogoji bivanja v KS Zalog in problemi varstva okolja«, izgradnja biofiltra, problem hrupa na ranžirni postaji Zalog; pričelo se je z izgradnjo 11. faze sanacije TOZD Koprod in to ploščad za mazutno cisterno, čistilne naprave in gradnjo objekta za čisti tehnološki del vzporedno pa bo potekala zunanja ureditev tovarniškega kompleksa; glede zmanjšanja hrupa na ranžirni postaji je postavljen zahtevek ŽG Ljubljana, da to problematiko vključi v svoje planske dokumente; - nadaljevala se je sprotna sanacija manjših divjih odlagališč, dokončno je bilo sanirano divje odlagališče gramoznice Megrad; - sodelovanje pri odstranjevanju obstoječih barakarskih naselij -Zaloška 181 a in izvajanje nadzora nad preprečevanjem nastajanja novih. Poročilo po organizacijskih enotah za leto 1985 REFERAT ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN URBANIZEM Na področju dela referata za prostorsko planiranje in urbanizem je bila temeljna naloga, da v skladu z usmeritvami iz srednjeročnega plana občine, usklajenega z Zakonom o varovanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in novo zakonodajo s podreja urejanja prostora, opredelimo prostorski razvoj v dolgoročnem in srednjeročnem planu obine in mesta, ki bo omogočil usklajen in enakomeren razvoj vseh dejavnosti v prostoru. V prvem polletju smo pripravili spremembe in dopolnitve dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 in sklepa o ugotovitvi skladnosti teh dokumentov z dogovorom o temeljih družbenega plana SRS in določili Zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti za območje MP 5 Zalog. S sprejemom te uskladitve m^ja 1985 je družbeni plan občine v celoti usklajen z navedenimi dokumenti. V prvem četrtletju smo intenzivno sodelovali pri pripravi odloka o ugotovitvi, kateri deli UP in GUP so v nasprotju s sprejetim srednjeročnim družbenim planom občine Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana Mos-te-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik, ki gaje na podlagi 54. člena Zakona o urejanju prostora sprejela SML aprila. Sočasno smo v skladu z 82. čl. Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor pripravili Odlok o ugotovitvi, katere sestavine zazidalnega načrta in urbanističnega reda so v nasprotju z družbenim planom občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985, kije bil sprejet na Skupščini občine julija. Oba odloka sta bila bistvena za izvajanje nalog v tekočem letu, do sprejetega dolgoročnega in srednjeročnega plana. Nadaljevali smo s pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane, ki so ga sprejele skupščine občine novembra, SML pa decembra. Lokacij TE-TO, ŽG-obvozna proga, štadiona tehnične kulture, odlagališč posebnih in nevarnih odpadkov zaradi nezadostnih strokovnih podlag ni bilo možno določiti, zato smo jih opredelili v dolgoročnem planu kot planske naloge, kijih bomo razrešili tekom naslednjega srednjeročnega obdobja. Sočasno z dolgoročnim planom smo pripravljali prostorske sestavine srednjeročnega plana, ki ga je sprejela skupščina občine decerpbra 1985. Ker SIS-i materialne proizvodnje nimajo sprejetih svojih planov, smo kot plansko nalogo opredelili dopolnitev srednjeročnega plana na podlagi sprejetih planov SIS-ov v letu 1986. Skupaj z mestom smo pripravili tudi odloke o vrtičkarskem redu, o pomožnih objektih za katere lokacijsko dovoljenje ni potrebno in dopolnitev odloka o zelenih površinah na območlju ljubljanskih občin. Poleg navedenega je, pri delu upravnega organa povzročalo težave dejstvo, daje priprava podzakonskih predpisov na podlagi novih prostorskih zakonov kasnila(sprejeta so: navodila o vsebini posebnih strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov, pravilnike o geodetskih podlagah za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, navodilo o vsebini in metodologiji za izdelavo strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občine, navodila kaj se lahko šteje za posege v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje in za pomož-ie objekte). Stanje priprave prostorskih Izvedbenih aktov A) Prostorski ureditveni pogoji MS 9 Polje Septembra je bil sprejet odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za lokacijo Gasilsko brigade. MS 1, MO 1 Mpfle MS 106, 106/1 SK Kašelj MS 108, 108/1 Sostro., MS 116, 116/1 2® MS 211 Dolsko MS 213 Senožeti Ker smo v 10. členu odloka o ugotovitvi, kateri deli UP in GUP so v nasprotju s srednjeročnim družbenim planom občine Lj. Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje in Ljubljana Vič-Rudnik, ukinili zahtevo po izdelavi zazidalnega načrta za navedene otoke za realizacijo tekoih nalog v tem letu, izdelava PUP ni več nujna, hkrati pa so bile vse aktivnosti strokovne organizacije usmerjene v izdelavo planskih aktov, se naloga preloži na leto 1986, ko bo v dolgoročnem planu dokončno opredeljena namembnost teh površin. B) Prostorski izvedbeni načrti MS 8/3 Zg. Kašelj Aprila je Izvršni svet obravnaval strokovne podlage za pripravo ureditvenega načrta. Sprejem zazidalnega načrta se prenese v leto 1986. MM 4 Moste Aprila 1985 je izvršni svet sprejel sklepe o ugotovitvi skladnosti dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za investitorja Sanola-bor in Jager. MP 3 Letališče Junija je IS sprejel sklep o ugotovitvi skladnosti dokumentacije za realizacijo za Iskra Delto in BTC Javna skladišča (PCC). Za območja MS 110,110/1 Bizovik, MP 2 Moste, MP 6 Zalog, MP 7 Vevče, MM 2 Moste se izdelava izvedbenih načrtov prenaša v leto 1986, skladno z ugotovitvami v analizi resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1985 in z usmeritvami v resoluciji o politiki razvoja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 86-90 v letu 1986. Referat vodi tajniške in druge zadeve za delo upravnega družbenega sveta za vprašanja s področja urbanističnih, gradbenih in komunalnih zadev ter stanovanjsko gospodarstvo in varstvo okolja (DSU). Priprav11 je gradivo za 11 sej tega organa. Obravnavanih je bilo 37 zadev s področja dela DSU. Na predlog DSU je bilo izvršnemu svetu posredovanih v obravnavo 24 zadev, delo DSU se aktivneje vključujejo delegati udeležencev s področja strokovnih služb, mnenj pa s področja družbenopolitičnih organizacij’ kar se odraža tudi pri zagotavljanju sklepčnosti. Referat vodi komisijo za oddtuo poslovnih prostorov in sodeluje v stalni natečajni komisiji. Izvedli smo dva javna natečaja za dodelitev 21 lokacij za postavite kioskov z 47 dejavnostmi. Oddanih je bilo 14 lokacij z 15 dejavnostm^ Postopek do oddaje lokacije, do postavitve kioska trnja pribl izn eno leto. Ker je ta doba odvisna od investitorja in proizvajalca kiosk upravni organ nima vpliva na skrajšanje roka. Referat vodi tudi komisijo DSU za pripravo predlogov za reševanj minimalnih odmikov za individualne lokcije. V tem obdobju je bi obravnavanih na IS 19 zahtevkov, 12 pa jih je v reševanju. S svojega področja dela sodeluje referat z odsekom za upravno prav' ne zadeve v vseh lokacijskih postopkih, pri izdaji potrdil za gradnjo P~' možnih objektov, obravnavi nedovoljeno zgrajenih objektov in Pr|Pra. vi predpisov s področja dela s premoženjsko pravnim odsekom in P delu strokovnega odbora. Daje urbanistična mnenja posameznikom, družbeno pravnim ose bam, organom in organizacijam, samoupravni skupnosti in drugim UP ravnim organom. ODSEK ZA GRADBENE IN UPRAVNO-PRAVNE ZADEVE Naziv upr. akta plan za leto 85 31. realiz. 1. 1,-12. 85 1. lokacijska dovoljenja 200 185 2. gradbena dovolkjcnja 3. odločbe o spremembi namembnosti 180 194 kmetijskih zemljišč 4. odločbe o razpisu trehničnih 80 104 pregledov 80 88 5. uporaba dovoljenja 6. odločbe o spremembi lok. dovoljenj in o podaljšanju lokacijskih dovoljeni in 80 61 zavrnitvi lok. dovoljenj 30 65 7. vodnogospodarska soglasja 60 61 8. sklepi 60 73 9. potrdila o priglasitvi 10. odločbe o spr. tehnične 650 915 8 dokumentacije 10 11. odločbe o odstranitvi obj. 10 7 12. odločbe o prenosu invest. 16 13. druge odločbe 14. dopisi, vabila, itd. 30 54 563 no. 76,2 2! 6,5 101,6 !21’ 140,' 80 70 180 Iz zgornje tabele je razvidna upravna aktivnost odseka Ugotavljamo, daje v preteklem letu odsek izdal več lokacijskih gradbenih dovoljenj v primerjavi z letom 1984. Se vedno je ^ t0 več zahtevkov posameznikov kot družbeno pravnih oseb, čepra ^ razmerje zmanjšuje. Določeni postopki za izdajo lokacijskih m s plinih dovoljenj so dalj časa trajali zaradi pomanjkljivo izdelanm mentacij, nepopolnih vlog, ter neurejenega zemljiškega stanja- benem sektoiju je večkrat prihajalo do sprememb zahtevkov po tem ko je že bilo izdano bodisi lokacijsko ali gradbeno dovoljenje zaradi česar je bilo potrebno te postopke v določenem obsegu ponoviti. Večje težave so bile pri izdaji spremembe lokacijskega dovoljenja ter gradbenih dovoljenj za I. in II. fazo rekonstrukcije Zaloške ceste in sicer zaradi le8a ker investitor ni imel pridobljena vsa zemljišča. Odsek je v letu 1985 vodil tudi lokacijske postopke po pooblastilu Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora za rekonstrukcijo Litijsko-Poljanske ceste ter gradpjo peš in kolesarskega podhoda v podaljšku Proletarske ul. Večje število izdanih odločb o spremembi namembnosti kmetijske-8a zemljišča je posledica večjega števila izdanih gradbenih dovoljenj. Pri izdaji uporabnih dovoljenj se nadaljuje trend iz preteklih let. DSružbeno pravnim osebam je bilo izdano približno 90 % uporabnih dovoljenj, ker brez teh v novozgrajenih prostorih ni mogoče delati bodisi proizvodno ali kako drugače. Zasebni sektor pa izdajo uporabnega dovoljenja še vedno čuti kot dodatno finančno obremenitev ter izgubo določenih ugodnosti. Upravni organ nima zakonske možnosti, da od Posameznih investitorjev zahteva izdajo tega dovoljenja, čeprav je v njihovem interesu, daje vsak objekt tehnično pregledan in za bivanje varen. Se vedno so'v občutnem porastu zahtevki posameznikov za izdajo Potrdil o priglasitvi adaptacijskih del na obstoječih objektih ter za postavitev pomožnih objektov. Z izdajo odloka o pomožnih objektih za Potrebe občanov in njihovih družin je stanje na tem področju bolj dojeno vendar v družbenem sektorju za take posege bo potrebno izdati lokacijsko jn gradbeno dovoljenje (razen za začasne objekte) kot to narekuje zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor. V letu 1985 je bilo vloženo 15 pritožb zoper izdane odločbe v odseku ^gradbene in upravno pravne zadeve. Od tega je 11 zadev še vedno Perešenih na komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora, 3 so po-|rjene, 1 pa odpravljena in vrnjena upravnemu organu v ponovno odločanje. Zoper 2 odločbi je bil sprožen upravni spor pri Vrhovnem sodišču SRS, zadevi še nista rešeni. Število nedovoljeno zgrajenih objektov na območju občine se ni po-Večalo. Glede na novo zakonodajo na tem področju je reševanje teh po-segov v izključni pristojnosti inšpekcijskih služb. Upravni organ sproti °ovešča pristojno inšpekcijo o ugotovitvah na terenu ali po prijavah posameznikov o nedovoljenih posegih v prostor z zahtevo, da se o ukre-p,h tekoče obvešča. V letu 1985 je inšpekcijska služba odstopila sekretariatu v reševanje ^dovoljeno zgrajeni objekt lociran v MS 110/1 bizovik (Šafarič) ker je Začetek gradnje ugotovljen pred izdajo zakona o urejaruu naselij in dru-8>h posegov v prostor, (odstop upravnemu organu 25/11-1985). Zadeva je v reševanju. še vedno je največji problem na tem področlju določitev delovne °rganizacije, ki bo v končni fazi nedovoljeno zgrajeni objekt odstranila, postopki se po upravni plati dokončno rešijo vendar do rušitve ne pri-°e Ta problem je mestnega značka, ni pa še dokončno rešen. , Iz tabele je razvidno, daje odsek pripravil cca 2400 pismenih izdel-*0v- Poleg tega je pripravljal gradiva za Izvršni svet ter skupščino obme (informacije, poročila, odgovori na delegatska vprašanja itd.). Od- je tudi v okviru normativno pravne dejavnosti pripravljal pripombe er aktivno sodeloval pri sprejemanju predpisov s področja urbanizma ln gradbeništva. °dsek za premoženjsko pravne zadeve j^lbeni postopki Vjjotovitev splošnega interesa, pripravlj. ®*’ razlastitev, izročitev, prisilni prenosi DL. ^razumne določitve odškodnin 6rZ •‘lvc prednostne pravice za la« na zemlj. DL prejšnjim trnkom dr^n*s P°sl°vnih prostorov °čitev funkcionalnega zemljišča znanje stvarnih pravic "Udbe kmetijskih zemljišč v ^dnostni nakup n.n .udbe nezazid. stavb, zemlj. Pr^n0Stni nakuP tv., u® pomoč na zaprosilo druge občine Potrrt!!8 0 urbanist. redu Zemv l® 0 vrednosti zemljišč za prepis v (lisko knjigo (okrožnica RSPU) plan realizac. 1985 za I. 1985 % 160 207 129,4 160 187 116,8 5 5 6 120 25 15 60 10 90 900 40 48 120 15 11 73,3 3 3 100 30 51 170 35 63 180 potrdilo o povprečni ceni gradbenih zemljišč 20 35 175 mejni ugotovitveni postopki in potrditve delilnih načrtov 30 22 73,3 začasna uporaba zemlj. DL 10 35 350 določitev odškodnin pred sodiščem 20 5 25 zemljiškoknjižna dovoljenja za vknjižbo cest 50 — — dodelitev zemlj. DL za funkc. zaokrožitev 50 20 40 najem zemlj. DL 30 10 33,3 ostala potrdila, pojasnila 15 23 153 Pri opravljanju dela s področja premoženjsko pravnih zadev v enem postopku praviloma nastopa veliko število strank (solastnikov, sodedičev) in zoper iste stranke se vodi več postopkov od pripravljalnih del, ugotovitve splošnega interesa, razlastitve, sporazumne določitve odškodnine, odškodnine v upravnem postopku do odškodnine v nepravdnem postopku preko sodišča. Večina nastopajo stranke, ki so že vsa leta postopoma izgubljale zemljišča. Upravičenci vlagajo nepravočasno in nepopolno dokumentacijo za uvedbo prisilnega postopka pridobitve zemljišč, stranke se ne udeležujejo obravnav in zavračajo sprejem vabil in upravnih aktov. V okviru upravnega organa se opravljajo tudi tajniška dela za strokovni odbor za nakup in oddajo nezazidanih stavbnih zemljišč. Odbor se je sestal 9 krat in od tega realiziral od 11 ponudb nezazidanih stavbnih zemljišč občini v prednostni nakup 2 nakupa in 9 odklonil, odkupil 5 nacionaliziranih zemljišč, od 16 zaprošenih zemljišč dodelil za funkcionalno zaobkrožitev 8 zemljišč DL, odobril 4 najeme in enea odklonil ter sprejel cene za obdobje zemljišča v namen funkcionalne zaokrožitve, cene za najeme zemljišč DL ter sprejel ceno za oddajo zemljišč v MS 9 DO Gasilski brigadi. Ob upoštevanju dejanske zasedenosti delovnih mest (1 svetovalec + 1 referat) je upravni organ večina planiranih nalog realiziral razen naloge pridobitve zemljišč za izgradnjo 4-pasovne Zaloške c., ki ni realizirana v celoti zaradi nepravočasno in nepopolno vložene dokumentacije in zaradi predolgotrajnega sporazumevanja ZIL-a TOZD Urejanje stavbnih zemljišč. Gradnja 4-pasovne Zaloške c. seje pričela 7. mtua 1985. Ob pričetku gradnje so bila pridobljena vsa zemljišča za izgradnjo I. faze. Ostala zemljiošča za izgradnjo II. in III. faze, so bila pridobljena do konca leta 1985 razen cca 6000 m', kjer so locirani stanovanjski objekti s pomožnimi objekti (kmetije), ki so predvideni za rušitev. Le-ta bodo zaradi predvidenih pritožb pravnomočno pridobljena v prihodnjem letu. Uprav ni organ je zadeve pridobivanja zemljišč za izgradnjo 4-pasovne Zaloške ceste tekoče reševal ter o problematiki sprotno obveščal IS SOB Lj. Moste-Polje. Prenos kmetijskih zemljišč jz občine na KZS občine bo mogoča ob veljavnosti srednjeročnega in dolgoročnega plana občine, ker do sed^j to ni bilo nacionalno (navodilo Republiškega komiteja za zakonodajo). Dokumentacija za vknjižbo cest (lokalnih) V. Trebeljevo - Leskovac, Prežganje-Volavlje-Tuji grm je pripravljena in bo izvedena takoj, ko bodo pridobljene odstopne izjave za zemljišča. Prav tako je v postopku ureditev zemljiškoknjižnega stanja za OS Križevska vas. Sočasno je upravni organ sodeloval pri pripravi vseh zakonskih in podzakonskih aktov s področja premoženjsko pravnih zadev Vse odločbe o dovolitvi pripravljalnih del v MS 110/1 so bile na Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo odpravljene in vrnjeno 1. stopnemu organu v ponovni postopek zaradi navedbe konkretnih pripravljalnih del, kar pa zakon izrecno ne določa. Odločbe so bile izdane na podlagi predlogov Javnega pravobranilca mesta Ljubljane, ki je svoje predloge sedaj temu primemo dopolnil in ponovno predlaga izdajo pripravljalnih odločb. REFERAT ZA STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO TER VARSTVO OKOLJA Naziv upr. akta dovoljenja za večja vzdrž. dela na javnih cestah odločbe za sečnjo dreves dovoljenja za začasno postavitev kioskov in začasnih prodajnih mest odločbe za izselitev iz nezakonito vseljenih ali zasedenih stanovanj sklepi za izvršbo odločb za izselitev Plan Realiz. 1985 v 1. 1985 % 4 5 125 15 14 93,3 5 2 40 10 7 70 10 odločbe za izpraznitev stanovanja, če imetnik uporablja več stanovanj 2 odločbe za spremembo namemb, stanovanjskih prostorov v poslovne prostore 10 9 90 Iz predložene tabele je razvidno število uporabnih aktov, ki jih je referat pripravil v letu 1985. Na področju planskih nalog je referat skupaj z ostalimi udeleženci in nosilci aktivno sodeloval pri pripravi samoupravnih sporazumov o temeljih ciljev razvoja komunalnega cestnega in stanovanjskega gospodarstva za obdobje 1986-1990 ter pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Za področje komunalnega, cestnega, stanovanjskega, stavbno zemljiškega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja je referat kot nosilec naloge pripravil dogovor o temeljih ciljev razvoja občine za obdobje 1986-1990, srednjeročni družbeni plan občine za isto obdobje, predlog resolucije za leto 1986 ter analizo uresničevanja družbenega plana občine v letu 1981-1985. Referat je na področju cestnega in komunalnega gospodarstva opravil sledeče naloge: občasni nadzori nad vzdrževalnimi deli, na kategoriziranih in nekategorizirainih javnih prometnih površinah in objektih na njih (most Dolsko); vodili smo občinski štab zimske službe in sodelovali v mestnem štabu zimske službe ter izvajal občasni nadzor nad izvajanjem zimske službe; delovali smo v občinskem svetu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu; skupaj s krajevnimi skupnostmi in postajo milico Moste smo Mestnemu komiteju za komunalno gospodarstvo promet in zveze predlagali spremembe prometnih režimov; v sušnem obdobju smo neprizadete knjevne skupnosti organizirali prevoze pitne vode; obravnavali smo osnutek odloka o ureditvi plovbe po vodah na območju ljubljanskih občin in predlog odloka o ureditvi cestnega prometa na območju ljubljanskih občin; izvajali smo naloge po sklepih Izvršnega sveta. Na področju stanovanjskega gospodarstva so bile opravljene naslednje naloge: delovali smo v komisiji za družbeno ekonomske odnose v stanovanjskem gospodarstvu pri OK SZDL in odboru za gospodarjenje pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine; sodelovali smo pri pripravi akcije točkovanja stanovanj v privatni lastnini; obravnavali smo osnutek odloka o najvišji najemnini za poslovne stavbe in poslovne prostore; izvijali smo naloge po sklepih izvršnega sveta. Varstvo okolja - spremljali smo nadaljevanje oziroma II. fazo sanacijskega programa v KOTO TOZD Koprod, ki zajema gradnjo ploščadi za mazutno cisterno, gradnjo čistilne naprave, gradnjo objekta za čisti tehnološki del in zunanjo uredit^Mijovamiškega kompleksa; - skupni s pristojnim upravnim organom pri Skupščini mesta Ljubljane smo spremljali gibanje onesnaženosti zraka in ukrepali v skladu z Odlokom o varstvu zraka na območju mesta Ljubljane. Na območju občine smo evidentirali 38 virov onesnaževanja zraka; - ZG Ljubljana je na našo zahtevo v svoje planske dokumente vključilo ukrepe za zmanjšanje prekomernega hrupa na ranžirni postaji; - pridobili smo pisna soglasja od lastnikov zemljišč za sporazumni odstop zemljišč v 1. varstveni coni lokalnih vodovodov v krajevni skupnosti Klopce; - skupaj s Komunalno skupnostjo ljubljanskih občin in TOZD RAST smo skrbeli za vzdrževanje in obnavljanje zelenih in parkovnih površin, s posebnim poudarkom na krajinskem parku Zajčja dobrava in parku Kodeljevo; - v cilju odprave odlagališča v krajevni skupnosti Zalog smo že sprovedli postopek dodelitve zemljišča, na katerem je odlagališče, privatniku, ki bo na tem zemljišču izvajal obrtno dejavnost - odkup in prodajo starih avtomobilskih delov. Predvidena sanacija divjega odlagališča bo izvedena v le^u 1986; - sodelovali smd >1 akciji za čisto in zeleno Ljubljano in sprotno sanirali manjša divja odlagališča; - nadaljevali smo z akcijo odvoza kosovnega odpadnega materiala na poziv in sodelovali pri razširitvi območja rednega odvoza gospodinjskih odpadkov na krtjevno skupnost Dolsko; - SCT - Obnova je naročila izdelavo smernic za izdelavo sanacijskega programa za opuščeno gramoznico ob Litijski cesti; - skupni s Samoupravno stanovanjsko skupnostjo občine in Postajo milice Moste smo nadzirali stanje barakarskih naselij v občini in preprečevali nastajanje novih. Odstranjene so bile 3 barake na Zaloški cesti 181 a; - pripravili smo poročilo o prebivalcih v stanovanjskih prikolicah -nomadih in obvestili pristojnoi inšpekcijo pri MUIS, ki je ukrepala; - skupni z občinskim sekretariatom za ljudsko obrambo smo evidentirali koristnike in proizvnjalce nevarnih snovi - za obravnavo na zborih skupščine občine Lj. Moste-Polje smo pripravili poročilo »Uresničevanje nalog s področja varstva okolja v obči- - obravnavali smo osnutek sprememb in dopolnitev odloka o odstranjevanju komunalnih odpadkov na območju ljubljanskih obin. - glede na nadaljno ureditev krajinskega parka Zajčja dobrava je upravni organ občine v Družbenem planu 1986-1990 in resoluciji za leto 1986 predvidel postopen odkup zemljišč v lasti občanov in predajo teh zemljišč v upravljanje KPL TOZD RAST; - pri vseh posegih v prostor zaradi zagotovitve varstva okolja zahtevamo ustrezna soglasja pristojnih organov in organizacij sanitarnei vodnogospodarske inšpekcije, inštituta Jožef Stefan - SEPO itd.). , Iz podobnega poročila o delu sekretariata je razvidno, da so planirane naloge v globaiu realizirane. Nekatere trajne naloge se prenašaj0 v naslednje leto, manjše število pa ni realizirano. Število izdanih upravnih aktov je odvisno od podanih zahtevkov posameznikov in družbeno pravnih oseb zaradi česar je te izredno težko planirati. Premoženjskoi pravna služba je imela pri delu tudi kadrovske težave. Vodja odseka je dalj časa v bolniškem staležu. (v letu 1985 je bilna delu le 37 delovnih dni). Njegove naloge so bile razporejene na ostal0 delavce odseka. Zaradi tega je bila V 4. 1985 sprejeta pripravnica,kl bo po že opravljeni pripravniški dobi opravila strokovni izpit. Glede na izkazano potrebo bo delavka zasedla sistemizirano prosto delovno mesto svetovalca za premoženjsko pravne zadeve. „ Za vse upravne zadeve se vodijo posebni vpisniki na obrazcu UPŽ' ter izdelujejo trimesečna poročila. Zaradi boljše ugotovitve reševanja zadev v predpisanih rokih so stavljene dodatne evidence, ki omogočajo spremljanje spisov od pod*'Je zahtevka do vsakega akta. S tem je zaostrena odgovornost vsakega P°' sameznega delavca, ki mora izdelati še mesečno poročilo o opravljen11 nalogah v vsakem mesecu. Vsem delavcem, ki vodjo upravne postopke je bilo izdano pooblastilo za vodetje le teh na podlagi zakona o splošnem upravnem postopku. Del nalog na referatu za komunalno in stanovarjsko gospodarstv° ter varstvo okolja ni realiziran zaradi tega, ker te opravlja samo en u6' lavec (dela in naloge referenta za izvršbo nista zasedena). SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOUA MIRO DEŠMAN OBČINSKI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO Občinski sekretariat za ljudsko obrambo je svoje naloge izvaj^ Vj skladu z zakonom o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaš0 (Ur. list SRS, št. 35/82), statutom občine, odlokom o občinskih upfa nih organih in strokovnih službah, navodilih Republiškega sekret811 za ljudsko obrambo in svojimi programi dela. Za odločanje v občinski skupščini, občinskem komiteju in svet° SLO in DS, izvršnemu svetu, občinskem štabu za CZ ter svetu Z« P. ventivo in vzgojo v cestnem prometu je pripravljal strokovne P°|j|c Skupščini občine je poročal o izvijanju sprejetih stališč in sklepov nadaljnjega razvoja SLO in DS v občini. Skrbel je, da so se sklepi '11. ^ lišča navedenih organov izvijali v samoupravnih organizacij80 . skupnostih v občini in povezoval aktivnosti občinskih upravnih 0111 nov na področju SLO in DS ter jim nudil strokovno pomoč. a-Načrtoval je naloge SLO in DS v planskih dokumentih in drugi*1 tih občine. . J Sodeloval je z občinskimi družbenopolitičnimi organizacija*1?’^-izvijanju njihovih obrambnih in varnostnih priprav ter pri org«1112 nih družbenopolitičnih aktivnostih na področju SLO in DS. , ^NA PODROČJU OBRAMBNIH PRIPRAV je občinski sck%. nat za ljudsko obrambo izvijal aktivnosti v zvezi z nadaljrjim P°°( Ijanjem obrambnih priprav ter dopolnjevanjem in medsebojni*11 V,, Itjevanjem obrambnih načrtov in usposabljanjem njihovih izv«** Q\, Pripravil je več strokovnih navodil v zvezi z dopolnjevanje*11^] rambnih in varnostnih načrtov samoupravnih organizacij in skuP*1^ Dopoltjeval je obrambni in varnostni načrt občine in skrbel za nje* usklajenost z načrti mesta in republike. s(iv Na področju mobilizacijskih priprav je usmerjal glavne aktivllUj)ili dograjevanje mobilizacijskega sistema v občini, dopolnjevanje111 zacjskih načrtov ter usposabljanje izvžjalcev mobilizacije. jS|ii Mobilizacijski sistem v občini smo redno preverjali z mobiliz8CU mi vzjami. Sekretariat bi bil tudi nosilec in usklajevalec vsakoletnih aktivnosti I z ažuriraijem obrambnih in varnostnih načrtov gospodarskih n ^užben'h dejavnosti v skladu z navodili republiških organov. . Nad stanjem obrambnih in varnostnih priprav samoupravnih orga-"jsacij in skupnosti je sekretariat za ljudsko obrambo izvajal strokovni l~z°r- ^r'.tem j® bilo pregledanih 31 obrambnih subjektov. Ob pre-8 edih so bila dana ustrezna strokovna navodila za dopolnitev načrtov. NA PODROČJU VARNOSTNIH PRIPRAV je sekretariat usmer-1- ^'voosti v zvezi z dopolnjevanjem varnostnih načrtov. Dopolije-^ so bili varnostni načrti občine, izvršnega sveta ter občinskega sek-ptariata za ljudsko obrambo. Sekretariat za ljudsko obrambo je usmerjal izdelavo varnostnih načrtov upravnih organov ter samoupravnih or-eanizacij in skupnosti. Stanje varnostnih načrtov v občini je pregledala lii h 8,avna inšpekcija za ljudsko obrambo Zveznega sekretariata za Jadsko obrambo in nanj ni imela bistvenih pripomb. Posebno pozornost je sekretariat namenjal izdelavi načrtov narodne V sodelovanju z Republiškim sekretariatom za notranje zadeve 80 bili preverjeni načrti narodne zaščite pri šestih obrambnih subjektih. .. Na PODROČJU CIVILNE ZAŠČITE je občinski sekretariat za jadsko obrambo nadaljeval z dograjevanjem organiozacije CZ, ki je vikalo v skladu s smernicami in cilji razvoja CZ v SR Sloveniji v ob-obju 1981-1985. V civilno zaščito je vključeno preko 10.000 obvez-‘kov ali 14,8 % celotnega prebivalstva občine. Poleg obinskega štaba za CZ je organiziranih še 57 štabov CZ in si-~®r v 23 KS in 34 OZD. Kadrovsko in materialno sta trenutno najbolj ^Polnjena občinski združeni odred CZ in RBK četa Moste. II P°le8 kadrovske krepitve CZ je sekretariat vlagal napore v zagotav-CTC materialnega popolrjevarja enot, katero je potekalo v skladu z inim programom in finančnim načrtom. Sredstva je vlagal za zago-v>tev zaščitne opreme in opreme za izvajanje reševalnih nalog. Sekretariat je ažuriral in dopolnil občinski načrt delovanja CZ ob iz-on* ih mzmerah. Izdelal je načrt za delovanje CZ v primeru gozdnega teZara, načrt zaščite pred požarom, načrt RBK zaščite in načrt zaščite r reševanja pred delovanjem nevarnih snovi. -L,: minulem obdobju je sekretariat skupaj z OORK organiziral XIII. čj 'nsko tekmovanje ekip PMP, katerega se je udeležilo 38 ekip, z ob-nsko gasilsko zvezo pa IV. občinsko tekmovanje gasilskih enot civil-do^ite, katerega seje udeležilo 30 ekip. Ti tekmovanji sta bili oblika polnilnega usposabljanja. Udeležba ekip na obeh tekmovanjih je bila v zadnjih letih. ski^l^aljevali smo akcije obvezne nabave RBK zaščitenih sredstev v adu z odlokom Zveznega izvršnega sveta, lavi' °^'n' Je CZ uspešno opravljala svoje naloge in sodelovala pri op-. 'Janju posledic požarov, poplav, suše in težjih nesreč - predvsem z nevarnimi snovmi. okviru akcije NNNP-85 je sekretariat v skladu z republiškim pro-Me«°m obrambno zaščitenih vaj v letu 1985 in sklepom predsedstva pj^ne konference SZDL organiziral ogledno, poučno-taktično vajo s 'očja zaščite in reševanja prebivalstva in materialnih dobrin v pri- ledlv nega dela (Teol, Izolirka, Saturnus in Kemična tovarna). Tej og-Vi* 80 Prisostvovali OŠ CZ in člani štabov CZ KS in nekaterih z namenom, da podobne vije organizirajo v svojih organizacijah. 0r ^ Pa to temo so bile organizirane v 20 krajevnih skupnostih in 57-ih ^•zacijah združenega dela. j^A PODROČJU VOJNO UPRAVNIH ZVEZ IN KZ smo dograjen;1 k Plavljeni sistem zvez za potrebe občine, KS in OZD. Nabav-eJ?80 bila manjkajoča materialno tehnična sredstva in manjkajoča pa oprema. Po Veznik® občinske enote za vojne upravne zveze smo usposabljali 'Jiest Šiških programih v RCU Poljče, po mestnih programih v UsjPpm centru na Igu in po lastnih programih v občini. Prav tako smo lotpj bljali uporabnike zvez skozi vrje, ki so se izvajale v občini. Ce-».sistem zvez smo preverjali z rednimi preverkami. V* ,;,PODROČJU IZOBRAŽEVANJA PREBIVALSTVA IN IZ-i^LCEV VARNOSTNIH TER OBRAMBNIH PRIPRAV je sek-(gV at Po republiškem programu usposabljanja delovnih ljudi in oble^ Poleg vseh navedenih nalog je občinski sekretariat za ljudsko obrambo izvajal tudi naloge in aktivnosti, ki so jih narekovale vojaško-politične in varnostne razmere. V zvezi s tem je izvajal sklepe in odločitve nadrejenih resornih organov, občinskega komiteja in sveta za SLO in DS ter izvršnega sveta. Pri izv jarju nalog se je občinski sekretariat za LO srečeval zlasti z naslednjimi problemi: - zmanjševanje sredstev za SLO in DS vpliva na manjši obseg materializacije varnostnih in obrambnih priprav, zlasti zaradi visokih podražitev materialno-tehničnih sredstev in pomanjkanja določenih artiklov na tržišču; - zaostrene družbenoekonomske razmere ter padec življenjskega standarda se čutijo tudi pri zainteresiranosti delovnih ljudi in občanov za izvijanje nalog SLO in DS; - varnostne in obrambne priprave se še vedno izvijajo v ozkih krogih, večinoma v komitejih za SLO in DS, svetih KS, delovnih svetih, premalo pa v delovnih enotah, hišnih svetih in podobno; - varnostni in obrambni načrti so kljub nespornemu napredku še premalo medsebojno usklajeni in prilagojeni konkretnim razmeram v samoupravnih organizacijah in skupnostih; - usposobljenost izvsjalcev določenih z varnostnimi in obrambnimi načrti ni zadostna, kar velja predvsem za načrtovalce in izvajalce načrtov delovanja v vojni; - glede na novo obliko izvajanja usposabljanja v OZD so doseženi boljši rezultati, kot je bilo to v prejšr jih letih’S takšno obliko usposabljala prebivalstva je nadaljevati; - organiziranost civilne zaščite v stanovanjskih hišah poteka zelo počasi; - vključevanje delovnih ljudi in občanov V civilno zaščito poteka stalno, vendar pa kljub temu ne sledi naglemu porastu prebivalstva v novih soseskah; - ugotavljamo nezadosten odziv mladih za vojaške šole in poklice; - organiziranost narodne zaščite v skladu s pravilnikom o organiziral ju in delovarju narodne zaščite ni v celoti izvedena, zlasti v manjših organizacijah združenega dela. Sekretariat za ljudsko obrambo je sproti poročal o izvedenih aktivnostih v skladu s sprejetimi načrti komiteju in Svetu za SLO in DS ter izvršnemu svetu. , IX> SVBIO1 a SEKRETAR. Zvone TUŠAK .Udomoi OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE UVOD Občinska uprava za družbene prihodke (OUDP) je pri načrtovaiju in izv jarju nalog (v celovitem pomenu: organizacija dela, sistemizacija del in nalog, priprvljaije in izvijanje, predpisov) v letu 1985 upoštevala predpise (dogovore, zakone, odloke, pravilnike in uredbe), ki urejtjo zadeve na rjenem delovnem področju in sklepe skupščin družbenopolitičnih skupnosti (SFRJ, SRS in občina), ko so obravnavale delovanje davčnega sistema in izv janje davčne politike. Delo v OUDP je bilo organizirano po notranjih organizacijskih enotah (NOE) tako, da je: - . »V - odsek za skupne zadeve opravljal predvsem normativno pravna in analitična, strokovna in tehnična ter administrativnotehnična in strojepisna dela in naloge, - oddelek za odmero družbenih obveznosti opravljal predvsem dela v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov in drugih predpisov ter dela in naloge upravnega nadzora, - inšpektorat prihodkov opravljal predvsem dela in naloge upravnega nadzora ter dela v zvezi z neposrednim izvrševanjem in uporabo zakonov in drugih predpisov, - oddelek za izterjavo družbenih obveznosti in davčno knjigovodstvo predvsem dela in naloge v zvezi z neposrednim izvrševanjem zakonov in drugih predpisov, finančnomaterialna in računovodska dela in naloge. Usklajevanje dela med NOE, obravnava in urejanje pomembnih strokovnih vprašanj je bilo opravljeno v skladu s pravilnikom OUDP na sestankih kolegija in na individualnih ali skupinskih razgovorih z izvajalci posameznih nalog, ki so dali mnoge koristne pripombe in predloge k predlaganim rešitvam oziroma so jih tudi sami predlagali. OUDP je tudi v tem letu nadaljevala z ukrepi zaizboljšanje organizacije dela, zmanjšanje stroškov, izboljšanje sistema informiranja znotraj OUDP (združitev delavcev, ki odmerjajo davek od premoženja in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča v en odsek, prenos izdaje potrdil o premoženjskem stanju v ta odsek, ustreznejšo distribucijo in hranjenje listin). OUDP v odnosu do skupščine občine kot samostojen organ praktično ni nastopila, ker je kot predlagatelj vseh gradiv, ki jih je OUDP pripravila, v skupščini občine nastopal izvršni svet. Sodelovanje OUDP z drugimi upravnimi organi temelji na sprejetih prespidih, pri čemer je sistem informiranja še vedno najšibkejša točka, posebej še, ko gre za posredovanje podatkov, ki so pomembni za operativno izvajanje davčne politike. OUDP je namreč poleg organov za notranje zadeve ter ljudsko obrambo praktično edini upravni organ, ki baze podatkov oblikuje, hrani in posreduje s pomočjo računalnika. Sodelovarye OUDP z občinskimi upravami za družbene prihodke ljubljanskih občin, ki je tradicionalno dobro, se stalno izboljšuje in so tudi v letu 1985 bile dosežene spremembe tako v kakovosti kot količini sodelovanja (dogovori direktorjev, odmemih referentov, inšpektorjev, vodij avtomatske obdelave podatkov pri pripravi predpisov in njihovem operativnem izvajanju pri pripravi programske opreme in izvajanju obdelav). Velika večina sodelovanja oziroma komuniciranja OUDP z delavci, delovnimi ljudmi in občani temelji na upravnem postopku, ki konča z izdajo odločbe, sklepa, s katerim nalaga OUDP v veliki večini finančne obveznosti, odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti ter predlogi za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške oziroma z odločbo o kaznovanju za storjen davčni prekršek. Pomembna sestavina komuniciranja OUDP z občani je bilo informiranje občanov o tem, kako uredijo zadeve (splošne informacije in posebni primeri), ker se s pravočasnim in popolnin informiranjem lahko izognemo mnogim nepotrebnim pritožbam in negodovanju občanov. Tu mora OUDP izkoristiti možnosti, ki jih nudi občinsko glasilo »Naša skupnost« in seznanjati občane s pomembnejšimi novostmi oziroma zadevami z delovnega področja OUDP. ODSEK ZA SKUPNE ZADEVE Odsek je pripravil osnutke in predloge občinskih odlokov s področja davkov in taks (dva odloka o davkih občanov, odlok o posebnem občinskem davku, odlok o davku na promet nepremičnin, odlok o upravnih taksah). Sodeloval oziroma pripravil je 44 stališč, pripomb in predlogov h gradivom z davčnega področja (dogovor o usklajevanju davčnega sistema, o temeljih davčne politike, dogovor o usklajevanju davčne politike, osnutki in predlogi zakonov), ki so jih obravnavali in tudi sprejeli izvršni svet, občinska skupščina in skupini za delegiranje delegatov v skupščino SRS. Stališča, pripombe in predlogi so bili sprejeti in upoštevani tudi v skupščini mesta in republike. Odsek je pripravil gradiva oziroma stališča, ki jih je obravnaval na 4 sejah upravni družbeni svet za davčno politiko, kije svoja stališča posredoval izvršnemu svetu in zborom občinske skupščine. Delo upravnega družbenega sveta za davčno politiko je ovirala večkratna odsotnost istih članov na sejah sveta, ki so sicer bile vedno sklepčne. Zato bo treba v prihodnjem mandatnem obdobju delegiranju članov v svet posvetiti kar največ pozornosti. OUDP (s svojega vidika) ocenjujejo delo sveta kot uspešno, saj je svet s svojimi kritičnimi pripombami in usmeritvami pripomogel k izboljšanju organizacije dela in dobrim rezultatom dela posameznikov kot OUDP v celoti. Opravljal je vsa administrativnotehnična dela in naloge, ki jih niso opravile za svoje potrebe druge NOE same, opravljal je tudi vsa administrativna dela in naloge za svet delovne skupnosti, ki je v letu 1985 imel 26 sej in za seje zbora delavcev delovne skupnosti, ki jih je bilo 14. Od 59 predlogov za upravno kaznovanje, je bilo izdanih v upravnokazenskem postopku 20 odločb, v 19 primerih pa je postopek praktično zaključen, ker je potrebno le še natipkati odločbe, kar bo opravljeno v januarju 1986. Referat za avtomatsko obdelavo podatkov je opravljal za OUDP vsa dela vezana na AOP razen odmere davkov in prispevkov, ki jo je za vse ljubljanske občine (le občina Ljubljana Bežigrad naredi nekatere odmere sama) izvaja Mestni zavod za informatiko z enotno programsko opremo. Zmogljivosti računalnika DELTA 340/05 so bile povečane oziroma ponovno vzpostavljene (zavarovanje podatkov). Instaliran je bil nov program »DAVO« (knjigovodski del, medtem, ko odmemi del še ne, ker DO Iskra Delta oziroma izvršni svet SML nista zagotovila tega dela tako kot predvideva pogodba, tehnična dokumentacija oziroma komercialna ponudba DO Iskra Delta). Program »DAVO« (instalirani del) je bil uspešno vključen v poslovanje OUDP- Povečan in posodobljenje bil informacijski sistem (pretvornik nevtralnih podatkov v problemskmo orientirane informacije in shranjeva-lec informacij), ker so odmemi postopki in finančne operacije imele podporo v računalniški obdelavi podatkov in sistem informiranja (sistem prenašanja in predočanja podatkov in informacij njihovim nepos; rednim končnim uporabnikom), ker so bili podatki in informacije, k' so jih uporabniki podatkov (zavezanci) prejemali od OUDP celovit (vsebovale so vse potrebne podatke in navodila o ravnanju) oziroma so se lahko seznanili o startiu (saldu) vseh svojih obveznosti na enem mestu. OUDP je morala zaradi uporabe programa »DAVO«, prevzema (od Mestnega zavoda za informatiko) in vzdrževanje registra davčnih zavezancev (ki je bil prej slabo vzdrževan - ažuriran) prirediti praktično vse svoje programske aplikacije in ppmožne programe. Referat je k 41 izvornim programom, ki jih vsebuje progran1 »DAVO«, izdelal 49 programskih aplikacij, da je bilo možno pf®*0 magnetnih trakov strojno (avtomatsko) vnesti 173806 podatkov o odmerjenih obveznostih v knjigovodske kartice zavezancev in izvajati vse potrebne obdelave. Za zagotavljanje ažurnosti baz podatkov v posameznih datotekah s° referenti vnesli 21362 sprememb. Vzdrževanje registra davčnih zavezancev je začasno zaradi nekaterih posebnih pogojev pri zagotavljanju ažurnosti prevzel referat za Av in izvedel 4446 posegov v podatke 18731 zavezancev. ODDELEK ZA ODMERO DRUŽBENIH OBVEZNOSTI Delavci te NOE so neposredno izvrševali in uporabljali zakone id druge predpise (republiški mestni in občinski odloki, odredbe, sainouP ravni sporazumi o temeljih planov SIS dsružbenih dejavnosti in ma rialne proizvodnje, drugi samoupravni sporazumi in pogodbe) na področjih obdavčevanja delavcev, delovnih ljudi in občanov, odn1. janja prispevkov vseh vrst, ki je v pristojnosti OUDP in nadomes za uporabo stavbnega zemljišča. zig V ta namen so opravili letni pregled poslovnih krijigzaleto 1984 ^ zavezancem za davek od gospodarskih in poklicnih dejavnosti, ki obdavčeni po dejanskem dohodku. Na podlagi letnih pregledov, tc čih pregledov in spremljanja rasti celotnega prihodka zavezancev v 1985 so bile zavezancem predpisane akontacije. . fiv„ Kljub nespornem napredku v delu OUDP (strokovnost, °“JcKjn0 nost, pravočasnost) je višina akontacij v' recejšpjem številu še vc manjša od kasneje odmeijenih obveznosti (to razliko zavezanec P oziroma OUDP izterja po pravnomočnosti odločlbe o odmeri od Zaostajanje rasti akontacij povzročajo obrtne zadruge, ki z pošiljko OUDP pogodbe o poslovnem sodelovanju - kooperaciji, daji oziroma prevzemu del (pogodbe so večkrat nepopolne - m no tivov, pogodbenih zneskov) in zavezanci, ki v drugi polovici ,ct‘ lašajo z evidentiranjem računov in s tem začasno (npr. do roka za P 0 pis akontacij) zadržujejo rast celotnega prihodka. Vzroki so šc v tudi znotraj OUDP, ker ročno evidentiranje in seštevanje računov-P _ meta-zavezancev (zaradi premajhne zmogljivosti računalnika in 0 nosti programerja - služenja kadrovskega roka v JLA) in Prcl|irv;anja število inšpektorjev, ki bi z opravljanjem tekočih pregledov P°sl°ihye, opravi svoje delo, v času, ki je potreben, da OUDP zbere podatke pn odmeri davka na dediščine (realna vrednost stavb, zemljišč). Na 4813 (leta 1984 4161) izplačilnih listah je bil prekontroliran ob-rjOn davkov in prispevkov. Disciplina oddajanja izplačilnih lisat se je •T**1 obračunavanja zamudnih obresti za nepravočasno plačane davke fl.Pospevke sicer izboljšala, vendar ne moremo biti zadovoljni in bo pVP*1, kjer osebni pozivi za predložitev izplačilne liste, ki jih OUDP zavezancem, ne bodo zalegli, dolžna sankcionirati te davčne pre- d .^kontroliranih je bbilo 305 (leta 1984 345) napovedi za davek od jih^kov iz premoženja in odmerjen davek. S pomočjo podatkov, ki SloCK)do.v skladu z dogovorom o usklajevanju davčne politike v SR OljnS^’ ki ga je sklenila tudi naša občinska skupščina, zagotovili Vteup hišni sveti, krajevne skupnosti prjjavno-odjavna služba pred-0(1 n d3 finski upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve, bo h_, morala dopolniti svojo evidenco in občane, ki doseglo doho- K. obdavčiti. ravr °^meri davka in prispevkov iz kmetijske dejavnosti je bilo op-JJenjh 3000 (leta 1984 8156) popravkov pri 2424 (leta 1984 2468) za-zgT^ih in odmerjen davek in druge družbene obveznosti. 51 zave-tij$rem so bile priznane davčne olajšave za vlaganja sredstev v kme-° mehanizacijo, 181 pa za oddajanje tržnih presežkov pridelkov. ^Pra niero ov'ra ročno vnašanje sprememb, ki jih sporoča Geodetska niatsl^’ *car ta zemUi5ki kataster vodi brez EMSO in ni mogoč avto-rnaj^kl Prenos podatkov pa tudi te spremembe kasne tako, da se ne uje-OjVi dejanskim stanjem na zemljišču. Precej nepotrebnega dela siVe " hi bilo odpravljenega, če bi strokovna služba občinske zdravje skupnosti podatke o zavarovancih in spremembe njihovega sta-sporočala sproti. ^^ncem so bijle predpisane akontacije za vse davke, ki se od- ^______ v 000 din °n,acije za davek od 1984 1985 število Število H 'z kmetijstva ske h ■ iz gospodar- lz Premoženja i*** dohodka ob- mcev Znesekzavezancev Znesek 2024 8.853 2009 9.469 1018 75.368 1171 153.719 9712 4.201 9880 5.000 323 4.894 305 5.134 127 8.616 168 10.218 slaviii ^riranih-*e h*l° 37.038 (leta 1984 33.321) računov, ki sojih iz-'hjejn v, n'ki OZD in obrtnim zadrugam, s katerimi poslovno sode-K i^o? 6.359 (leta 1984 6.960) računih je bilo izdanih za 582.224.058 l 353.642.249) din nalogov izplačevalcem, da odtegnejo nep- 0(innveznosti 'ilo J:up je odmerila 10895 (leta 1984 10792) zavezancem nadomes-stavbnega zemljišča v višini 181.943.788 (leta 1984 fij^anih je bilo 2508 (leta 1984 1976) potrdil o premoženjskem sta- ^TORAT prihodkov ^ž^^rišpektorata je bilo v skladu s predpisi in drugimi dokumenti v ?0 v ^apolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij usmer-1 i or ^ poslovanjem davčnih zavezancev, preverjanje pra-^Ihjevanja davčlnih in drugih obveznosti. Inšpektorji so v januarju opravili v skladu z zakonom popis oziroma kontrolo popisa materiala, polizdelkov in izdelkov pri 153 obrtnikih. Od februarja do konca avgusta so opravili letni pregled poslovnih knjig in ugotovili dohodek pri 281 obrtnikih (izmed vseh obrtnikov so to obrtniki, kisov prejšnjem letu dosegli več kot 60.000 din ostanka čistega dohodka-davčna osnova) in v septembru preko plana še dodatno pri 50 obrtnikih. Obrtniki so napovedali za cca 72.000.000 din manjši dohodek kot so ga po pregledu njihovih poslovnih knjig ugotovili inšpektorji. Ugotovljena razlika izhaja iz nepravilno prikazanih materialnih stroškov s fiktivnimi računi iz previsokega vrednotenja reprodukcijskega materiala na zalogi, iz previsokega prikazovanja vrednosti porabljenega materiala in še nekaterih manj pomembnih vzrokov. Medtem, ko je dosledna, strokovna, analitična kontrola poslovanja bila pri nekaterih posameznikih povod za pavšalne izjave »o uničevanju obrti«, pa lahko hkrati ugotovimo, da so obrtniki vložili 3 pritožbe zoper odločbe o odmeri družbenih obveznosti za leto 1984. Po končanih letnih pregledih, pa tudi že med njimi, so inšpektorji opravljali preglede poslovanja v poslovnih prostorih zavezancev gospodarske (obrtne) in gostinske dejavnosti. Pri 304 pregledih so bili v 45 primerih, ker so bile ugotovljene kršitve predpisov, nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti pri poslovanju oziroma vodenju poslovnih knjig in izpolnjevanju obveznosti, dani predlogi za kaznovanje, zavezancem pa naloženo, da le-te odpravijo oziroma izpolnijo obveznosti v skladu s predpisi. Pri 28 gostincih je bila med letom tudi večkrat opravljena kontrola, • če zavezanci registrirajo promet preko registrske blagajne in pravilno obračunavajo prometni davek. Ker je bilo ugotovljeno, da 12 zavezancev ni pravilno obračunalo prometnega davka, šobili opravljeni ponovni obračuni in izdani nalogi za plačilo ugotovljenih razlik. Zaradi neregistrirana prometa preko blagajn je bilo danih 14 predlogov za kaznovale. Inšpektorji so skupaj z miličniki kontrolirali poslovanje samostojnih avtoprevoznikov in v 6 primerih, ko so ugotovili kršitve predpisov, dali predloge za kaznovanje oziroma obvestili pristojne organe. Zaradi premajhnega števila inšpektorjev ni bilo moč opraviti toliko inšpekcijskih pregledov poslovanja ion poslovnih knjig, čeprav je bil program dela izpolnjen, kot bi jih OUDP zaradi preprečevanja nepravilnosti želela opraviti oziroma jih OUDP nalagajo predpisi (npr.: Zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu nalaga štirikrat letno kontrolo obračuna prometnega davka in kontrolo letnega obračuna). Kljub ugotovljenim pomanjkljivostim in nepravilnostim in nekorektnem odnosu posameznih obrtnikov do inšpektorjev OUDP in družbene skupnosti, je OUDP dolžna poudariti, da velika večina obrtnikov opravlja svoje delo pošteno in korektno ter spoštuje predpise. Analiza opravljenega dela (odmerjanje družbenih obveznosti, inšpekcijski nadzor, izterjava) in doseženi rezultati kažejo, da je inšpektorat prihodkov potreben del OUDP, kar opredeljujejo tudi dosledni sprejeti družbeni dokumenti in usmeritve (npr. ob obravnavi Analize uresničevanja družbene preobrazbe državne uprave) ter predpisi (Zakon o upravah za družbene prihodke). Ni potrebe oziroma z vidika zagotavljanja pogojev za uspešno delo inšpekcije oziroma OUDP kot celote ni smotrno, da se inšpektorat izloči iz OUDP. Ureditev, ki bi omogočala racionalnejše in kvalitetnejše delo uprav za družbene prihodke (večja enotnost in doslednost pri izvnjanju davčnih predpisov, specializacija kadrov in boljša uporaba znatna, lažje reševanje kadrovskih vprašanj, razporejanje delavcev glede na potrebe dela, politika nagrajevanja, uporaba tehnične in programske opreme) je oblikovanje medobčinske (ljubljanske) uprave za1 družbene prihodke. To omogoča zakon in priporočajo prej navedene usmeritve. ODDELEK ZA IZTERJAVO DRUŽBENIH OBVEZNOSTI IN DAVČNO KNJIGOVODSTVO 1 Pri izvajanju davčne politike ima pomemben delež zagotavljanje pravočasnega plačevanja družbenih obveznosti in izvajanja ukrepov, ki jih predpisi predvidevajo v primerih nepravočasnega izpolnjevanja teh obveznosti. Za zagotovitev plačil so, poleg nalogov izplačevalcem, ki so jih izdajali v oddelku za odmero, delavci zadolženi za izterjavo izdali 284 (leta 1984 608) sklepov o prisilni izterjavi za 70.177.834 (leta 1984 za 62.065.810) dinarjev iz žiro računov dolžnikov in 631 (leta 1984 249) za 3.023.596 (leta 1984 5.343.117) dinarjev iz osebnih dohodkov dolžnikov. Dolžnikom je bilo trikrat (junija, septembra ter v novembru in decembru) poslanih skupni 12642 (leta 1984 7296) opominov za plačilo dolgov. Na terenu je bilo opravljenih 2320 (leta 1984 3632) terjatev oziroma izročenih vabil in odločb. Opravljenih je bilo 11 (leta 1984 19) rubežev premičnega premoženja in napovedana 1 javna dražba (leta 1984 2) vendar je dolžnik pred izvedbo dolg poravnal. Dopisov v zvezi z izterjavo je bilo 1422 (leta 1984 3282). Pri izteijavi davkov in prispevkov iz gospodarskih dejavnosti, je težko nqjti zavezance, katerih prijave bivališča so fiktivne in v večini primerov na listi stanovalcev niso napisani. Zato OUDP predlaga, da se v obrtno dovoljenje pri osebnih podatkih vpiše še podatek, pri kom davčni zavezanec stanuje, dan upravni organ pristojen za stanovanjske zadeve skupaj s prijavno-odjavno službo zagotovi zaradi evidence pod-stanovalske pogodbe. Za izteijavo obveznosti, ki jih OUDP samo izterjuje, je bilo izdanih 2692 (leta 1984 1668) sklepov o prisilni izteijavi iz osebnih dohodkov. Pri izterjavi družbenih obveznosti, ki jih OUDP samo izterjuje, nastopajo težave zaradi nepopolnih podatkov na poslanih predlogih za izterjavo. To so netočni podatki o prebivališčih in zaposlitvah. Na predlogih za izterjavo sodnih taks in zaprosil občin rojstni podatki zavezancev sploh niso navedeni. S tem se postopek za izterjavo podaljša, ker je potrebno pridobiti rojstne podatke, na podlagi katerih nam strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti sporoči podatke o zaposlitvah. Blagajničarka je sprejela 17151 (leta 1984 14004) vplačil v skupnem znesku 389.151.253 (leta 1984 282.514.045) din. Zamudne obresti je OUDP v letu 1985 obračunala 2224 zavezancem za davke in prispevke, ki niso obveznosti poravnali v s predpisi določenih rokih, v višini 41.337.053 (leta 1984 17.339.219) din. OUDP je v letu 1985 davčno knjigovodstvo z vsemi obdelavami v celoti opravljala sama. (leta 1984 so knjigovodje le knjižili vplačila za davek iz kmetijstva, davek od premoženja (stavbe) in nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, obdelave pa je izvajal Mestni zavod za informatiko. Uporabljala je lasten računalnik DELTA, ki z njim razen tega da so njegove zmogljivosti za normalno delo OUDP že premajhne, ni bijlo težav in na zastarelih knjižnih strojih »Ascota«, ki sta zaradi pogostih okvar in dolgega roka za popravilo (izrabljenost - letnik 1968, servis tako rekoč brez rezervnih delov) povzročala zastoje pri delu. Knjiženje obremenitev je potekalo »strojno« in so nastajali zastoji samo zaradi neenotnih in nepravilnih zapisov odmernih podatkov na magnetnih trakovih, ki jih je posredoval Mestni zavod za informatiko. Knjiženje vplačil je potekalo preko terminalov, s pomočjo katerih so delavke tudi seznanjale zavezance s finančnim stanjem. Z računalnikom je bilo opravljenih 102119 (leta 1984 156570) knjiženj (vplačila, prenosi saldov), s knjižnim strojem Ascota pa 13800 (leta 1984 9704) knjiženj obremenitev in vplačil v glavni knjigi. Izdanih in knjiženih je bilo 376 (leta 1984 256) temeUnic za glavno knjigo, 20 praznitev zbirnih raunov vključno z izdelavo 7 delilnih razmerij za nakazilo sredstev. Izdelanih je bilo 11 mesečnih poročil na obrazcu A 3, zaključni rač-lun z vsemi prilogami za leto 1984 in polletna bilanca za leto 1985., Izdelanih je bilo 69 obračunov za 3 % nadomestilo, ki ga določeni uporabniki družbenih sredstev plačujejo proračunu občine, ker OUD° po sporazumu oziroma pogodbi v skladu z zakonom za njih odmeri8, izteijuje in na njihove račune vplačuje prispevke, ker je to smotrno (n8 potrebujejo službe za izterjavo in OUDP je pri izteijavi bistveno uspešnejša). Izdanih je bilo 3.302 (leta 1984 4300) potrdil o plačanih davkih. Na podlagi del in nalog, ki so jih opravili delavci OUDP s sodelovanjem delavcev Mestnega zavoda za informatiko, delavcev SDK, delavcev strokovnih služb SIS zdravstvenega varstva ter pokojninske?8 in invalidskega zavarovanja, delavcev LM in drugih uprav za družben8 prihodke, ki so OUDP zagotavljali potrebne podatke oziroma nudi11 pravno pomoč, so bili zavezancem odmerjeni davki in prispevki, ki50 jih zavezanci plačali oziroma jih je OUDP izterjala. Vplačana sredstv8 so bila razporejena proračunom družbenopolitičnih skupnosti, SIS 'n drugim uporabnikom družbenih sredstev. v 000 din »Al*« ivv. DAVEK OZ. PRISPEVEK OBREME- NITVE PLAČIIA OBREME- NITVE PLAČILA % IZTEK. 1984 1985 4:5 6:5 INDEKS 85784 5:5 6^ i. P 5 4 5 6 7 0 9 i. občinski davki (Khih. PRIHODKI) ]6?.060 161.955 20o.9o2 P76.658 96,95 98,49 163 r/l a. ! M*a: CARSKI DAVKI 27.25o 24.595 41.640 59.815 9o,51 96,61 155 162 J, A "^'.'VDiji SK.r DAVKI 8o.742 80.I08 145.760 141.947 99,Pl 90,75 178 177 'i . 71 ' tv,.:, j (.ZVSZRt) DAVEK 106.022 ' Io5.4o6 205.P54 199.665 93,46 98,18 V)'1 19?. i>. V:.t DAVKE 380.054 37 0.0'.P 0b9. 402 657.985 97,57 98,27 176 175- L . IM 4)1.215 402.538 750.21.9 765.517 95,5o 97,65 14’!, £. / • v. v,\f. f''ir.'-prispevki til1.209 7/P.ptio 1.420.481 1 49i.5oo 95,21 97,95 175 vu Davki oziroma prispevki v tabeli so: 1. Občinski davek od dohodka iz kmetijstva, od dohodka iz gospodarskih dejavnosti, od dohodka iz premoženja, na dediščine in darila, od premoženja, od skupnega dohodka občanov, na promet nepremičnin. 2. Občinski davek od OD delavcev (obrtniki, delavci pri obrtnikih), 'od prometa proizvodov in plačil za storitve (obrtniki in prodajalci rabljenih motornih vozil). 3. Republiški davek od prometa proizvodov in plačil za storitev (obrtniki in kupci novih motornih vozil). 4. Temeljni (zvezni) davek od prometa proizvodov (obrtniki in kupci motornih vozil). 6. Prispevki za SIS, prispevki za proizvodnjo hrane, blagovne rezerve, samoprispevek, članarina, prispevek za solidarnost, prispevek za zaklonišča. Planje bil presežen tako z vidika obremenitev kot tudi vplačil zaradi ustrezne rasti celotnega prihodka in dohodka obratovalnic kot tudi celoletnega doslednega, strokovnega in odgovornega dela delavcev OUDP. Odgovornosti za delo, ki je za zagotavljanje sredstev za financiranje splošnih in skupnih družbenih potreb, razvoj drobnega gospodarstva in preprečevanje neupravičenih socialnih razlik, ki so le na prvi pogled med seboj se izključujoče funkcije, pomembno, a je še vedno kljub v zadnjem obdobju sprejetim dokumentom premalo upoštevano, se zaveda velika večina delavcev OUDP. To se kaže tudi v stagniranju oziroma zmanjševanju števila pritožb in pripomb na delo in ukrepe delavcev OUDP kljub temu, da je OUDP izvajanje davčne politike zaostrila. Predlagam izvršnemu svetu, da na podlagi poročila in realizacije P hodkov občinskega proračuna za leto 1985 predlaga skupščini obči J da v odloku o zaključnem računu občinskega proračuna za leto ‘V na podlagi dogovora o splošni porabi, odgovora o usklajevanju dav^„ politike in zakona, nameni del sredstev, kijih OUDP pridobi po 3-nu Zakona o upravah za družbene prihodke za dohodek delovne sk nosti OUDP, ki bo razporejen na podlagi pravilnika. dire£J$ Janez RUD°l KADROVSKA SLUŽBA Vsebinska opredelitev dela kadrovske službe za leto 1985 je i/^|1j|i iz statuta občine, odloka o organizaciji in delovnem področju upra organov in strokovnih služb občine, družbenega dogovora o *zV^ijsU4 kadrovske politike na območju ljubljanskih občlin, in drugih Prcdv0v ter dokumentov, ki urejajo področje kadrovske dejavnosti oz. ka ske politike. o1' Naloge predvidene s programom dela za leto 1985 so bile v opravljene, razen konkretnih nalog v zvezi s pripravami na voli* 'fi sta jih prevzela iz pristojnosti kadrovske službe OK SZDL in D Izvršenih je bilo tudi nek^j dodatnih nalog, ki nam jih je naloži. ^ retariat za kadrovska vprašanja SRS in komisija za odlikovani8 Pr retariatu za kadrovska vprašanja. v/ Kadrovska služba je v bistvu odgovorna za pripravo str°Ajč'£' podlag za delo komisije za volitve, imenovanja in kadrovske 88 komisije za odlikovanja. Odbora za spremljanje izvajanja DD o kadrovski politiki v občini, posredno pa tudi za delo KO pri P OK SZDL ter Društev kadrovskih delavcev občine. Tako je v obravnavanem obdobju: ~ oblikovala pripombe na osnutek DD o skupnih osnovah in merilih določanje OD ter drugih prejemkov in nadomestil funkcionarjev . ~ pripravila predlog pravilnika o osnovah in merilih za oblikovanje "1 delitev sredstev za osebne dohodke in o določanju povračil materialih stroškov funkcionarjev skupščine, IS in upravnih organov občine Ljubljana Moste-Polje 7 Pripravila 206 predlogov za imenovanje sodnikov vseh temeljnih ^•ošč in sodišč združenega dela - kadrovsko oblikovala komisijo za pregled SSA pri IS in Komisijo za volitve ~ evidentirala in predlagala 10 delegatov širše družbene skupnosti \ organe samoupravljanja organizacij združenega dela, ki so posebnega Gibčnega pomena - pripravila 53 sklepov o določitvi ustreznega števila zunanjih čla-n°.v v razpisnih komisijah za IPO in delavce s posebnimi pooblastili in ^Pravila strokovno podlago za obravnavo Izvršnemu svetu in Koor-oinacijskemu odboru pri P OK SZDL ter aktivno sodelovala s člani raz-Pl$uih komisioj vse do zaključka postopka ■ ~ Predlagala 43 zunanjih članov disciplinskih komisij v organizaci-Jah združenega dela 7 skrbela za sistem stalnega evidentiranja, pridobivanja ter usposablja kadrov za opravljanje najodgovornejših nalog v delegatskem sis- iemu , ~ v sodelovanju s sekretariatom skupščine spremljala aktivnost de-gatov ter vodila 15 postopkov za razrešitev in imenovanje delegatov skupinah delegatov za SML oz. SRS in 'Pripravila listo možnih članov disciplinskih komisij v OZD. Kadrovska služba opravlja vsa strokovna in tehnično-administra-, vua dela za Odbor za spremljanje izvajanja Družbenega dogovora o adrovskj politiki v občini. Tako je: *: r Pripravila Poročilo o uresničevanju DD o kadrovski politiki v ob-za obdobje 1.1. 1983 do 30. 6. 1985 ~ oblikovala in posredovala preko skupščine občine pobudo za spre-etubo 200. člena Zakona o združenem delu ' izdelala kriterije za oblikovanje ocene dela IPO in delavcev s po-Gtumi pooblastili ' 'zdelala metodologijo za spremljanje izvajanja DD v ' Pripravila gradivo v zvezi s problematiko usmerjenega izobraže-obri S p?sebn'm povdarkom na poklicnem usmerjanju, izobraževanju ae*u in pripravništvu lavr Pr'prav*la terminski plan usposabljanja vodilnih in vodstvenih de-Sp ev v občini, zlasti pa direktorjev in kadrovskih delavcev ter tekoče njegovo uresničevanje UVe|.'zdelala pregled najaktivnejših in sposobnih kadrov, ki se v praksi Vanu z rezultati svojega dela z namenom pravočasnega vključe-7* le-teh v delegatski sistem cev Popravila preglede poslovodnih in kadrovskih delavcev, ter delav-7 delajo na uvozno-izvoznih poslih ter delavcev razvojnih služb v sj skladu z metodologijo Sekretariata za kadrovska vprašanja SRS sko 6 0Vaniu z OZD - kot poročevalskimi enotami ažurirala kadrov-cvidenco za vse delavce z VI. in VII. stopnjo izobrazbe cbJede na družbeni pomen oblikovanj SFRJ in moralno politično “Jivost javnega vrednotenja dela in zaslug posameznikov ter or- ganizacij, je bila v letu 1985, uresničevanju politike odlikovanj namenjena posebna skrb službe, ki je pripravila: - informacijo o uresničevanju politike odlikovanj v občini kot sestavni del poroila o uresničevanju DD o kadrovski politiki - 64- predlogov za obravnavo na komisiji in sicer 50 posameznikov iz organizacij združenega dela, 13 posameznikov iz družbenih organizacij, KS in družbenopolitičnih organizacij in 1 OZD 34 mnenj in soglasij k predlogom za odlikovanja naših občanov, ki so jih podale OZD ali druge skupnosti v drugih občinah * - vse potrebno za svečano vročitev 81 odlikovanj SFRJ - delovno gradivo za vse OZD, KS in druge samoupravne skupnosti s pregledom vrste in stopnje odlikovanj kot pripomoček za delo pri izbiri kandidatov za družbena priznanja. Zaradi koordiniranja in povezovanja strokovne kadrovske dejavnosti in akcij v občini ter nudenja strokovne pomoči kadrovskim službam v organizacijah združenega dela pri njihovem vsebinskem in organizacijskem delu, kadrovska služba sodeluje z društvom kadrovskih delavcev občine. V sodelovanju z DKD smo organizirali pet strokovnih posvetov in 20 informativnih dnevov, ko smo obravnavali konkretno problematiko s področja izvajanja kadfovske dejavnosti. Med izredno pomembne in obsežne naloge sodi tudi izdelava dela obrambnega in varnostnega načrta občine s področja delovne sile. Delavci kadrovske službe sodelujejo s kadrovskimi službami organizacij združenega dela in drugimi ljubljanskimi občinami, Sekretariatom za kadrovska vprašanja SRS, SIS za zaposlovanje in DPO v občini. VODJA SLUŽBE ZA KADROVSKE ZADEVE Andrej BLAŽKO SLUŽBA ZA PRORAČUN, FINANČNE IN SKUPNE ZADEVE 1. Organizacija V skladu s statutom občine Ljubljana Moste-Polje in odlokom v občinskih upravnih organih in strokovnih službah (Ur. list SRS, št. 13/82) so upravni organi organizirani, kot: a) Kolegijska upravna organa: 1. Občinski komite za družbeno planiranje in družbeno-ekonomski razvoj, 2. Občinski komite za družbene dejavnosti, b) Individualni upravni organi: 1. Občinski sekretariat za občo upravo, 2. Občinski sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja, 3. Občinski sekretariat za ljudsko obrambo, 4. Občinska uprava za družbene prihodke, c) Samostojni strokovni službi: 1. Kadrovska služba, 2. Služba za proračun, finančne in skupne zadeve, 2. Dela in naloge - zasedba glede na zahtevano oz. dejansko izobrazbo: Podrobnejši prikaz o sistemiziranih delih in nalogah po zahtevani stopnji izobrazbe oz. po dejanski stopnji zasedenosti je razviden iz naslednje tabele: ^l.Mki o okla vem zaposlknih v upravnih organih in strokovnih službah občini-. Ljubljana m os i i-.-roL.iK (Diode im število, Izolira z bo, starost in delovno dobo - po stanju na dan 31.12.1985) St. det. I Z O U R A 7. B A zahtevana V Vi s V VI s ~|~Škupaj Starost (ix>vi>rev?»r<*»'iia 1 I ('" luski komite m dru/.lteno planiranje 1 n/liciiookimoiiiskl razvoj '*K 'dski komite za dru/.liene dejavnosti 111 'nxka uprava za družbene prlliotlke • t k.. i diski sekretariat za oličo upravo 'ir*' sekretariat za urlianlstične in lt 11 *,. Sekiclarla t skupščine 5 0 2 2 1 3 0 2 0 5 36 ; 13 S k t: 1’ A .1 120 13 36 ji 11 34 38 38 2 132 36 i 13 v > i 10,8 j 47 30,0 5 1 11,7 24,8 l 30, 43,6[ 1 1,5 ■ l i • Opomba: Funkcionarji niso všteti! Tekom leta 1985 se je povprečna zasedenost del in nalog gibala za 92 %, ostala dela in naloige glede na zahtevani profil kadrov nismo uspeli popolno zasesti. 3. Fluktuucija: V letu 1985 je prekinilo delovno razmerje v upravnih organih in strokovnih službah 15 delavcev, na novo je sklenilo delovno razmerje 15 delavcev. Tako znaša fluktuacija 12,5 %. Kot vzrok za prenehanje delovnega razmerja je navesti na prvem mestu ustreznejšo novo zaposlitev (večji osebni dohodek, delovni pogoji, delo za določen čas, upokojitev). 4. Bolniški in porodniški izostanki: V letu 1985 je bilo v bolniškem staležu do 30 dni 181 delavcev (nekateri večkrat v letu), ki so izostali z dela 1170 delovnih dni. Nad 30 dni je izostalo z dela 39 delavcev (nekateri so izostali večkrat), ki so izgubili 834 delovnih dni. Dočim so štiri delavke bile na porodniškem dopustu skupno 522 dni. 5. Izobraževanje: Zaradi večjega odstopanja glede na zahtevano in dejansko izobrazbo delavcev - izvajalcev del in nalog, bi moral biti večji poudarek na izobraževanju ob delu. Zaradi premajhne zavzetosti samih delavcev na žalost tega ni. Večje je zanimanje za razne druge oblike izobraževanja kot so seminarji, tečaji, občasna predavanja, ipd. Tako je bil organiziran seminar iz dela v upravnem postopku in je pred pristojno komisijo preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku uspešno opravilo 28 delavcev. Tekom leta se je usposabljalo za delo tudi 7 pripravnikov. Štipendiramo 3 študente na višji oz. visoki šoli. 6. Samoupravno delovanje: Tekom leta 1985 je potekalo delo v glavnem po delovnih skupnostih v obliki zborov. Dve delovni skupnosti imata tudi izvoljen svet delovne skupnosti, ki je imel seje in obravnaval gradiva s svojega delovnega področja. Pri samoupravnem delu se pojavljajo težave glede na razdrobljenost, to je preveč majhnih delovnih skupnosti, kot je vprašanje sklepčnosti, čestih različnih odločitev ter na to delo arbitražne komisije, ipd. Zato bi v tekočem letu morali posvetiti večjo pozornost samoupravni organiziranosti t.j. zmanjšati število delovnih skupnosti, kar nam tudi omogočajo koncem leta 1985 sprejete spremembe zakona o sistemu državne uprave. Osnovna naloga, ki izhaja tudi iz programa 'službe, je sestavljanje proračuna občine, bilance sredstev splošne porabe, analiziranje in spremljanje področja javnih financ, izvajanje proračuna, sestavljanje finančnih načrtov za upravne organe in njihove del. skupnosti, posebne račune, sestavljanje periodičnih in zaključnih računov. Poleg tega opravlja služba tudi organizacijska in kadrovska dela za upravne organe in rtjihove samoupravne organe, tehnične in strokovne naloge za Izvršni svet, tekoče ionvesticije vzdrževanje zgradbe in opreme pa tudi dela in naloge ekonomata, voznega parka, razmnoževanje gradiv in drugo. Poročilo o delu službe, ki jo sestavljata odsek za finance in skupne zadeve obravnava realizacijo del in nalog v skladu s programom dela službe. Finančna služba je v obravnavanem obdobju izvajala tekoče programske in tudi dodatne naloge: vodenje in opravljanje računovodskih in knjigovodskih del za proračun, za upravne organe in njihove del. skupnosti, upravni organ skupščine - izvršni svet, skupščine občine, za sekretariat za ljudsko obrambo, občinski štab TO, strokovno finančna opravila za rezervni sklad občine, raziskovalno skupnost, občinsko konferenco ZSMS, sklad skupnih rezerv gospodarstva, Skupnost za pospeševanje kmetijstva, Razvojno gospodarsko skupnost in za nekatere druge uporabnike družbenih sredstev. ‘ Pri tem omenimo le nekatera pomembnejša dela in naloge: sestava zaključnega računa proračuna oibčine za leto 1984, sestava zaključnega računa del. skupnosti ter upravnih organov za leto 1984, sestava zaključnega računa rezervnega sklada občine za leto 1984, sestava zaključnega računa skupnosti za družbeni standard za leto 1984, sestava zaključnega računa raziskovalne skupnosti za leto 1984, sestava zaključnega računa za občinsko konferenco ZSMS in zaključne račune za posebne račune za leto 1984. Poleg tega je finančna služba pripravila še finančni načrt za leto 1985 za upravni organ občine, devet finančnih načrtov za delovne skupnosti upravnih organov za leto 1985, raziskovalno skupnost in še za nekatere druge uporabnike družbenih sredstev. Za zgoraj omenjene uporabnike je služba vršila vsa knjigovodska in računovodska dela in sicer: - vodenje glavne knjige - vodenje knjige osnovnih sredstev - obračun OD - sestava plačilnih list, vodenje likvidacijskih list, v°" denje evidence potrošniških posojil, obračun boleznin - priprava gradiva za inventurno komisijo - blagajniško poslovanje (obračun dnevnic, potnih stroškov, prevoza na delo, povračilo stroškov za prehrano) - obračun popravkov vrednosti ter realizacija osnovnih sredstev z leto 1984 - likvidacija računov - vodenje evidence po zakonu o zavarovanj poročil. Služba vodi tudi računovodska in knjigovodska dela referata za bo' ce: obračun dodatka za borce (zvezni in republiški), obračun in nakazi invalidskih in družinskih dodatkov, klimatsko zdravljenje, pogrebni^ ter prejemkov civilnih invalidov vojne, vodenje analitične eviden upravičencev do prejemkov po zakonu o pravicah vojnih vojaških > validov ter knjigovodska dela vseh posebnih računov referata za bore _ Poleg tega je v letu 1985 finančna služba izdala periodične račun in pregled realizacije finančnih načrtov upravnega organa in delovni skupnosti za 1., II. in III. tromesečje 1985. Ob tem pa je pripravila tu rebalans finančnih načrtov delovnih skupnosti in upravnega organa leto 1985. a Sestavila je mesečna in polletna poročila o realizaciji proračuna leto 1985 in jih predložila Republiškemu sekretariatu za finance m vršnemu svetu. .. V odseku za finance deluje tudi računovodstvo krajevnih skuPn" j ti, ki vodi in opravlja knjigovodska opravila za 23 krajevnih skupno v njem pa so zaposlene tri delavke. . s Delo v računovodstvu KS poteka po programu dela in v sporazumom o delih in nalogah s področja financ za KS. Računov stvo je v letu 1985 sestavilo 23 zaključnih računov za leto 1984. Zar nepravočasno predložene finančnomaterialne oz. knjigovodske do mentacije prihaja občasno do motenj in težav pri delu. yll Finančna služba je v letu 1985 sodelovala pri oblikovanju 8radl J ki se nanaša na splošno proračunsko porabo v Ljubljani, kakor tudi r spremembah in dopolnitvah le-te. V letu 1985 je služba pripravila predloge odlokov: - Odlok o zaključnem računu proračuna občine za leto 1984 ^ - Odlok o zaključnem računu rezervnega sklada občine za leto - Odlok o rebalansu proračuna občine za leto 1985 - Odlok o proračunu občine za leto 1985 - odlok o proračunu občine za leto 1985 . mg6. - Odlok o začasnem financiranju proračuna v I. tromesečju Poleg številnih pomembnejših del in nalog je finančna sluz ravljala tudi tekoča finančna opravila za proračun, upravne org^ ’ lovne skupnosti in nekatere druge uporabnike družbenih sreds ,e up' V odseku za skupone zadeve je bilo poleg tekočih del za delavc^ ravnih organov in strokovnih služb s področja delovnih razmerij-raževanja, družbenega standarda težišče dela v preteklem 'etV!Ve in janju branžnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohod skupno porabo. S področja samouprave sta bila na novo sprcJcLeV ib moupravni sporazum za reševanje stanovanjskih vprašam dc,uodl njižnica Jožeta Mazovca, Zaloška 61 7 yUllumi dom Španski borci. Zaloška 61 | yz8°jni zavod Janeza Levca, Šmartinska 96 Portno društvo Slovan, Koblarjeva 34 | XXll. konferenca delegacij - l delegatsko mesto 2 _.Sn°vna šola Edvarda Kardelja, Polje 358 3 . Sr>ovna šola Toneta Trtnika Tomaža, Cesta II. grupe odredov 47 _ snov na šola Leopolda Mačka Boruta, Zadobrovška 35 S. Osno i. r. -JVna šola Adolfa Jakhla, Ccrutova 7 6, Vvr?Vna ** grupe odredov Nove Fužine, Gašperšičeva 10 ’ U rPtlr>ni»v»rl (’*»*•» it/m mi A Pedcnjped, Cerutova 6 f ^! *• konferenca delegacij - 1 delegatsko mesto 2. ravstyeni dom Moste, Prvomajska 5 3. n 'l'6*1' center- TOZD Klinična bolnica za psihiatrijo, Studenec 48 4. plodni mladinski dom, Jarška 36 5. 1 ^ter za socialno delo Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36/a 6. | karna Moste, Rojčeva 22 7. .^karna Polje, Vevče 11 Uo,Tla starejših občanov. Ob Sotočju 9, Nove Fužine \XSb konferenca delegacij - 1 delegatsko mesto 2. ll, ganska banka - Gospodarska banka, Šmartinska 132 3.1 j, ^ lanska banka - Združena banka, Šmartinska 132 4. lanska banka - Ekspozitura Moste, Proletarska 2 5. q K, Podružnica 501, Zaloška 59 Zavna založba Slovenije - Glavna skladišča Šmartinska 152 X\v 1. [V,. - konferenca delegacij - 1 delegatsko mesto j. avci DS upravnih organov SO Ljubljana Moste-Polje, Občinske-M>miteja ZKS, Občinskega odbora ZZB NOV, Občinskega sveta ZS Ljubljana Moste-Polje, Občinske konference ZSMS, Občinska konferenca SZDL, Zveze prijateljev mladine, Zveze kulturnih ora-nizacij, Občinskega odbora RKS, strokovnih služb za samoupravno stanovanjsko skupnost občine. Kmetijsko zemljiške skupnosti. Proletarska 1 2. Avto moto društvo, Jana Husa l/a 3. Carinarnica Ljubljana, Šmartinska 152/a 4. Postaja milice Moste in Oddelek milice Polje, Zaloška 65 5. Aktivne vojaške in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ 6. PTT Ljubljana, Enote v občini Ljubljana Moste-Polje, Zaloška 57 7. Skupnost jugoslovanskih železnic. Oddelek za mednarodni blagovni promet - kontrola podatkov, Šmartinska 152 XXXVI. konferenca delegacij - 1 delegatsko mesto 1. Delovni ljudje, ki delajo v obrti in drugih podobnih dejavnostih, z delovnimi sredstvi, na katerih ima kdo lastninsko pravico, skupaj z delavci, s katerimi združujejo svoje delo in delovna sredstva 2. Gikos, Zaloška 51 3. Avtoprevozništvo, Poslovna skupnost Zvezna 21 5. člen S sporazumom o oblikovanju konferenc delegacij se ureja način in postopek oblikovanja konference, koliko delegatov pošiljajo temeljne delegacije na seje konference, pravice in dolžnosti konference, pošiljanje delegata v zbor, način sprejemanja stališč in smernic za delegate, razmerje med konferenco in delegacijami, materialnimi pogoji za delo konference, izvrševanje strokovnih in administrativnih nalog za konferenco, sedež konferenc in druga vprašanja, pomembna za delo konference. 6. člen Sporazumi o oblikovanju konferenc delegacij morajo biti sklenjeni do 25. februaija 1986. V kolikor se konference delegacij s samoupravnimi sporazumi ne oblikujejo v roku iz prejšnjega odstavka, jih oblikuje občinska skupščina z odlokom. 4» 7. člen Delovni ljudje, ki z osebnim delom kot poklic opravljajo umetniško ali drugo kulturno dejavnost, oblikujejo svojo skupnost za volitve delegacij za delegiranje delegata v konferenco delegacij za zbor združenega dela. Delovni ljudje iz prejšnjega odstavka oblikujejo skupnost za volitve s samoupravnim sporazumom, s katerim določijo način oblikovanja delegacij, sestavo, število članov ter način dela delegacije. 8. člen Z dnevom uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe odloka o spremembah odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 9/82) z dne 25. februarja 1982. 9. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Bojan KOVAČIČ OBRAZLOŽITEV: Pripravo osmuka odloka o konferencah delegacij in delegiranju delegatov v zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so narekovale naslednje obrazložitve: v zadnjem mandatnem obdobju je prišlo do več statusnih sprememb v OZD in TOZD; - z vidika funkcionalnega principa je bilo potrebno ustreznejše oblikovanje konferenc delegacij, tako daje z ostnukom odloka predvideno povečanje števila konjerenc delegacij od dosedanjih 31 na 36; - spremenjeni so nekateri nosilci konjerenc delegacij, tu/ novo pa so izpostavljeni nosilci konjerenc delegacij Mercator Rožnik - TOZD Golovec ter Ljubljanska banka - Gospodarska banka. S sprejetjem novega statuta se predvideva, da bi imel zbor združenega dela 37 delegatov. Zato je v osnutku odloka predvideno, da bi imela vsaka konferenca delegacij po eno delegatsko mesto, razen XIX. konference de- li. legacij, kjer bo nosilec KZ Dobrunje in bo imela dve mesti, kar je skladno s spremembo zakona o volitvah. Zaradi lega je bilo potrebno tiste konference delegacij, ki so sedaj imele po dve delegatski mesti, ustrezno in enakopravno vključiti v delegatski sistem. Z osnutkom odloka se predvideva, da bi bili nosilci konferenc delegacij tiste OZD oziroma TOZD, ki so navedene pod številko I vsake konference delegacij. Sekretariat skupščine ----------— \ V skladu s 44. členom statuta občine Ljubljana Moste-Polje (lir. I. SRS, št.ter po predhodni obravnavi na zboru kra- jevnih skupnosti skupščine občine sklenejo Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in Krajevne skupnosti: Besnica, Bizovik, Dolsko, Dušan Kveder-Tomaž, Hrušica-Fužine, Jože Moškrič-Ciril, Klopce, Kodeljevo, Lipoglav, Moste, Nove Fužine, Novo Polje, Polje, Selo, Šmartno, Stepanja vas, 25. Mgj, Sotočje, Vevče-Zg. Kašelj, Zadobrova-Sneberje, Zadvor, Zalog, Zelena Jama SPORAZUM o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine Ljubljana Moste-Polje l_____________________________________-J 1. člen S tem sporazumom udeleženci določamo udeležbo krajevnih skupnosti na dohodku iz sredstev proračuna občine Ljubljana Moste-Polje. Sredstva se uporabljajo za kritje osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih, materialnih stroškov za delovanje delegatskega sistema in organov krajevne samouprave, za vzdrževanje prostorov v katerih delujejo krajevne skupnosti, za informiranje krajanov ter za izvedbo volitev in referendumov. 2. člen Sredstva za uresničevanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih in ryihovo funkcionalno dejavnost se v proračunu občine zagotavljajo na podlagi teh meril in kriterijev ter v skladu s splošno politiko družbene porabe, vsebine v resolucijskih dokumentih in dogovorih o splošni porabi. 3. člen Sredstva za osebne dohodke in skupno porabo delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih se zagotavljajo v skladu z izhodišči, opredeljenimi v samoupravnem sporazumu o skupnih osnovah in izhodiščih za razporejanje dohodka ter delitev sredstev za OD in skupno porabo delavcev v delovnih skupnostih krajevnih skupnosti SR Slovenije. Potrebna količina dela oziroma število zaposlenih v posamezni krajevni skupnosti se določi na podlagi števila stalno prijavljenih prebivalcev v krajevni skupnosti in sicer: I KS do 500 prebivalcev - 0,5 zaposlenega delavca (tajnik KS s polovičnim delovnim časom) 2. KS od 501 do 300•prebivalcev - 1 zaposlen delavec (tajnik KS) 3. KS od 3001 do 5000 prebivalcev - 1,5 zaposlenega delavca (tajnik KS in administrator s polovičnim del. časom) 4. KS od 5001 do 8000 prebivalcev - 2 zaposlena delavca (tajnik KS in administrator) 5. KS z 8001 ali več prebivalci - 3 zaposleni delavci (tajnik KS, strokovni sodelavec in administrator) 4. člen Potrebna sredstva za materialne stroške krajevnih skupnosti (pisarniški material, režijski material, strokovna literatura, el. energija, PTT stroški, povračilo stroškov prevoza na delo in prehrano, komunalne storitve, neproizvodne storitve, storitve SDK, nadomestitev odpisanega drobnega inventarja in vzdrževanja del. sredstev) skupno predstavljajo 19 % vseh sredstev oblikovanih na podlagi prejšnjega člena in se dodelijo krajevnim skupnostim m r.'>cWiniih kriterijih: 32 1. Število prebivalcev do 500 prebivalcev 10 točk od 501 do 2000 prebivalcev 24 točk od 2001 do 3500 prebivalcev 36 točk od 3501 do 4500 prebivalcev 46 točk od 4501 do 5500 prebivalcev 54 točk od 4501 do 5500 prebivalcev 54 točk nad 5500 prebivalcev 60 točk 2. Število skupnosti stanovalcev do 10 skupnosti stanovalcev 2 točki od 11 do 20 skupnosti stanovalčev 4 točke od 21 do 30 skupnosti stanovalcev 6 točk od 31 do 40 skupnosti stanovalcev 8 točk nad 40 skupnosti stanovalcev 10 točk 3. Oddaljenost krajevne skupnosti od občinskega središča do 3 km 2 točki od 3 do 6 km 4 točke od 6 do 10 km 6 točk nad 10 km 8 točk 4. Površina krgjevne skupnosti v km' do 1 km' 2 točki od 1 do 3 km' 4 točke od 3 do 8 km' 6 točk od 8 do 15 km2 8 točk nad 15 km' 10 točk Vrednost točke dobimo tako, da skupni znesek za materialne stro$' ke delimo s številom točk, ki jih zberejo vse krajevne skupnosti na °s' novi gornjih kriterijev. 5. člen V proračunu občine se ločeno zagotavljajo sredstva za najemni*16, kij sojih dolžne krajevne skupnosti plačevati za prostore potrebne Z" delovanje delegatskega sistema, krajevne samouprave in družbenop0' litičnih organizacij. Upoštevajo sc dejanski stroški in družbeno dog0' vorjen % povečanja. 6. člen Stroški ogrevanja se krajevnim skupnostim priznajo v skladu z no*' mativi ter dejanskimi stroški, ki se ugotavljajo na osnovi dokument*1' cije, ki jo je dolžna predložiti vsaka krqjevna skupnost. 7. člen .|k Krajevnim skupnostim se zagotovijo sredstva za izdajo dveh števi* glasila letno, z obsegom dveh strani, oziroma enega lista tipkanega b® sedila na formatu A4, za vsako gospodinjstvo. Krajevna skupnost J upravičena do sredstev samo ob izidu glasila. 8. člen , Amortizacija za osnovna sredstva se oblikuje in zagotavlja kraj4 * 6^ nim skupnostim v skladu z zakonom o amortizaciji družbenih sr° štev. 9. člen Za vzdrževanje in nakup novih prostorov krajevnih skupnosti se gotavljajo sredstva v okviru realnih možnosti splošne porabe. O Pr'l,r letnem redu odloča zbor krajevnih skupnosti skupščine občine. 10. člen Za potrebe volitev in izvedbo referendumov se krajevnim skup0?* tim iz proračuna poravnajo dejanski stroški na osnovi dokumentacij Izvajanje tega sporazuma spremlja odbor udeležencev, ki šteje 7 č|a nov. V odbor imenujejo: KS: Besnica, Lipoglav, Klopce, Dolsko I člana 1 člana 1 člana 1 člana k<, ®'zovik, Hrušica-Fužine, Zadvor, Vevče-Zg. Kašelj 1 člana kc! , oste- Selo, Nove Fužine 1 dana Ks-1 . Sotočje, Stepanja vas, Kodeljevo •lože Moškrič-Ciril, Dušan Kveder-Tomaž, Šmartno, k'ena Jama IS ^ovo Polje, Zadobrova-Snebeije, Polje skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na J^prdmat0r med posameznimi skupinami je prva navedena krajev- Odtv, . '?• člen irtiaiv1 °°r U(fe'ezencev spremlja izvajanje tega sporazuma in o tem na- OdČ?*^31 *e|ytno PO^a zboru krajevnih skupnosti. Jobor udeležencev opravlja še naslednje naloge: *uPnostrat le‘no.preveria Podatke, ki služijo za razvrščanje krajevnih ~ u8otovi osnove in odloča o sredstvih iz 5., 6., 7. in 10. člena ievnikb , uie prioritetni vrstni red iz 9. člena in ga predloži zboru kra-__n skupnosti občinske skupščine " predlaga udeležencem spremembe in dopolnitve tega sporazuma. 13. člen Strni, činsi kovno administrativna dela za odbor udeležencev opravlja ob-1 sekretariat za občo upravo. skunnnIX^az.um J6.sprejet, ko ga sprejme več kot polovica krajevnih da|je St'ln 'zvr^n'svel skupščine občine, uporablja pa se od 1.1. 1986 UDELEŽENCI: OBRAZLOŽITEV ij P*'splošnem pomanjkanju sredstev za financiranje krajevnih skupnos-"!er i°*e ve?krat izpostavljeno tudi vprašanje primernosti kriterijev in ijh' financiranje funkcionalne dejavnosti KS. ki jih je sprejeta skupš-y°°fine Ljubljana Moste-Polje dne 26. I. 1983. /,0(y e®na KS namreč ugotavlja, da je njihov največji izdatek osebni do-Upot^Poslenih delavcev, kar pa je v sedaj veljavnih kriterijih premalo Posl '1CVano- KS ter še posebej osnovna organizacija sindikata delavcev za-v so zahtevale, naj se ta sredstva ločeno zagotavljajo v pro-bjiQ °bčine. Predpogoj za tak pristop je ugotovitev, koliko delavcev bi Potrebnih, da bi delo v posamezni KS normalno potekalo. (ipf'[terUl iz 3. člena so povzeti iz skupnega gradiva vseh ljubljanskih ob-v,,’y sfoži tudi kot izhodišče za dogovor o oblikovanju in razporejanju /)„ f$,ev splošne porabe v občinah in mestu Ljubljana za leto 1986. Seveda S/* kri,eriii nikakor ne bi smeli posameznim KS pomeniti vzpodbudo za 0rabc' SEKRETAR OBČINSKEGA SEKRETARIATA ZA OBČO UPR A VO Drago KASAGIČ *zy ršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 185. 14. januarja 1986 obravnaval zgoraj navedeni sporazum in 'Prejel naslednji 14. člen SKLEP *zyršni svet predlaga zboru krajevne skupnosti skupščine občine, naj: ~ da k predlogu pozitivno mnenje ~ ugotovi, daje sklep o kriterijih in merilih za financiranje funkcionalne dejavnosti KS v občini Ljubljana Moste-Pojje 1 dne 26. januarja 1983 prenehal veljati ~ ugotovi prenehanje veljavnosti sklepa o kriterijih in me-2 r'lih za financiranje glasil KS z dne 6. marca 1985 ‘ '*vršni svet kot eden izmed udeležencev sprejme Sporazum o merilih in kriterijih za udeležbo posamezne krajevne skupnosti na dohodku iz proračuna občine Ljubljana Mos-te-Pojje PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA Milan JELENC LOVSKO GOSPODARSKI NAČRT za lovišče lovske družine Pugled za obdobje 1986-1990 v_____________________________________________________________v I. UVOD Lovska družina Pugled je na podlagi 28., 29., in 41. člena zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) izdelala lovskogospodarski načrt lovišča za obdobje 1986-1990. Podatki o organizaciji, ki upravlja lovišča Lovska družina Pugled, Anžurjeva 2 Ljubljana-Polje je bila ustanovljena 16. 2. 1946 in je vpisana v register društev pod št. 10/11-024-133/77 z dne 20. 7.1977. Lovišče LD Pugled obsega naslednje k.o. Slape, Kašelj, Zadobrova, Volavlje-del, Bizovik, Dobrunje, Sostro in Lipoglav. Občina je Ljubljana Moste-Polje in zajema KS: Bizovik, Zadvor, Lipoglav, Besnica, Zalog, Zadobrova, Vevče, Polje, Šmartno, Jože Moškrič-Ciril, Dušan Kveder-Tomaž, Hrušica-Fužine, Moste-Selo. II. OPIS LOVIŠČA Skupna površina lovišča je 8125 ha od tega lovna površina 4625 ha in nelovna (izločena) površina 2500 ha. Po kulturah je: 2801 ha gozdov ion 1824 ha kmetijskih površin, od tega 700 ha njiv, 994 ha travnikov in 130 ha sadovnjakov. V lovišču je stalno naslednja divjad: srnjad, divji prašič, poljski zajec, fazan, jerebica, jazbec, lisica, divje race, kune, dihurji, polhi, gozdni jereb, golobi, kragulji, skobci in kanje. Občasno pa: jelenjad, medved, njivska gos, veliki kljunač, divja mačka. , Iz priložene tabele je razviden stalež divjadi ter odstrel in izguba v preteklem petletnem obdobju. Za lovišča so pomembne predvsem naslednje vrste divjadi: SRNJAD: opaža se močnejše številčno povečanje te divjadi, teža divjadi je v upadanju, večje poginov. Zaradi preštevilnosti te divjadi se povečuje škoda na poljedelskih kulturah. Populacija presega naravne zmožnosti okolja. JELENJAD: V večjem številu se jelenjad pojavlja v času zoritve poljskih pridelkov in povzroča škodo v kmetijstvu. DIVJI PRAŠIČ: V lovišču seje občutno povečalo število te divjadi. Številčno stanje je doseglo zgornjo mejo, ki jo lovišče prenese. Škoda, ki jo povzroča divji prašič je občutno narasla. III. NAČRT GOJITVE DIVJADI V OBDOBJU 1986-1990 Upoštevajo se gojitvene smernice. Poudarek je številčnost divjadi na enoto površine. MEDVED: V lovišču je medved prehodna divjad. Medveda bodo lovili v skladu z določili o gojitvi in lovu izven območja, v katerem je zaščiten. Stalna prisotnost v lovišču glede na gostoto naselij ni zaželje-na. JELENJAD: Jelenjad v lovišču ni zaže(jena, sni dela kmetijstvu precejšnjo škodo in kljub dodatnim krmnim njivam in krmiščenje ne uspejo znižati na željeno višino. SRNJAD: Število srnjadi se stalno veča. Zato bo potreben večji odstrel. Prizadevali si bodo, da številčnost ne bi presegla 10 živali na 100 ha, načrtovali 40 % odstrel od pomladanskega staleža. Struktura srnjadi bo naslednja: Srnjaki 5 % mladiči 20 % enoletnik 25 % dvoletnik in več Sme 25 % mladiči 5 X enoletne sme 20 % dvoletnik in več 50% 50 % DIVJI PRAŠIČ: Odstrel bodo usklajevali skupaj z lovskogojitve-nim območjem in bo nasledili 60 % ozimcev 30 % lanščakov in 10 % starejših. MALA DIVJAD: - pri poljskem zajcu bodo letni odstrel odrejali le v višini prirastka - gojitev fazanov izvajali z intenzivnim krmljenjem. Odstrel bodo izvajali skromno le za šolanje psov - race mlakarice bodo krmili. Odstrel planirali skupaj z LGO. IV. PROGRAM KRMLJENJA ŽIVALI Obdržali bodo krmne njive na Visokem, Pugledu, Lomu in Lazarju. Poleg obstoječih krmišč na Visokem, Pugledu in avtomatskega na Lomu bosta postavljeni še dve avtomatski krmišči v Grdovljah in na Pugledu. V. UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠKODE PO DIVJADI V preteklem obdobju je bijlo 50 % škode po srnjadi (radič, jagode, fižol). Drugo polovico škod na kmetijskih kulturah povzročajo divji 3. PODAT« C) ŠTEVILČNOSTI, ODSTRELU IN IZGUBAH DIVJADI (lz'iube zaredi prometa, mehanizacije In zveri prliltetl k odstrelu) Tabole 1 1980 1Mt 1962 1963 1964 Vnl* pomledeneke •levflinostl 1961 odstrel In Izgube pogin kupej odelrel In Izgube p »gin kupej odelrel In Izgube pogin kupe) odstrel In Izgubo psgln kupi) Odstrel In Izgube pogin kupej medved 1 1 volk ris h c. Jolen|ad S! 10 2 2 5 5 2 2 5 5 5 5 gams Ro kozorog i! ■ i divji preSIČ i ti 9 9 8 8 7 7 i? 1 11 8 . muflon 5 » damlek • divji pelell - planinski ere srnjad PRO 64 ?6 90 68 17 flp 67 15 80 71 10 81 88 9 92 ruševec poljski za| -c 120 50 15 45 50 15 45 55 12 47 59 59 55 55 fazan 50 20 20 40 12 20 52 14 20 54 Jerebica 50 7 7 divja raca 200 55 15 68 74 20 94 52 ?2 98 98 69 69 . divje mačt a svizec Jazbec m 8 v 9 p 1 1 i lisica 15 65 65 50 50 22 22 57 16 55 7 7 _ gozdni J si .-t 20 1 1 2 2 1 1 kuna belk s kuna zleti * 10 1 1 1 1 vidra dihur 18 prašiči. V letu 1985 je LD dala kmetom 12 električnih pastirjev, vendar v povečanju električnih pastirjev ne vidimo rešitve probema škod. Izvajali bodo predvsem naslednje ukrepe: - postavitev 2 avtomatskih krmilnic za divje prašiče - odvračilno krmljenje divjih prašičev skozi vse leto in povečani6 krmljenja v času zorenja pridelkov - povečan odstrel divjih prašičev - postopno povečati plan odstrela srnjadi - sporazumno in pravočasno poravnati nastalo škodo po divjadi- Lovsko-čuvajsko službo v lovišču opravljajo štirje lovski čuvaj*- VI. ZAKLJUČKI Predloženo gradivo je izvleček iz kompletnega lovskogospodarske-ga mCru« LD ^>u8*e<^ za obdobje 1986-1990. Načrt je napravljen n® predpisanih obrazcih in vsebuje vse elemente, ki jih predpisuje zakon in lovsko gojitvene smernice. Upošteva tudi druge porabnike prostora t.j. interese kmetijstva in gozdarstva. Kompleten načrt je na vpogled pn Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Moste-Polje. LOVSKO GOSPODARSKI NAČRT za lovišče lovske družine Laze za obdobje 1986-1990 *• uvod Lovska družina Laze je na podlagi 38., 39. in 41. člena zakona o var-gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Ur. list SRS, št. . ^6) izdelala petletni lovskogospodarski načrt za obdobje 1986-1990 ln 8a predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v potrditev. 11 PODATKI O ORGANIZACIJI IN LOVIŠČU ■ Lovska družina Laze ima sedež v Dolskem št. 16. Lovska družina , ,Pp statusu društvo. Po odločbi z dne 5. 3.1963, ki jo je izdala občina JUbljana Moste-Polje pod št. 323-8/62-3/15 je lovski družini dano v ddv ian^e *ov'^e’ ki zajema sledeče katastrske občine: KO Volavlje- jj®*.’ KO Trebeljevo-del, KO Javor-del, KO Laze, KO Vinje, KO Pete-ivue’ KO DOL in KO Podg k1v>,> ■vu uul m ku Podgorica. Večji del lovišča je v občini Ljubljana v.^-Polje, manjši del v občini Ljubljana-Bežigrad. Na območju lo-vi?a Laze so nasledile KS: Besnica, Dolsko, Klopce in Dol. Po-l 'na, lovišča je skupaj 5425 ha, od tega je 3585 ha gozda in 1640 ha ^hjskih površin. Od kmetijskih površin je 510 ha njiv, 850 ha trav-2qq0^> 280 ha pašnikov in 100 ha sadovnjakov. Izločenih površin je n: ^leklo gospodarjenje z gozdovi v lovišču je bilo kmečko prebira-oih ^estoma skupinsko postopoma sečnja z odpiranjem pomladitve-k Mer in razvoj podrasti je dajal zavetje divjadi. Močno je zastopan dnjtanj, ki obilno redi in daje prehrano divjadi v zimskem času. V za-Som ^asu 86 v gozdarstvu pojavlja težnja konverzije malo donosnih lak k na rodovitnih tleh. S tem nastajajo monokultume iglavcev. V y Predelih nastaja škoda po divjadi, v u kmetijstvu se razdrobljena kmetijska dejavnost umika in prehaja veči?1er^eno kmetijstvo, predvsem v živinorejo. V zadnjem času se po-Je setev žitaric in silažne koruze. 1 podatki o divjadi divi. lovišču stalno ali začasno živijo naslednje vrste divjadi: srnjad, VI | m — ^' — ... _. . . e . . . 1 * * I ZgJ* P^ie, jelenjad, divja mačka, jazbec, lisica, kuna, gozdni jereb, fa-skobJ306’ Poljska jerebica, poljski z^jec, pizmovka, dihur, kragulj in Občasno se pojavi medved, gams in v. petelin. ^ navedenih so temeljne in najštevilnejše vrste divjadi: ne3^JAD: je najštevilnejša v lovišču. Njena številčnost je v neneh-nah rr°ras,u- Srnjad pri svoji številčnosti dela močno škodo na poljšči-V$ev a ’ ra£l'C’ ^lata, njda). Kvalitetne trofeje so redke, pojavlja se Ve*'k stai^0 ‘menovan‘** 1 * * IV 8*mbarjev II. B srnjakov, kar nakazuje na pre- PRAŠIČ: je v lovišču stalno zastopan. Populacije sestavljajo leiju 86111 rolade živali. Premalo je starih svinj in merjascev. V zadnjih Pap le stalež divjega prašiča v porastu. Divji prašič pri svoji številčnosti trav^.Nveč škode od vse divjadi na žitaricah (oves, koruza, pšenica) jff-h in krompirju. žaui AD: je v lovišču še vedno stalno prisotna. Zivljenski pogoji be hren^ v lovišču niso najbolj primerni. Zaradi pomanjkanja ust rez-Prim» e Je delala škodo na poljščinah in vsled tega za naše lovišče ni JAa‘ je v lovišču dosti pogost. Dela manjšo škodo na koruzi ien0 , ^A: v zadnjem petletnem obdobju je bilo tudi to lovišče oku-SaVe s sieklino. Steklina je bila razširjena na levem in desnem bregu pV^Jalež lisic se je znižal. &hju .AN: je v lovišču vedno manj zastopan. Kljub močnemu vla-P(xln1 krmljenju se stalež ne popravi. r»stu USKl ZAJEC: stalež poljskega zajca je v celotnem lovišču v po- IV . GOJITVE DIVJADI V OBDOBJU 1986-1990 SR\I 1 GOJITVE DIVJADI V UBUUOJU ivao-ivvu lAD: s pravilnim odstrelom zagotovi ustrezno populacijo. St- snje' Za tem, da se doseže ustrezno število na enoto površine, ki ne presegati 8 živali na 100 ha. Odstrel srnjadi bo 40 % na pomladan- sko številčnost. Odstrel bo zajemal 50 % mladičev in enoletne srnjadi in 50 % starejše srnjadi. Odstrel srnjadi se mora izvajati po rajonih in letnem planu. DIVJI PRAŠIČ: Cilj pri gojitvi divjega prašiča je da se doseže ustrezna pouplacija tako, da se poveča stalež zrelih živali. S tem pa se ne sme povečati številčnost divjih prašičev na več kot 0,8 živali na 100 ha. Da se prepreči škodo ali vsaj omili bodo oskrbovali 5 krmišč, predvsem v času vegetacije. JELENJAD: Lovišče LD Laze je izven gojitvenega območja za jelenjad. Največja številčnost naj bi znašala 0,5 živali na 100 ha. Odstrel divjadi naj bi znašal 60 % od spomladanske številčnosti. FAZAN: V lovišče bodo vlagali letno 100-150 fazanov. Fazanom bodo polagali krmila na 4 krmiščih. RACE: Največje število rac naj bi presegalo 5 rac na 100 ha lovišča. POLJSKI ZAJEC: Najvišja številčnost zajca naj ne bi presegala 5 zajcev na 100 ha. MEDVED: ne spada v lovišče saj nima primernih pogojev za življenje. V. PROGRAMI VLAGANJA V Ž1VUENSKE RAZMERE DIVJADI Z ukrepi je potrebno preskrbeti divjadi primemo hrano. S tem bo preprečena občutna škoda na kmetijskih kulturah. V ta namen LD obdeluje 4 ha krmnih njiv s koruzo, repo in krmnim ohrovtom. V naslednjem obdobju bodo osnovali še 2 krmne njive. Krmljenje divjih prašičev bodo izvajali na 5 krmiščih, od katerih bodo 2 krmišča opremili z avtomatskimi krmilnicami. VI. PROGRAM PREPREČEVANJA UKREPOV ZA OMEJEVANJE ŠKODE PO DIVJADI Za preprečevanje škode po divjadi bo lovska družina izvajala naslednje ukrepe: - izvajali načrten odstrel divjadi - izvajali dopolnilno krmljenje - v gozdnih območjih organizirali krmne njive ^ - v dogovoru s klmeti nabavljali električne pastirje - v času nastajanja nnipogostejših škod po divjadi izvajali nadzor nad kmetijskimi površinami - ocenjevalne komisioje bodo pravočasno in ob prisotnosti oškodovanca ocenile škodo, LD pa jo bo ažurno poravnala. V lovišču LD Laze največ škode napravijo divji prašiči in srnjad, občasno pa tudi jelenjad. Čuvajsko službo izvajajo člani lovske družine. Po razporedu obhodov lovišča so dnevno zadolženi 4 člani družine. VI. ZAKLJUČKI Predloženo gradivo je izvleček iz lovskogospodarskega načrta, ki ga je izdelala LD Laze za obdobje 1986-1990. Kompleten načrt z vsemi prilogami je na vpogled pri Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Moste-Polje. pretjsednica Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Nina JEVŠNIK, dipl. oec. 5 Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje je na 186. i seji 21. januarja 1986 obravnaval zgoraj navedena lovsko gospodarska načrta in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet ugotavlja, da sta bila lovsko gospodarska načrta 1 lovskih družin (LD) Laze in Pugled sprejeta na skupščinah obeh LD in da ju je potrdil tudi izvršni odbor lovsko gojitvenega 1 območja Zasavje, ki je ugotovil, da sta oba načrta v skladu z SOS o enotnih gojitvenih smernicah za obdobje 1986-1990 in v skladu z Družbenim dogovorom LD območja Zasavje. Izvršni svet zavezuje obe lovski družini, da zaradi lažjega usklajevanja medsebojnih interesov lovcev in kmetov izdelata še operativni program preprečevalnih ukrepov za leto 1986. Z letnim programom LD seznanita izvršni svet in TZO Dobrunje. Nadalje predlagamo, da LD Laze in Pugled zagotovita hitro in učinkovito poravnavanje škod, ki jih povzroča divjad ter da se višina sredstev za izplačevanje škod sprotno revalorizira. Izvršni svet predlaga skupščini občine, da v smislu določil Zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravljanu lovišč (Ur. list SRS, št. 25/76) ugotovi, da sta lovsko gospodarska načrta LD Laze in LD Pugled za obdobje 1986-1990 usklajena z DD za zasavsko lovskogojitveno območje ter z razvojnimi načrti gozdarstva in kmetijstva in ju sprejme. 3. PODATKI O ŠTEVILČNOSTI. ODSTRELU IN IZGUBAH DIVJADI (Izgube zaradi prometa, mehanizacije In zveri prlllitl k odstrelu) T«b«li 1 1960 1961 1862 .1963 1964 Vret. pomladanske itevllčnoati 1985 odstrel In Izgube pogin kupe) odstrel In Izgube i pogin lakupaj odstrel In Izgube pogin ikupaj odstrel In Izgube pogin kupa) Odstrel in Izgube pogin kup«) medved volk / ris 6 jc / jelenjad si 15 5/0 0 5 4 / 1 0 5 5 / 0 1 6 3 / 0 0 3 2/2 0 4 gams J / kozorog gi / a divji prei.i H 15 7/0 1 8 7/0 0 7 4/0 0 4 7/0 0 7 14/ 0 0 14 muflon •* o S o . / dam jek / divji pete In / planinski oni / srnjad 290 74/ 7 4 85 72/ 9 7 88 69A1 7 87 77/5 4 86 9 3 Al 7 111 ruševec / poljski zzie) 70 5 / 5 2 / 0 2 3 / 0 3 2 / 0 2 8/2 2 12. lazan 20 33 / 33 33/ 0 33 23/ 0 23 31/ 0 30 61 2lA0 40 71 Jerebica / divja racn 100 106 106 104 0 L04 76 0 76 149 50 199 78 20 93. divja mat ki 4 0 1 0 0 0 0 svizec / Jazbec 20 3 3 8 0 8 2 0 2 1 0 1 0 0 ~T. lisica 20 27 27 22 0 22 28 0 22 10 0 10 10 0 10 gozdni J«'e> 20 kuna bel a 2 kuna zlailct 15 0 0 2 0 2 0 0 0 0 0 0 0 0 T, vidra 0 dihur 5 Z \ RIBIŠKO GOJITVENI NAČRT ribiške družine Vevče za obdobje 1986-1990 V_______________________J 1. UVOD Na podlagi 26. člena zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. list SRS, št. 25/76) je ribiška družina Vevče izdelala ribiško-gojitveni načrt za obdobje 1986-1990 in ga predlaga skupščini občine Ljubljana Moste-Polje v potrditev. 2. PODATKI O ORGANIZACIJI Ribiška družina Vevče upravlja z vodami Vevškega ribiškega okoliša, ki zajema vse vode na območju občine Ljubljana Moste-Polje, razen dela Save od izliva Ljubljanice do Senožeti z njenimi pritoki ter Ljubljanice od izliva Besnice do izliva v Savo, kijih upravlja Zavod za ribištvo Ljubljana. Ribiška družina Vevče ima 270 članov in 40 mladincev. Vevški ribiški okoliš obsega naslednje odprte iz zaprte vode: a) Odprte varstvene vode - Javorški potok od izvira do izlivu pri mostu Ipavec v Selah v matično vodo Reka-Dobrunjščica. - Panški potok z vsemi pritoki od izvira do izliva v matično vodo Reka-Dobrunjščica - Žagarski potok od izvira do izliva pri Dolenčevem mlinu v matično vodo Reka. 36 - potok Križlavka z vsemi pritoki od izvira do izliva pri Kavčiču matično vodo Reka. - Dobrunščica gornji del od Dolenčevega mlina v Podlipoglavu ^ vzgor do mostu pri Ipavcu v Selah. . v - Podmolški potok z vsemi pritoki od izvira do izliva pri cerkvl Sostrem v vodo Reka. - potok Betešča od izvira do izliva v matično vodo Reka v Sostre^ - potok Monišnica s pritoki do izliva v matično vodo Ljubija’1"' - Bizoviški potok s pritoki do izliva v Ljubljanico. ,0 - ŠentpaveUski potok od izvira v Brezjem do izliva v matično vo° Reka v Podlipoglavu . - potok Zg. Besnica z vsemi pritoki zgornji del od Amerikanca <* izvira - potok Bubnjevka od izvira do izliva v Ljubljanico b) Odprte lovne vode: Revir 45-reka Ljubljanica z vsemi pritoki od zapornic v Grubari^ vem kanalu in zapornic pri Cukrarni v Ljubljani do jezu papirnice ve če. , Revir 47 - Ljubljanica od jezu papirnice Vevče do Pecelna v P°° gradu z vsemi pritoki . „ - revir 47 Reka-Dobrunjščica z vsemi pritoki od Dolenčevega m|in nizdol do izliva v Ljubljanico v Zavoglju pri Jožefu. , - revir 49 Besnica z vsemi pritoki od Amerikanca v Zg. Besnici n' dol do izliva v Ljubljanico v Podgradu. c) Lovni ribniki kll Ribnik v Zdvoru-Žabja vas in ribnik pri Dolinarju v Podmol111 3. CILJI GOSPODARJENJA Z RIBIŠKIM OKOLIŠEM ,6 - vzreja mladic postrvi v gojitvenih potokih za vložek v lovne v - vlaganje rib v posamezne varstvene vode - očiščevalne akcije ob vodah lnjji - sodelovanje na vseh področjih za kar nqjhitrejšo ureditev Čist'1 naprav <,jn - dokončanje del na domu RD Vevče in izgradnja ribnika v v velikosti 1,20 ha ^ V prihodnji petih letih bo v športno ribolovne vode vloženo vi, vprečju letno v komadih: lipan 3000, sulec 250, ščuka 2300, P°° 200, krap 2000, plaščič 500 in potočne postrvi 2200. 15 (Lyarstvene vode bo vloženo v obdobju 1986-1990 vsako leto po nih^ komadov mladic potočne postrvi. V tem obdobju bo v varstve-vodah vzrejeno 15.600 kosov rib potočne postrvi. , Y Športno-ribolovnih vodah bo v petletnem obdobju (v povprečju ein‘) Prirast in ulov rib: vo,le za Prirast rib Dejanski Skupno število — kg dnevni plen v kej ribolovnih dni r,vir 45 Ivaniča salin.' 330 0,50 800 ciprinidne 1900 0,80 2300 r J/ 50 bile dodeljene na podlagi sporazuma sklenjenega z izvr-ct°m skupščine SR Slovenije v skladu s 13., 18. in 36. členom V 0L,.stedkovodnem ribištvu (Ur. list SRS, št. 25/76). ki lnVLjubljana Moste-Polje upravlja Zavod za ribištvo le tiste 80 izločene iz vevškega ribiškega okoliša in to: - LJUBLJANICA, od izliva potoka Besnica do izliva v Savo - SAVA, od izliva Ljubljanice do cestnega mostu v Litiji s pritoki na desnem in levem bregu. 3. OPIS VARSTVENIH VODA a) Ljubljanica od izliva Besnice do izliva v Savo je naseljena z ribami ogrica, plaščič, platnica, menek, ost riž, rdečerepka, rdečeoka, koreselj, blistavec, zelenika, babica, ščuka, potočna postrv in sulec. b) Sava - od izliva Ljubljanice do mostu v Litiji ima naslednje vrste rib: potočna postrv, lipan, sulec, šarenka, klen, podust, mrena. Obe vodi merita 122,7 ha koristne vodne površine. Prirast rib je 45 kg/ha ali skupaj 5520 povprečno letno. V varstvenih vodah Sava od izliva Ljubljanice do Litijskega mostu in Ljubljanici od izliva Besnice do izliva v Savo je bil nekdaj znan po izredni populaciji sulca, sedaj pa je do izgradnje ljubljanske čistilne naprave, načrtno gospodarjenje vprašljiva. Kljub onesnaženju je Zavod vsako leto poskušal repopulirati Savo z medicami sulca, športni ribolov te vrste pa ni bil dovoljen. V letu 1985 je bil lov na sulca ponovno dovoljen z namenom, da bi ugotovili uspešnost in ekonomsko upravičenost repopulacije iz zaščite sulca. V Savi je dovoljen športni ulov cip-rimidnih vrst rib. 4. PROBLEM ONESNAŽENJA VODA Sava od izliva Ljubljanice do cestnega mostu v Litiji in Ljubljanica od izliva Besnice do izliva v Savo sta močno prizadeti zaradi onesnaženja s stalnimi komunalnimi odplakami mesta Ljubljana, ki pritekajo neprečiščene po skupnem kanalizacijskem zbirniku v Ljubljanico in nato v Savo. Stanje se ne bo spremenilo do izgradnje centralne čistilne naprave za mesto. Onesnaženje Save pod Kresnicami povzročata še apnenica Kresnice in separacijo gramoza v Hotiču. Dolska Mlinščica od jezu v Klečah do izliva v Savo je prizadeta na površini 3,50 ha zaradi onesnaževalca v zgornjem toku. Mlinščica je bila prvotno rezervat za plemensko jato lipana in potočne postrvi danes pa to ne more biti več, ker so stalne odplake povzročile sterilnost ple-menk. 5. PRIKAZ VSEGA ŠPORTNEGA ULOVA V SAVI OD IZLIVA LJUBLJANICE DO MOSTU V LITIJI V letih 1980-1985 je bil dovoljen športni ribolov le na ciprinidne ribe (bele ribe npr. klen, mrena, krap). V petletnem obdobju je bilo ujeto 42.254 kosov rib ali 28.518 kg. Lov na salmonidne ribe ni bil dovoljen. 6. PETLETNI NAČRT VLAGANJA RIB V VARSTVENE VODE V Savo bo vloženo vsako leto 2000 mladic sulca. V pritoke Save na območju naše občine bo vloženo letno 50.000 mladic potočne postrvi. 7. PETLETNI NAČRT KONČNIH PROIZVODOV VZREJE RIB V VARSTVENIH VODAH (v povprečju letno) V Savi od izliva Ljubljanice do mostu v Litiji bo letni prirast 5520 kg ciprinidne ribe. Planirajo letno 4600 ribolovnih dni. Dnevni plen 0,80 kg ali 1,8 kosa ribe. V pritoku Save na območju občine Ljubljana Moste-Polje se vzreja potočna postrv. Vzreja je enoletna. Letno bo v teh pritokih vzrejeno 5900 kosov potočne postrvi. 8. ZAKLJUČKI Predloženo gradivo je izvleček iz ribiško-gojitvenega načrta Zavoda za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990. Ribiški načrt je izdelan v skladu s Pravilnikom o ribiško gojitvenih načrtih. Načrt vsebuje vse potrebne elemente za gospodarjenje z varstvenimi vodami. Upošteva stanje dosedanjega gospodarjenja in je opremljen z vso potrebno dokumentacijo in ima odgovorno zastavljene cilje o delovanju Zavoda za ribištvo v srednjeročnem obdobju 1986-1990. Kompleten ribiško gojitveni načrt Zavoda za ribištvo Ljubljana je na vpogled pri Komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj občine Ljubljana Moste-Polje. Predsednica Komiteja za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj Nina JEVŠNIK, dipl. oec. Izvršni svet skupščine občine LjubUana Moste-Polje je na 186. seji 21. januarja 1986 obravnaval zgoraj navedena ribiško goli jitvcna načrta in sprejel naslednji SKLEP Izvršni svet ugotavlja, da sta ribiško gojitvena načrta ribiške družine Vevčle in Zavoda za ribištvo Ljubljana pravilno sestavljena in izdelana v smislu določil Zakona o sladkovodnem ribištvu (Ur. list SRS, št. 25/76) in predlaga skupščini občine, da sprejme in potrdi ribiško gojitvena načrta ribiške družine Vevče in Zavoda za ribištvo Ljubljana za obdobje 1986-1990. PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA 5 Milan JELENC POROČILO samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za leto 1985 in program za leto 1986 V ___________________________________________________________J Strokovna služba območne skupnosti je v začetku preteklega leta uspešno izvedla več usposabljanj za strelce obrambe pred točo (teoretično in praktično). Do meseca maja je bilo vzpostavljenih 7 novih strelnih mest, ki so zakrila še določena nepokrita območja branjenja. Prav tako je bila kakovost protitočnih raket precej boljša kot v letu 1983, saj jih je prevzemala posebna komisija koordinacijskega odbora. Sezona obrambe pred točo je trajala od maja in do oktobra meseca. V času sezone je bilo potrebno redno oskrbovati poligon z raketami, servisirati opremo na strelnih mestih ter dodatno uriti nove strelce. Glede padanja točle v sezoni 1985 po ocenah meteorologov ocenjujejo to leto kot izjemno nepredvidljivo glede vremenskih pojavov, ker je bil pretežen del akcij obrambe pred točo v večernih ali nočnih urah. Na branjenem območju je bila toča na območju Novega mesta (Straža), v okolici Ljubljane ter Celja (katastrofalnih škod nismo zabeležili). Po sezoni je potekala dekonzervacija terena, pregled ostanka raket (na zalogi jih je ostalo 2215 kosov) ter servis radijskih zvez. Sezono smo zaključili z rednim letnim zborom strelcev, kjer smo se dogovorili za dejavnost v prihodnjem letu. Koordinacijski odbor za obrambo pred točo v SR Sloveniji ter organi območnih skupnosti so v letu 1985 precej aktivnosti namenili tudi srednjeročnemu planu 1986-1990 ter nasploh načinu financiranja v bodoče. V predlogu SaS o temeljih plana za novo srednjeročno obdobje je opredeljeno, da bodo v bodoče 50 % združevali zavezanci in občinski interventni skladi, drugo polovico pa republiški interventni sklad v kmetijstvu. Na ta način smo razbremenili primarno dejavnost, čeprav je obveznost in to še zlasti v letu 1986 za primarno dejavnost precej velika (v letu 1986 združujemo sredstva tudi za trajno zalogo raket v višini 2500 kosov). V letu 1985 je ugotovljeno območje, kije zaradi svoje konfiguracije nevarno za pojave toče. Povsod tam bodo po strokovni analizi strokovne službe ter Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije dodatna strelna mesta. Letošnja sezona je trajala od začetka m’ ruarja 1986 izbor mikrolokacij ter šolanje novih strelcev. Do sezone obrambe 86 nabava protitočnih raket TG-10, operativna usposobitev poligona (radijske zveze strelci, rakete, oprema). Postav*' tev novih 11 strelnih mest (namestitev kontejnerjev, strelnih ramP-ozemljitve, radijske zveze). V sezoni od 1. maja - 30. oktobra 1986 nenehno dežurstvo ter vzdrževanje in oskrbovalce poligona. Do sezone obrambe izgradnja še enega skladišča za 1000 raket: n območju Kranja za tamkajšnje potrebe in zaradi racionalizacije prev°" zov raket ter večjih potreb radi širitve poligona. V jesenskem času konzervacija terena, pregled opreme, zamenjuj strelcev ter analiza uspešnosti obrambe pred točo vključno s poročilo*11 Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije. , g Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Po(je je na 186. seji 21. januarja 1986 obravnava! zgoraj navedeno poročilo in program ter sprejel naslednji SKLEP 1 Izvršni svet soglaša in sprejema poročilo Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije za leto 1985 in program za leto 1986 ter predlaa Skupščini občine Lj. Moste-Polje, da ju sprejme. PREDSEDNIK 1 IZVRŠNEGA SVETA Milan JELENC PREDLOG Na podlagi 10. člena Družbenega dogovora o načinu upo-rabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje Posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, štev. 29/75) izdaja v skladu z zakonom o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, ,ev 3/75, 8/78, 33/80 in 16/84) ter 2., 3., 5., 7. in 9. člena utiranega Družbenega dogovora naslednji SKLEP o uporabi sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic zimske in spomladanske pozebe v letu 1984/85 SKLEP lahL *Jc*e*e^enci družbenega dogovora so sporazumni, da se snko sredstva solidarnosti v skladu z zadnjo alineo 2. člena ružbenega dogovora izjemoma uporabijo za odpravo posle-'c zimske in spomladanske pozebe. d ^ Za delno kritje škode, ki je nastala po zimski in spomla-anski pozebi se odobri uporaba sredstev solidarnosti v vi- 105.582.000,00 40.910.000. 00 Konjice 11.937.000. 00 83.087.000. 00 17.953.000. 00 L Brežice 237.945.000,00 i Črnomelj 21.559.000,00 j Gornja Radgona 153.212.000,00 c' Lenart 25.852.000,00 2' Lendava 132.760.000,00 ; Ljutomer 92.059.000,00 '• Maribor-Pesnica 93.826.000,00 Metlika 32.523.000,00 m' °rmož 323.633.000,00 Ptuj 249.631.000,00 Maribor-Pobrežje Z Sevnica ^ Slovenska Bistrica Slovenske | Šentjur pri Celju «;■ Šmarje pri Jelšah '• T rebnje Sredstva se uporabijo: za obnovo uničenih nasadov, ~ za sanacijo poškodovanih nasadov, ~ za nabavo reprodukcijskega materiala za poškodovane "asade. Osnova za uporabo sredstev solidarnosti so sanacijski pro-g.ami, ki morajo upoštevati kriterije in namene uporabe sred-M®V’ ki jih opredeli Republiški komite za kmetijstvo, gozdar-v° 'h prehrano. 13 Odgovorni za namensko uporabo sredstev solidarnosti n občinski organi in kmetijske organizacije. Evidenco Jm^nske uporabe sredstev solidarnosti morajo uporabniki jntdl,i tako, da bo možna kontrola SDK in republiške kmetijske raaPekcije za vsa porabljena sredstva na osnovi izstavljenih li če občinski organi skupščin občin nenamensko uporal?-Orth Sredstva solidarnosti iz 1. točke tega sklepa, ustavi v bor Podpisnikov Družbenega dogovora nadaljnje dodelje-u nJe sredstev in zahteva takojšnje povračilo nenamensko Porabljenih sredstev skupaj z obrestmi. Do« Občinski organi morajo Odboru občasno poročati o Dort u odpravljanja posledic naravne nesreče, dolžni so tudi , dati zaključno poročilo o opravljenem delu na sanaciji *0d« do 31. 12. 1986. OBRAZLOŽITEV in spomladanska pozeba je prizadela skoraj celotno O 0bJO' sl kateri so izven organizacije združenega dela. k *'*sta možnih članov disciplinskih komisij je sestavni del tega skle- Moinim elanom disciplinskih komisij ha listi, kijo je pred štirimi leti potrdil zbor združenega dela občine Ljubljana Moste-Polje je v večini primerih potekal mandat. Da bi bilo disciplinskih komisij v OZD potekala v skladu z zakonom, je bilo nujno še pred volitvami samoupravnih organov v OZD. skupaj z osnovnimi organizacijami ZS oblikovati novo listo. A omisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je kadrovski sestav možnih članov disciplinskih komisu pregledala in predlagala zboru združenega dela, da jo potrdi. PREDSEDNICA KOMISIJE ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE Staša REJC, l.r. USTA MOŽNIH ČLANOV DISCIPLINSKIH KOMISU ORGANIZACU ZDRUŽENEGA DELA klitnek in Ime Letnica St. Izobrazbe, dela In ____ rojstvj naloge, ki jih opravlja ZORA 1948 Vl-pomočnlk ravnatelja GOSTINČAR MARJETA 1939 V-tajnica Naslov bivanja Zaposlen v DO Zaloška 83, L j. OŠ II .grupe odredov Celovška 185, Lj. " kii.NAHD MILOJKA 1955 V-tin.knjig. ll|-HCE OLGA 1956 V-kem.tehnik Kleče 13, Dol pri Lj. ARBO Polje c.XXXVIII/16d,Lj. ARBO vKfil\C MILENA 1961 VI- analitik Peruzzijeva 105 , Lj. PLETENINA skULJ IVAN l(AC ŠTEFAN H°MOZl VILJEM 1941 1936 1942 Vll-dlpl .oec. IV-vodja skladišča IV-vodja skupine večjih del Sp.Gameljne 33, Šmartno __ pod šmarno goro GIP GRADIS TOZD Kvedrova 11, Lj. ” Beblerjev trg 13, LJ. " * SCT TOZD TESARSKA Dl'-l,V GIP GRADIS DSSS Modic burkelc mojca 1947 Vl-vzgojitelj Zaloška 98,Lj. PREHODNI MLADINSKI DUM arh avgust 1932 IV-teh. vod ja transporta Šarhova 28, Lj. GEOLOŠKI ZAVOD Komorei.v dejavnosti Ljubljana CENČIČ MILENA 1954 V-teh.administrator Zaloška 76/a, LJ. ŽIMA ČONČ MARJAN 1954 VH-dipl .pravnik Bilečanska 5, Lj. CENTER ZA SOCIALNO DEL< Janežič majda 1951 V-vodja spl .oddelka Bilečanska 2, Lj. SOZD INTEGRAL TOZD C El’!' Habe mirlam 1961 V-ref .za spl.in kadrovske zad. Kraška 6, Lj. Krašovec dušan 1950 IV-vodja skladišča surovin Trg oktoberske re vol .6 ŽITO TOZD ŠUMI Baznik ivan 1948 V-tehnolog Stražarjeva 38, Lj. Černe miroslav 1928 Vl-sekretar DO Karlovška 22, Lj. DO AVTONABAVA Čeh veronek hedvika 1925 VH-učitelj klavirja Moškričeva 4, Lj. GLASBENA ŠOLA MOSTE Markovič zoran 1958 VH-učitelj trobente Gabrščkova 28, Lj. meden SIMONA 1942 VII- svetovalni delavec Papirniški trg 4, Lj. SREDNJA ŠOLA ZA ELEKTROENERGETIKO toTOČNIK MARIJA 1950 Vll-delavec za carinsko upravne zadeve Černetova 39, Lj . CARINARNICA STANA JANEZ 1942 V-vodja kadrovske enote Klemenova 40, Lj; SCT TOZD MEHANIZACIJA LOPATIČ KAREL 1930 VU-vodja kontrolne službe Novakova 3, Lj. " P1PP JOŽICA 1957 V-ref. za samoupravo Clevelandska 23, Lj. KRALL JANEZ 1949 VII- direktor splošnih služb Trubarjeva 28, Lj. BIZONA HOTELI Skoda vera 1934 V-medlclnska sestra Skojevska 12, Polje VVO PEDENJPED KMETIČ SONJA 1960 V-vzgojiteljlca Rožna dolina c.VIt/19 " Bogomira čemas 1956 V-vzgojiteljica Trg oktoberske revolucije 7, " ttGELI MIRAN 1961 V-lesarskt tehnik Dolenjska 45/d, Lj. POHIŠTVENO MIZARSTVO "POMIZ" Cerar marija 1947 VI- tajnik Slape 29, Lj .Polje VVO OTON ŽUPANČIČ JOVANOVIČ JELKA 1942 V-medicinska sestra Zaloška 65, Lj. " Mlinarič nada 1951 V-modicinska sestra Bilečanska 4, Lj. jug rudi 1942 I V-vodja at lopar ka Tržaška 345 , Lj. DO GIVO kRižnar jure 1949 V-strojni tehnik Sv.duh 94, Škofja Loka °brad djurica 1937 V-organizator proizvodnje Regentova 48, Lj. EMONA MIZ Rus IVAN 1944 VH-vodja proizvodnje Slomškova 19, Lj. Simšič alfonz 1928 VH-dlpl .ing .gradbenik C. na Brdo blok 13, Lj. EMONA INŽENIRING ŽIGON MARKO 1942 V-gradbeni tehnik Bratoževa ploščad 3, Lj ^ESek MARICA 1948 V-poslovodja Vlahovičeva 5 MERCATOR ROŽNIK TOZD GOLOVEC CAŠPERŠIČ ANICA 1932 lV-poslovodja Litijska 272, Lj. " AHtač janez 1941 Vl-ref. za SLO in DS Pot na Drenikov vrh 3, LJ. TOPLARNA LJUBLJANA Kauic Svetlana 1959 V-kemijski analitik Steletova 6, Lj. PUl<5lČ SLAVKO *llSMAČ ZVONE 1939 V-vodja priprave dela Celovška 159, Lj. PETROL TOZD VZDRŽEVANJE IN INVESTICIJE 'X PaXČIČ LJUDMILA 1942 V-vodenje del v kadr .soc.službi 1 Prušnikova 31, Lj.Šentvid GRADIS TOZD BIRO ZA PROJEK ^‘EFAneC IVAN 1949 Vll-referent za pravne posle Majaronova 12. LJ. ŽG TOZD ZA TRANSPORT MOST '.\K0Vec maGDA AjT MARTA UCULJ franc 1963 Vl-socihlna delavka Topler niška 3, j. " 1963 Vl-socialna delavka Ribniška 15, Lj. 1947 V-tehnolog Ulica na grad 11, LJ. AVSEC TEJA 1961 Vl-tinančni knjigovodja Pod debnim vrhom 10, Lj. TEOL LJUBLJANA KRAŠOVEC NADA 1948 V-kemotehnik Knezova 18, Lj. " PODJED fARl JA 1947 IV-taj niča Ul. Narodne zaščite 8, Lj . " JOVANOVIČ ANTE 1959 V-vodja tehnične kontrole Petkovškovo nabrežje 67. ROG TOZD SESTAVA DVOM JU STOJANOVIČ MILIVOJ 1933 IV-vodja proizvodne kontrole Vlahovičeva 40, Lj " JEDRETIČ MARJANA 1932 V -r ačunovodja Linhartova 9, Ljubljana VVO JARŠE KOLIČ VIDA 1949 Vl-kadrovskl referent Dragomerška 12,Dragomer GP FIGOVEC BARBIČ-BANFI ZOFUA 1957 V-poslovodja PE Trg oktoberske revolucije 5 " PIŠKUR MILENA 1939 VH-učitelj alov .jezika Gornji trg 6, Lj. SREDNJA ŠOLA TISKA IN PAI’I PLETERSKI RADIVOJ L948 V-ref.za varstvo pri delu Menardova 41, Lj:.. K T M FERFOUA VALTER 1951 IV-delovodja meh.delavnice Pšata 63 , Lj. K T M GALIČ ŠENKA 1962 V -komerc ial is t8 Pokopališka 18, Lj. K T M GALIEN MARJAN 1954 IV-vzdrževalec elekt. Ljubljanska 64, Domžale ŽITO TOZD MLINI HEINE HENRIK 1955 OŠ-vodja pakirnice Eindliharjeva 10, Lj " REPAR STANE 1927 IV-vodja DE mlin Kamnik pod Krimom 13, » SENICA FRANC 1936 IV-vodja izmene Zaloška 184, Lj. " ZAJC MIROSLAV 1949 V-vodja vzdrževanja Škofjeloška 15,Medvode MINERAL I NTIHAR IVANKA 1945 V-ref. za kadre Pokopališka 8, Lj. SGP PIONIR Gradbeni sektor 1 SMLATIČ FERID 1935 IV-vodja skladišča na gradb. Rašiška 20, Lj. » ZORENČ IVAN 1930 V-gradbeni delovodja Cvetlična pot 5, Lj . " KONDRIČ ALENKA 1950 Vl-učitelj angleščine Hladilniška 26/b, Lj.Polje OŠ ADOLFA JAKHLA ZALOG MILAVEC MAKSI 1956 VII- raziskovalec v marketingu Trubarjeva 60, Lj. VELANA LENC MILENA 1952 V-vodja knjigovodstva Endliharjeva 11, Lj. VELANA KAISER DARJA 1954 VI- pravna dela Klemenova 24, Lj. VELANA HERMAN MIRKO 1951 Vl-sekretar Jamova 46, Lj. DOM STAREJŠIH OBČANOV KOČAR NADA 1949 IV-knjigovodja Polje c.X/7, Lj. Polje OBLOGA SLIKOPLASTIKA M EDLE JOŽE 1941 Vl-vodja kadrovske službe Pot v zeleni gaj 29a, Lj. " ZVONC ZDENKA 1950 V-ref.za kadre Vrhovci cII/5, LJ. I NTEGRAL SAP LJUBLJANA FLORJANČIČ FRANC 1952 IV-vodja spl.odelka TOZD Beblerjev trg 10, Lj. " LOBE GREGOR 1953 Vl-vodja splošnega oddelka TOZD NJeg oševa 25, Lj. " SAJOVIC ZVONE 1952 Vl-pravntk Elnspilerjeva 5a, Lj. " BOHNEC MARJETA 1955 Vll-vodja računovodstva Nadgorica n.h. EMONA INTERNA BANKA KOSER JERICA 1961 IV-strojepiska Kardeljeva ploščad 14, Lj . " JANČAR VIDA 1965 V-ref.za finance Cesta v kostanj 3, Lj. " ADAMLJE MARJANA 1948 IV-blagajniška opravila Vlahovičeva 35, Lj. " TURENŠEK IGOR 1955 Vl-strojnl inženir Leninov trg 17, Lj. JULON RESMAN BREDA 1942 VH-kemijskl tehnolog Ferberjeva 6, Lj. " SEMIČ JOŽEF 1939 V-elektroinstalater Mrakova 4,Vrhnika " GAZIBERA DARJA 1955 VH-dipl .tekstilni inženir Leninov trg 9, LJ. " OBR vNOVIČ MATJAŽ 1951 IV-KV orodjar Mlakarjeva 61, T-zin IZOLIRUA DSSS BAJREKTAREVIČ ROSA 1946 IV-tajnica v finan.rač .sl. Skopska :! JENSTERLE BOJAN 1953 V-strojni tehnik 'red .Gameljne 33 g LUKAŠEV VLADIMIR 1941 IV-KV ključavničar Vlahovičeva 2 ŠPINDLER BOŽO 193o V-nabavni referent Športna 6 VIDIC ANTON 1937 IV-delovodska dela Meninska 9, Kamnik HMEZAD Dn HE.I > REoNIK /vLOJZ 1944 V-vodja pr od. opera t. Vevče 16 b HMEZAD 0') 'Ih" BROLIH ŠTEFKA 1942 Il-obračun OD Podgorje 127 a K amnik HMEZAD DSSS ZOREC 'STANISLAV 1942 VH-sam .projektant Bevkova 7, Domžale 111] TOZD Projekt.M' CIGOJ ZLATKO 1960 V-projek tiranje Viška 69/D im " VITEZ DARKO 1950 V-projektiranje Polje c VITI/2 nn KRAJC BARBARA 1952 VII-projektiranje Mala vas 22 - i in CIMERMAN IVAN 1962 V-ekonomist LSneberska c. 127/a EMONA ULAGO! x( 1 ! KENDA LUDVIK 1929 IV-vodja odd.kom .d. Linhartova lo4 EMO.vA ULAGOV \l 1 1 1 HREN ŠTEFAN 1956 V-ref.za SLO, DS Živinozdravniška 2 UK C TOZD ZA PSIHI A :':l GRUDEN FRANC 1946 V-elektro inst. Klavčičeva 9, Kamnik POM IZ, Litijska " • PETROVIČ JANEZ 195o IV-avtomehanik Orle 35, Škofljica RIKO KOMU.xAl. \A opu1 SAMBOLEC ŽELJKO 1947 VH-dipl .oec. Trg oktoberske revolucije 2o TOZD KOMU\Al • DM ZORE JOŽICA 195o Vl-vodja sploš .oddelka Studenec 46 RIKO KOMUnALaA OPH! ARH AVGUST 1932 IV-KV teh.vodja Šarhova 28 GEOLOŠKI ZAVOD BENČINA JANEZ 1949 V-poslovod ja Polje 17 . ABC POMURKA TOZD SLA VIJ A Š2RUKLEC ELVIRA 1938 V-računovodja LBrtlejeva 19 ABC POMU,RK A IO/iV' ;(i Slavija VRHOVEC ANI 1956 Vl-višja upravna Cesta na Bokavce 3 KOMUNALNO PODIH l| MEJAČ JOŽI 1949 Vl-vlija upravna Podgorica 6 LJ UBLJ A NA . 1*oy še'io\• METELKO ANGELCA 1939 I V-tah. administrator Polje C XXXVIII SATURNUS Ljubija iti POGAČNIK VILI 1933 IV-strugar Polje Rjava c. 5 PETRA NOVIČ MARIJA 1936 IV-poln torka Polje CX/lo " GOLUBIČ HELEN* 1939 IV -kontrolor Polje C XX/15o TERKAJ SONJA 1955 Vll-dipl.pravnik Linhartova 70 Občina Lj.Mošlc-Poi/• DERLINK MILICA 1961 Vl-višji upravni delavec Cerkno 117 " MEDVEŠČEK TANJA 1945 Vll-dipl. pravnik Pot na Hreše33 " KORBAR FRANCE 1932 VII - dipl. veterinar Koseskega 3 Na Straški vrh 15 ZBORA Veterinardci zavod Lj.Potic Veterinar** zavod Lj. Polje PREDSEDNIK ZDRUŽENEGA DELA BRADAČ BORUT Ljubljana, februar 1986 1938 VII - dipl. veterinar PREDLOG Bojan KOVAČIČ,J.r. PREDLOG V, skladu z določbami zakona o volitvah in delegiranju v skupš-C|ne (Uradni list SRS, št. 24/77 in 22/81) in na podlagi 193. čle-lla statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. ‘6/82) je skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne j.-;-...zbora krajevnih skupnosti............in družbeno poetičnega zbora, dne..............sprejela SKLEP 0 razrešitvi in imenovanju člana volilne komisije v *• lian ^piilni komisiji se kot član komisije razreši Jerko Kovač, Ljub-y' Reboljeva 11 I a n°vega člana volilne komisije se imenuje ^Pold JAGER, dipl. pravnik iz Ljubljane, Streliška ul. 3. Skl “• eP prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. t£'lka: PREDSEDNIK Urn; SKUPŠČINE OBČINE Niko LUKEŽ Na podlagi 3. odstavka 26. člena zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Uradni list SRS, št. 21/75) in 193. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne..zbora krajevnih skupnosti, dne ................. in družbenopolitičnega zbora, dne .........sprejela SKLEP o imenovanju namestnikov družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana x________________________’______________________ i Za namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana se imenuje Jernej ROVŠEK in Marina JUVANČIČ II. Sklep prične veljati, ko ga sprejme skupščina občine. Številka: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV v°Mne komisije, lov. Jerko Kovač iz Ljubljane, Reboljeva II, je ^o/jp P^ zema delegatske funkcije v OZD, oz. občini Ljubljana Mostecu ra^rrp!^afiol Komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve, da K** dolžnosti člana volilne komisije. 'Ltps-. "siio za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predlaga zborom %i, ‘*e: da imenujejo, kot ustreznega člana tovariša Leopolda Jager, •,z Ljubljane, Streliška 3, zaposlenega v Carinarnici Ljubljana. KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE OBRAZLOŽITEV Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je 14. novembra 1985 razpisal prosta dela in naloge namestnika družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, potem, ko sta dosedanji namestnici Katja Kobal in Nada Kumar odšli oz. odhajata na novo delovno dolžnost. Na razpisana dela in naloge so se pr javili: Tončka Zadel, roj. 1953, dipl. oec., Rajko Kotnik, roj. 1951, dipl. pravnik, Marja Ternar, roj. 1960, dipl. prvnica, Jernej Rovšek, roj. 1951, dipl. pravnik, Tomaž Glanz, roj, 1934, dipl. pravnik, Mirko Čelehič, roj. 1954, dipl. sociolog, Marina Juvančič, roj. 1950, dipl. pravnica. Za imenovanje na prosta dela in naloge namestnika družbenega pravobranilca samoupravjarja sta bila v postopku predlagana JERNEJ ROVŠEK IN MARINA JUVANČIČ. K imenovanju so dali ustrezno pozitivno mnenje koordinacjski odbori za kadrovska vprašanja občinskih konferenc vseh občin na območju katerih dehje družbeni pravobranilec samoupravjanja Ljubljana in Koordinacjski odbor za kadrovska vprašanja Mestne konference SZDL Ljubjana, ter družbeni pravobranilec samoupravjarja Ljubjana. Komisja za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščine Ljubljana Moste-Po je je na seji. dne 20.1.1986 obravnavala predlagane kandidate in sklenila predlagati zborom skupščine, da imenujejo Jerneja Rov-ick in Metino Ju.antil. KOMISIJA ZA VOLITVE. IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE PREDLOG Slavica ARBITER Z------------------------------------------------------N Na podlagi 193. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 16/82) in v smislu določb Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji je skupščina občine na seji zbora združenega dela, dne. na seji zbora krajevnih skupnosti, dne.in družbenopolitičnega zbora, dne............sprejela SKLEP o imenovanju delegata in njegovega namestnika v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji v,_____________________________________________________J i. Za delegata se imenuje MILAN PAVLIHA za namestnika pa ALBIN MAHKOVEC II. Sklep prične veljati z dnem imenovanja na zborih skupoščine. Številka: PREDSEDNIK SKUPŠČINE Datum: Niko LUKEŽ OBRAZLOŽITEV Odbor za spremljanje izvajanja DD o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji je v mesecu novembru 1985 sprejel nov poslovnik o svojem delu. Ena od sprememb, ki jih prinaša nov poslovnik, je drugačna sestava odbora od dosedanje. V skladu z DD odbor sestavljajo delegati vseh udeležencev družbenega dogovora, pri čemer vsak udeleženec imenuje v odbor enega delegata in njegovega namestnika za dobo dveh let z možnostjo enkratne ponovitve. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve predlaga zborom skupščine občine, kot ustreznega delegata tov. Milana Pavliho, sicer predsednika odbora za spremljanje izvajanja DD v občini Ljubljana Moste-Polje in njegovega namestnika tov. Albina Mahkovca, kot namestnika od- bora- KOMISIJA ZA VOLITVE IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE PREDLOG z : N Na podlagi 193. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. list št. 16/82) in v smislu določb Družbenega dogovora o štipendijski politiki v SRS je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne. zbora krajevnih skupnosti, dne . In družbenopolitičnega zbora dne.....sprejela SKLEP o imenovanju delegata v zbor delegatov udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji L_________________________________________-J i. Za delegata v zboru udeležencev družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji se imenuje II. Sklep prične veljati z dnem sprejema na zborih skupščine. PREDSEDNIK SKUPŠČINE Niko LUKEZ Številka: Datum: OBRAZLOŽITEV Zaradi poteka mandata dosedanjemu delegatu je kadrovska slu&* evidentirala kot možno delegatko v zboru udeležencev DD tovarišico vica Arbiter, referentko za kadrovske zadeve, zaposleno v Blagovno trt/Jl športnem centru Ljubljana, sicer aktivno druženo delavko v organih ■>' za zaposlovanje občine Ljubljana Moste-Polje. , Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je predlog ho rovske službe ocenila in predlaga zborom skupščine, da imenujejo SLA VICO ARBITER za delegata v odboru podpisnic DD. KOMISIJ„ ZA VOLlTJCfi imenovaM IN KADROVSKE ZADc' PREDLO6 Na podlagi 33. člena Zakona o sodiščih združenega dela (Ur' list SRS, št. 38/74) in 193. člena statuta občine Ljubljana M»s' te-Po|je (Ur. list SRS, št. 16/82) je skupščina občine LjubU»na Moste-Polje na seji zbora združenega dela, dne.zbor* krajevnih skupnosti, dne .. in družbenopolitične)! zbora, dne......sprejela SKLEP o izvolitvi poklicnega sodnika Sodišč* združenega dela v Ljubljani Za poklicno sodnico Sodišča združenega dela v Ljubljani se * 1 2 3 4 5 Maja DOLENC SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDSEDNIK SKUP§f‘Ž Niko LUK* OBRAZLOŽITEV Komisija za volitve in imenovanja skupščine občine Ljubljana ji je na predlog predsednika Sodišča združenega dela v Ljubljani ta i’^ prosto mesto poklicnega sodnika pri Sodišču združenega dela v ElllJ\ ](!■ Razpis je bil objavljen v Uradnem listu SR Slovenje št. 32/85 z d 9. 1985. V 15 dnevnem razpisnem roku se je pravilno priglasilo pet kan 1. DOLENC Mqja, roj. 1944, stanuje v Ljubljani, ZupančUNjJ 2. JAMNIK Nada, roj. 1950, stanuje v Podreča 104, M avta 3. PREBIL Tatjana, roj. 1950, stanuje Horjul 25, p. Horjul' 4. ŠOBA Vera, roj. 1946, stanuje v Ljubljani, Malnarjeva -• 5. ZUCCATO Marjeta, roj. 1949, stanuje v Ljubljani, FerbefJ‘^s/ V postopku kandidiranja kandidatov na prosto mesto poMicn..:f- nika pri Sodišču združenega dela v Ljubljani so podali svoje Z javjenih kandidatih vsi koordinacijski odbori za kadrovska vPnlSVi,eVne skupnosti. h Canovitvi Skupnosti za ceste ljubljanskih občin in združitvi v % unalno skupnost za vse ljubljanske občine, so ceste na izven-, Svei , območju izredno slabo vzdrževane. JjhgJPfcvae skupnosti je bil že pred ustanovitvijo omenjenih ie liitni rnne.hia, da se bo stanje poslabšalo. Vsled tega je tudi med Samoupravni sporazum o ustanovitvi. Pokazalo se % vyfen n* bila odveč, sai bo cesta Podlipoglav-Mali Lipoglav ob V letntrŽ?Vartiu v kratkem nesposobna za poromet. Oh bfoi z'msk* sezoni je tudi zimska služba slabo izvajana. krajevne skupnosti so skoraj vsi zaposleni v delovnih n"t' jab v Ljubljani in se dnevno vozijo na delo, vsled tega je cesta - delavci 496 ur - pregledi (pregled, vozilo) 330 ur - dovoz materiala (tov. voz.) 228 ur - greder voz. (greder) 32 ur - strojno čišč. jarkov (rov.) 32 ur - kamniti material 362 ur Vl°busn? *'vlieryskega pomena. Postavlja se tudi vprašanje obstoja ^ Proge, ki je za našo krajevno skupnost izrednega pomena.« P°djetje Ljubljana je pripravilo naslednji odgovor: Skupščine skupnosti za ceste Ljubljana sprejetih doku-Vh'.^osip Vzdrževanje, cvs Ljubljana vzdržuje med ostalim v iVbi dou,- !udi lokalno cesto Dobrunje-Lipoglav-odcep za Repčc v Ker , ^50 km. Pretežni del te ceste (8.970 km) je v m akacij, IXxl 5*ele8atsko vprašanje nanaša na ta del ceste vam posre-1° v*dr>«at*e *e za odsek Podlipoglav-Lipoglav za Repčc in to za V rvpoi ^Ce,hl> / ^ P°da,kov smo ugotovili, da smo v obdobju feb-opravili oz. izvršili naslednja dela: Na osnovi cen veljavnih z dne 1. 10. 1985 in zgoraj navedenih količin smo porabili torej finančnih sredstev v višini 2,656.200 din. Ker je predmetni odsek dolžine cca 9 km izbija, da smo brez obračuna porabe finančnih sredstev za zimsko službo porabili za km letnega vzdrževanja 295,000 din, četudi je po planu za leto 1985 na razpolago le 143,248 din za 1 km ceste za zimsko in letno vzdrževanje cest. Iz navedenega je razvidno, daje bilo potrebno zagotoviti razliko v nastalih stroških na račun drugih cest tega področja. 2e iz teh podatkov je zaključiti, da smo vzdrževali več in bolje kot smo obvezni na osnovi sprejetih dokumentov in razpoložljivih finančnih sredstev. Kritika izražena na račun zimskega vzdrževanja cest po našem mnenju ni upravičena sqj tudi v sezoni 1985/1986 izvijata ta dela izvajalca - kooperanta, ki sta to delo opravljala uspešno in brez pripomb uporabnikov, delavcev milicie in inšpekcijskih služb že v preteklih letih. Četudi so navedbe v delegatskem vprašanju precej pavšalne, smo skušali odgovoriti dovolj konkretno in s tem vsqj v najnujnejšem obsegu prikazati problematiko izvajanja dejavnosti vzdrževanja in varstva cest na področju KS Lipoglav. Direktor TOZD vzdrževanje Ljubljana Ludvik VVillenpart f Na podlagi 72., 73. In 144. člena ustave SR Slovenije In 132. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polja (Ur. list SRS, štw. 16/32) sklenemo delavci temeljnih In drugih organizacij zdruienega dela ter delovnih skupnosti - krajevne skupnosti z območja občine Ljubljana Moste-Polje SAMOUPRAVNI SPORAZUM o združevanju In uporabi sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi In občanov v krajevnih skupnostih v občini Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1986-1990 I. TEMELJNE DOLOČBE 1. člen 5 tem samoupravnim sporazumom udeleženci določamo na podlagi planskih aktov način združevanja In uporabe sredstev, ki Jih delavci temeljnih In drugih organizacij združenega dela ter delovnih skupnosti namenijo za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi In občanov v krajevnih skupnostih. Sredstva, zbrana po tem samoupravnem sporazumu, so namenska In se smejo uporabiti le za potrebe oziroma naloge, ki Jih vsebuje skupno dogovorjeni prioritetni program. 2. člen Delovni ljudje In občani v krajevnih skupnostih se obvezujemo, da bomo po tem sporazumu dobljena sredstva v svojih krajevnih skupnostih namenili za: - nakup, gradnjo In adaptacijo skupnih objektov oziroma prostorov za delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij In društev v krajevnih skupnostih - realizacijo nalog, ki niso vključene v srednjeročne planske dokumente samoupravnih Interesnih skupnosti, so pa velikega pomena za življenje In delo v krajevni skupnosti. II. NAČIN ZORU 2 EVANJA SREDSTEV 3. člen Letni prispevek temeljne ali druge organizacije združenega dela oziroma delovne skupnosti Je 0,06% od osnove bruto OD na zaposlenega delavca, Izloča pa se iz čistega dohodka. Udeleženci se sporazumemo, da bo v letu 1986 prispevek Izjemoma namesto procentualnega deleža 500.- din na zaposlenega delavca po zaključnem računu za leto 1985. 4. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo sredstva nakazovali na posebni zbirni račun občine na osnovi števila zaposlenih v organizacijah združenega dela oz. delovnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje na dan 31. decembra. Sredstva bomo nakazovali do 30. aprila za tekoče leto na posebni zblml račun "Združena sredstva za sofinanciranje programov In planov KS občine Ljubljana Moste-Polje" St. 50103-842-026-82224. 5. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo vsako leto posebej sporazumno razporedili sredstva posameznim krajevnim skupnostim ob upoštevanju njihovih prioritetnih nalog, določenih na podlagi srednjeročnih In letnih planov. 6. člen Krajevne skupnosti so dolžne dostaviti svoje predloge za uvrstitev v prioritetni vrstni red skupaj s poročilom o realizaciji plana (oceno realiza- cije) za tekoče leto odboru udeležencev tega sporazuma najkasneje do 31. oktobra tekočega leta. III. SPREMLJANJE IN URESNIČEVANJE SPORAZUMA 7. člen Udeleženci sporazuma se dogovorimo za skupen organ odbor udeležene*’' sporazuma, ki bo spremljal njegovo Izvajanje . Odbor Ima II članov, I" sicer: - 5 delegatov Imenuje zbor krajevnih skupnosti - 6 delegatov pa Imenuje zbor združenega dela skupščine občine. Listo kandidatov za člane odbora predlaga Komisija za volitve, lmenov3 nja In kadrovska vprašanja pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Pol|e’ 8. člen Odbor udeležencev samoupravnega sporazuma Ima predvserr naslednje naloge: - na podlagi planov krajevnih skupnosti za naslednje leto In poročil o Izvajanju planov za tekoče leto, pripravi osnutek prioritetnega programa pokrivanja potreb KS Iz združenih sredstev najkasneje do I. decembra In ga da v razpravo vsem udeležencem tega sporazum 1 - skrbi za delitev sredstev skladno z vrstnim redom, določenim s prioritetnim programom, spremlja uporabo sredstev ter o svojih ugotovitvah obvešča vse udeležence, - obvešča Javnost o realizaciji določil tega sporazuma ter opravlja tudi druge naloge, ki mu jih zaupajo udeleženci. 9. člen Udeleženci tega sporazuma soglašamo, da zbor združenega dela In krajevnih skupnosti skupščine občine s skupnim zasedanjem predstavil najvišji organ podpisnikov sporazuma. IV. PROGRAM DELITVE SREDSTEV 10. člen Pri pripravi predloga prioritetnega programa delitve sredstev mora 0 udeležencev upoštevati tudi prispevek krajanov v delu In denarju za lizacijo posamezne naloge. Po zaključeni Javni razpravi v krajevnih skupnsotlh pripravi odbor u* ležencev dokončen predlog delitve sredstev In ga predloži v potrdit" zboru krajevnih skupnosti In zboru združenega dela skupščine občin*- 11. člen 1 Administrativno tehnične naloge v zvezi z delom odbora udeležencev^ samoupravnega sporazuma opravlja občinski sekretariat za občo up™ V. KONČNE DOLOČBE 12. člen Udeleženci sprejem smo ta sporazum za obdobje 1986-1990. Pobude * spremembe sporazuma lahko dajejo udeleženci ali odbor udeležene 1 ki tudi predlaga pričetek postopka pred zborom združenega dela ln zborom krajevnih skupnosti skupščine občine. 23. člen Ta samoupravni sporazum Je sklenjen, ko ga podpišejo pooblaščeni Ppgij« stavnlkl vseh krajevnih skupnosti z območja občine Ljubljana Mos in najmanj 15 OZD oz. delovnih skupnosti, veljati pa začne osrn ,nlcff po objavi v občinskem glasilu skupščine občine In samoupravnih1 nlh skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje "Delegatska tribuna' - PODPISNIKI DELEGATSKO TRIBUNO izdaja občinska skupščina in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1. Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERLICA, Anka JOŠT -DOMA, Erika RAČIČ -ŠIFT in Janez RUDOLF. Glavni in odgovorni urednik. Erika RAČIČ—ŠIFT, Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo Uredništvo: Proletarska c. 1/11, tel. št. 441-660 in 441-544. Priprava za tisk: Dnevnik —BEP. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov občinske skupščine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za Informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije št. 421 -1/72 — z dne 8 6. 1977. Tiskano v nakladi 5000 izvodov.