129 številka. ithaja po trikrat na teden ▼ šestih l«-danjih ob torkih, AatHklh 'n ■otsoaaala. Zj u t ran je izdanje ia-k»j» ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri vsčer. — Obojno tedanjo »Ur« : ta Jeden meaec . t. —.«0, izven Avutrij« f. 1.40 ■a tri ancg. . „ 2.S0 , . . 4 .— ta pol leta , , D— ■a T«« leto . . „ 10,— , , „ 1«,_ Na earoebe brez prilsiess naročilu« m i jsatljs atlr. ilks ee Posamične številke m dobivajo ? pro-dajalnicah tobaka v Irutu po a nti., v Gorici po 9 bt{. Sobotno večamo iidanja v lrštu 9 »i., v Gorici 4 ni. (T V Trstu, v soboto dne 27. oktobra 1894. y Tečaj XIX. EDINOST Glasilo slovenskega polltlćnetfa druitvi Oglasi ae rakune po tarifu v petitu; «a naslove z debelimi črkami no plačuje prostor, kolikor obn>(yn i avadnih vrstic. Poslana osmrtnico in javnezah vitle, domači oglasi itd. to računajo po pogodbi. Vsi dopi*i naj se pošiljajo uredništvu : ulica Caserma It. 13. Vnuk« pi«mo mor* biti frankovano, kor nefrankovana ee ne iprejainajo. Bokopiii ee no vračajo. Naročnino, reklamacije in oglate apro-joma upravniitvo ulioa Caeerau 13. Odprte reklamacije to protte poštnine. Primorsko „T MIkmN Jt MM /1 Spinčić contra Rizzi. V ieji poslsnske zbornico i dne 22. t. je poročal poslanec Spinčić v imenu petioijskega odseke o neki pritoibi dre. L e o M o • k o t i c ■ a, bivšega sdrevnika ▼ Busetu, proti triaikeuu namestništvu, v keteri pritoibi proti pritoievalec primernega sadoičenja. Poročilo Spinčićevo je bilo jeko rasseino in je pojasnilo dotično zadevo ne vse atrani. Spinčić kot poročevalec v imena peti-cijakega odsekat Ne, to ni ilo v glavo naii italijanski goapddi. Saj jih posnate, kaki ao t V svoji bresmejni domišljavosti ne smatrajo aamo naiega plemena inferijornim, ampak hoteli bi, da ae tudi naii aaatopniki smatrajo nekako kot poslanoi vrate, ki naj bi mirno, pohlevno in m o 1 č 6 sedeli v kakem kotičku dunajske sborniee. Potem seveda ni Čudno pri takih naaorih, da jim ne gre v glavo, kaki more priti .jeden Spinčić* do čaati po-ročevalea petioijskega odseka Spinčić kot poročevalec na tribuni avatrijakega parlamenta — italijansko srce, kje si, da ne bi sakrva-velo v igoči b6li na tem groznem, aesaaliia-nea dogodku t! In vendar ae je igodilo tak6 I In ker ae je igodilo tako, raiumemo in umemo ceniti ailno nevoljo vaemoine italijanake goapdde. Ta nevoljo je bila lares toli silna, da je go-•pdda niao mogla sakleniti v svoja kipeča area, ampek čutili ao potrebo, dati jej duika na svečanem mejtu, pred vso abornioo. Gospo Je laatopnika dr. Rissija doletela je ininitna naloga, da proteatuje, ne proti ptrarnim iavajanjem post. Spinčića — g. dr. Rini je ie vedel, aakaj ae je modro iaognil stvari aami —, ampak proti Spinčiću kot po. ročevalcu. Toda goap. dr. Rini je dokaial ae avo-jim protestom, da gospAda niao le domiiljavi in oblaatnl, ampak tudi — najivni. Ker pa je od najivnoati do ameinoeti le jeden aam korak, mialimo si lahko, kakov je bil efekt Riiiijevega proteata. Oameiili ao ae I Ko je namreč poalaneo Spinčić aavriil utemeljevanje avojega predloga — da ee namreč dotična pritoiba odatopi mfaisteratvu ■a notranje atvari v atrogo proučevanje — oglaail se je poal. RI s t i s nastopno isjavo: , Viaoka ibornioa! Dovolite mi le jedno opasko I Obialovati moram najgloblje, da je poalaneo Spinčić, ki je očevidno p o li tj ik neprijatelj proailca dr a. Moacovioae, prevael referat o proinji poslednjega. Jaj ne posnam podrobnosti te sa-deve, in, se tudi nočem spuščati v iste. Protestovati pa moram svečano proti vsemu, kar je rekel poslaueo Spinčić proti deieluemu odboru istrskemu.* 10 PODLISTEK. Jury Grabrljan. Spisal Julij pl. Kleinmaijr. Pozdrav Gorici*) Veselo zaukaj Gorica! Zasvetil tud1 tebi je dan ; Le venčnj slovenskn si lica, Obupnost vso deni na stran; Saj hčerka slovenska si lala, Kar tvoje spričuje ime, Na zemlji slovenski si stala Od nekdaj — kdo tega ne v« V l'a ravno, kor lepa in zala, Ker vsacega mika tvoj kraj, Osoda t' stiubačev nagnala; Iskali v tebi so raj I Po eebi obračat' te jeli, Rod ti postavljati v strah ; Zatirat' vse tvoje liitdli; Tvoj jezik pahali so v prah. l'a vendar v tebi zatrli Slovenskega niso duha, *) Ko se je slovesno prišela Goriški čitalnica 12. malega strpana 1863, Ali ste čuli P Goap. poslanec Rissi ne posna podrobnosti, in ae tudi noče uglab-Ijati v iste, in vendar — proteatuje! Povejte nam, kako naj bi osnačili tako početje ! Pač pa je go«p. poslanec Rissi a to svojo isjavo povsem dobro osnačil vso svejo stranko, kateri velja načelo: tRazlogi nas no brigajo: kar je nam prav, to odobrujemo, kar nam ni prav, proti temu protestujemo! To osnačenje italijansko stranke po dru. Riz-siju sluii naj v merilo vsem onim, kojim je soditi o tožbah in pritožbah naših Italijanov! Gosp. Rissi se čudi tudi, da je poslanec Spinčić moget prevseti referat o pritožbi dre. Mosoovicsa, ko sta si vendar ta dva moža politiika nasprotnika. No, mi se prav nič no čudimo temu, da se čudi g. dr. Rissi, saj vomo, da je italijanski gospddi povsem ne* poznan pojem objektivnosti, saj vemo, da je njihova strast toli silna, da ne bi nikdar mogli biti pravični svojemu politiikemu nasprotniku. In uprav radi tega je dal gospod Spinčić samemu sebi n a j si j a j n e j i e spričevalo, ko je dokasal, da ume biti pravičen tudi svojemu politiikemu na-prot-niku. S tem se je g. Spinčić visoko vspel nad — g. Rissija. Najiven, jako na ji ven mora biti sares ta g. dr. Rissi, sicer ne bi bil nsstopil s takimi argumenti. Kdaj pa so gospoda Italijani spo* itovali načelo, da politiiki nasprotnik ne sme poročati 'o zadevah politiikega nasprotnika f Kako delajo oni aami v deželnem sboru iatr-ekem P Ali ne poročajo italijanaki poalanoi o proinjah alovenakih občin in sasebnikov, torej svojih političkih nasprotnikov P Zakaj ne pre-puičajo takih referatov slovanskim poslancem P Ali menite, g. dr. Rjssi, dale slovanskim p os 1anoem pri s t o j a tolika tenkovestnost? — Hvala lepa, gospod doktor, preveč časti 1 Toda čujmo, kako je posvetil g. Spinčić g. Rissiju v omenjeni seji poslanske sborniee. .Visoka sbornical Dovolite mi ie par besedij le v ta namen, da odgovorim na is-vajanja g. poslanca dra. Rissija. Jas nisem dru. Leo Ifoskovicsu ni po-litiik prijatelj, ni sovražnik. Jas ne posnam toga moža, ga niaem nikdar videl, in sploh niaem imel nikakega vsroka — ko mi je prečastiti predsednik petieijskega odseka is-ročil ta referat —, da bi odklonil istega in poročal sem o stvari kakor se je dogodila. Gospoda moja! Protestovanje, kakorino je bilo danainje poslanca dra. Rissija, je se strani gospodov na italijanski strani v Istri, v deželnem zboru istrskem in sicer v javnem Življenju tako navadna stvar, da smo se jej že davna privadili mi Hrvatjo in o čemer ao se sedaj lahko prepričali tudi drugi. O n i proteatuje j o kar jednostavno, ne Sinovom in unukom zaprli Slovenskega niso blaga. Košati se v tebi s'eer zarod Romansko talijanske krvi, Pa jedro le tvojo ja narod Ki „Slavo" za mater časti. Ko hitro odjenjala sila, Ki vho je tiščala gord«, Ko svoboda vsem posvetila, Da gibat' so smemo prosto. Glej glavo vs« kvišku vzdiguje, Kar v tebi slovenske strani. Zavetja se razsvoseljuje, Da v naroda časti slovi. Slovesnost današnja naznanja, Da »nova" ti doba prišla; Bpričuje, da prazna ni sanja, Kar svobodo našo velja. Spet v svojem jeziku kramljati, Prepevati mično-Iepii, Možato med narodi stati, Slovenci! kdo grajal nas bo? Zatorej zaukaj Uorica! Pravice se svojo raduj; Slovenska nam bodi sestrica, V stari zvestobi še iliij! da bi niti gledali na to, ali so je povedalo ali storilo kaj pravega, postavnega ali nepravega, nepoetavnega. Gosp. tovarii Riszi naj bi bil poprej proučil stvar, in videl bi bil, da se vae to, kar sem rekel o deželnem odboru, opira na dejstva in da to pravo za pravo ni naperjeno proti deželnemu odboru samemu, ampak le proti njega odlokom.' O tem pa ni spregovoril niti jodno same besede, ampak je le protestoval jednostavno. (Tako je!) Kakor rečeno, jaz vsaj in Hrvatje in Slovenci istrski smo in navajeni na take proteste, ki no veljajo nič. Prosim torej visoko zbornico —, ko se gospod tovariš dr. Rizzi ni potrudil, da bi govoril proti dejstvom —, da se ne bi ozirala na njegovo opazke, ampak da vsprejme predlog potici jskoga odseka. * (Dobro).". In sedaj si sakrij, slavna avita coltura svoj nežni obraz in saplakaj, da te bodo čui sam mogočni Barsilai v večnem Rimu, kajti zbornica je res prezrla Riszijev protest ter vsprejela Spinčićev predlog! Poučna, zelj, kak> ^e okrepčala Avstrija na novo bo. Na zidovih zvestih stala Sreinil^ let bo sto in »to! •) Leta 1866, (Dalje prih.) men poitalijanČevanja. Znano tui jo, da opravlja nokjo v okolici nek poljski u v a j službo biriča— mesto da bi strašil vinograda in polja ubogih kmetov, «a kar je plačan. Ubng: kmetje naj »i pa sami plačujejo druiega čuvaja ako ga hočejo imeti ! — Mnogoštevilno druge krivice, ki se nam gode, znane so vsakemu, in ko bi jih hotni opisovati, ne končal bi z lehka! Primernejše jo toraj, da mislimo na to, kako naj bi poskušali v okom priti tom krivicam ! Povedal sem že, da pritožbe v naših listih ne izdajo nič; malo pomagajo tudi vsi izvrstni govori in opisovanje naših krivic po naših državnih poslancih. V tem obziru stopiti bi moral na noge po mojem menenju ves narod (mislim v Trstu in okolici) ter odločno tirjati, kar mu gr«! — Slavni naš pesnik Grogorčič pravi v svoji pesmi: „Kedar se v gori vtrga plai Kedo li mu zastavi gai P Kot tenke bilke trdni hrasti Se morajo kloniti, pasti !H (Dalje prib.) Shod zaupnih mož in slavnostna beseda v spomin Andreju fiinapfolcrja in škofa Slomšku (Izvirno poročilo.) „KatoliSko politično in gospodarsko društvo la Slovence na Koroškem* je sklicalo shod zaupnih mož v Celovci na dan 24. t. m., na katerega je prišlo okolo sedemsto rodoljubov it vse Koroške in nekoliko gostov ia Štajarskega, Kranjskega in Primorskega. Zborovanje, ki se je vršilo v dvorani tukaj-inje pivovarne „Masslgarten", začelo se je ub 3. uri popoludne ter je trajalo do testih zvečer. Po nagovoru društvenega predsednika Č. g. Gregorja E i n i p i e I e r j a, ki je ob jednem predstavil vladnega komisarja, gosp. barona Lazzarinija, govoril je g. Filip Kan« d u t, obč. tajnik v Šmihelju pri Pliberku, o sedanjem političnem položaju in naših na* rodnih terjatvah ter je v jedrnatem,' s pikrimi ter drastičnimi opomnjami zasoljenom govoru „jasno* in poljudno opisal vse nedostatke v doli in v uradih državnih, političnih, sodnih, davčnih, železniških in poštnih; bičal je i preziranje slovenščine pri pobiranji .krvnega davka" pri vojaških naborih in kontrolnih shodih vojakov ; konešno jo dokazal nekoristnost kmetijske družbe na Koroškem ter utemelil naslednje tri resolucije: „Shod zaupnih mož krščanske slovensko-narodne stranke na Koroškem, zbranih dno 24. vinotoka t. 1. v Celovcu, obžaluje, da se iolske razmere na Koroikem glede pouka v slovenščini za slovenske otroke doslej niso zboljšale in to tem bolj, ker je koalicijska vlada bliščeči avizdi „resnica in odkritosrčnost* zapisala na prapor svojega postopanja. Posebno obžalovanja vrodna je brezbrižnost vlade, s katero se rešujejo, ali boljše rečeno no reiujejo pritožbe slovonskih občin gledć ustanovitve ljudskih šol s slovenskim poučnim jezikom na Koroikem. — Isti shod zahteva, da naj vlada Čim preje vatrežo proš-njam slovenskih občin, ki so potegujejo postavnim potom za ustanovitev šol s slovenskim poučnim jezikom. — Državnemu poslancu gosp. dr. Gregorc-u izreka ae najtoplejša zahvala za njegov govor dne 27. malega travna t. 1., ki ga je govoril v državnem zboru, v katerem je nafte iolske rane tako prepričevalno vnovič osvetlil, in soglaša s njegovo resolucijo. Isto tako zahvaljujemo slovenske državne poslance sploh, da bo se potegovali za zboljianje sloveneko-narodnih razmer na Koroikem, proseč jih, da nam tudi sanaprej svoje pomoči ne odtegnejo, marveč da vedno in pri vsakej danej jim priliki odločno zahtevajo pravic tudi za nas koroške slovenske trpine.* „Imenovani shod s priznanjem odobrava odlok vis. ministerstva notranjih zadev od ii6. sušca 1894. 1., it. 2433., s katerim se je načelno reiilo slovensko uradovanje občinskih zastopov s političnimi oblastmi, o b enem pa pričakuje za gotovo, da se bode z isto jasnostjo inod-I o č n o s t j o t u d i zaukazalo in izvrševalo slovensko uradovanje po drugih oddelkih državnega upravniltva, to je pri d a v k a r s t v u, s o d n i š t v u, železnicah in pošta h.* [»ti shod obžaluje postopanje koroške kmetijske družbo, katera ne skrbi v povoljni meri za pouk slovenskih kmetov v gospodarstvenih zadevah, dasi ima na razpolaganje izvrstnega strokovnjaka, slovenskega jezika zmožnega, kaieri je od vlade subvencijoniran v ta namen, da ga rabi kmetijska družba posebno za pouk po slovenskih pokrajinah. Ob enem izraža imenovani shod misel, ali bi ne kazalo ustanoviti za koroike Slovence posebno kmetijsko družbo s slovenskim značaje m.* Te resolucije so bile vsprojete jednoglasno z burnim pritrjevanjem. Na to je g. Gregor E i n s p i e I e r, od-davši predsudniitvo podpredsedniku gosp. V. Legatu, pojainjeval organizacijo stranke v obče in n posebnim ozirom na bodoče občinsko ter prihodnje deželno-in državnozborske volitve, poživljajoč navzoče zaupne može n a delo, po vzgledu naiih nasprotnikov, kateri so zato toli močni, ker so složni in njih podpira vse uradniitvo in učiteljstvo. V ta namen je klical v vrsto katol. poltičnega društva zlasti čestito duhovščin o, kot jedino noBiteljico inteligencije na Koroikem, katera naj se postavi na čelo vsem občinam, kajti s tem postane gospodar situvacije ter si pridobi veljavo in ugled pri vladi, katera bodo morala upoštevati in uvaževati potem i na5e narodne tirjatve, Završujoč svoj krepki govor, konstatuje — na temelju ogromne udeležbe današnjega shoda — velikanski napredek narodne zavesti na Koroškem, vzklikne z našim Gorazdom: „11 i vstajamo, a njih je strah!* Opirajo se na govore prejšnih dveh gospodov, priporoča i društveni podpredsednik g. V. Legat zbranim zaupnim možem, posebno pa "roduljubni duhovščini, neumorno delavnost in vztrajnost v borbi ia narodni obstanek brižnik Korošcev. Za probujanje narodne zavesti predlaga osnovanje raznih društev : posojilnic, čitalnic, bralnih in pevskih društev, katerih sleharno v svojem področju vzbuja in bodri narodni duh ter širi sajedno i omiko in prosveto. Katol. politično in gospodarsko društvo ne more zmagovati samo vsega narodnega dela: pomagati morajo i druga, manj politična društva. Nadalje pozivlje iznova ude in navzočne Slovence na strogo in dosledno izvajanje našega gesla: „Svoji k svojim*, ker b tem najpreje in najis-datneje užugamo krutega tlačit«lja in sovražnika svojega 1 Kot četrti govornik je nastopil č. gosp. Valentin Podgorec, prefekt v celovškem MarijaniSču, ter je v obširnem, strokovnjaški sestavljenem govoru opisoval vzroke naše narodno-gospodarske bedo, naraščanje državnih dolgov in davkov, krivo tolmačenje namena in sredstev za uravnavo valute in zboljšanje kmetskega stanja itd. ter konečno podal ne-koliko navodil za premaganje opisane občne narodno-gospodarske propasti. Za tem govornikom oglašali so se nekateri predlagatelji posamičnih nasvetov bolj lokalnega koroškega značaja in po trournem živahnem razgovarjanju o narodnih potrebščinah zatiranih Slovencev na Koroškem, sklenil je gosp. predsednik shod zaupnih mož z vHklikom : „Slava prosvotlemu našemu cesarju Franju Josipu I. !*, čemur so zbrani možje odgovorili s trikratnim klicem : „Slava" ! Ob 7. uri zvečer jo bila v isto gostilne glavni dvorani in prej omenjenih predsobah slavnostna beseda na proslavo osemdesete rojstvene obletnice pok. Andreja Einapielerja in ob jodnero slovenskega škofa Antona Slom-šeka. Te svečane besede se je udeležilo okolo 2000 oseb i* vseh stanov in slojev slovensko-koroškega prebivalstva iz vse dežele. Med njimi je bilo mnogo od inod došlili gostov med katerimi smo našteli četvero svečenikov iz štajerske pokrajine, troje duhovnikov iz ljubljanske škofije in dva duhovnika iz goriške nadvladikovine, dočim je od posvetna intoligencije in sicer iz Celja, Gorice in Ljubljane bil navzočenjpo jeden gospod.... Glasbeni del slavnostnega vsporeda izvrševal je (ker je bilo vojaški godbi zabranjeno sodelovati) orkester „Koroške nacijonalne kapelu*, kateri je igral večinoma slovanske skladbe, katere mu jo naložil slavnostni odbor. Petje pa je prevzelo zopet pevsko društvo „Lira" v Kamniku, katero je v ta namen poalalo v Celovec 18 najboljši!) pevcev. Ti so pod moj- nterskim vodstvom svojega pevovodje gosp. Kranja Stele-ta prepevali ves večer zares izborno tako, da so morali malodane vsako točko ponavljati. Ob jednem so privedii seboj naši „Liraši" svoj tamburaški zbor, kateri si je s izrednim svojim igranjem na ličnih tam-bnricah takorekoč skokoma pridobil srca vseh posluialcev. Vrha tega so priredili i mešane zbore, v katerih jim je pomagala peti jako zvonko in miloglasno gospa Ljudmila Lsn-dovikova is Beljaka, a na glasovirju je spre-mljovala brhka gospica Rožica Legatova. Konečno so neutrudljivi „Lirsši" predstavili dvoje komičnih prizorov in sicer: „Troje navode" in znano „Žabjo kantato", katera prizora so morali ponoviti dva, trikrat! V znak zahvale podarili so tukajšnji Slovenci pevcem srebrno Čašo, gospej Landovikovej pa lep šopek peatrih cvetlic. Pozabil sem povedati (kar bi bil moral storiti takoj ob začetku svojega poročila I) da je prišla na to slavnost dvajsetorica dražest-nih Zeljank v slikoviti narodni obleki, ki so vzbujale po mestu občno pozornost; zvečer pa v dvorani sedele so na odličeem mestn. Govorilo se, hvala Bogu, pri tej besedi ni mnogo. Predsednik, gospod Gregor E i n -spieler, pozdravil je goste s jedernatimi besedami, g. stud. iur. Dav. Zvitter je krasno-slovil slavnostni „Prolog", ki je bil natisnen zadnji torek pod črto „Slov. Naroda* in slavnostni govornik veleč. g. Anton Žlogar, vrli tajnik družbe sv. Cirila in Metoda, proslavljal je najpreje ta prva dva slovanska blagovostnika, potem sv. Mohorja in Fortu* nata in konečno naitel zasluge slavljenoev istega večera: Andreja Einspielerja in Antona Martina Slomšeka, katera ata nam ustvarila prezaslužno družbo sv. Mohorja. Obširni vspored slavnostne besede ae je izvršil okolo polunoči, a gostje, zlasti posvetni so ostali na lici mesta do ranega jutra ter so se raziili poslednji Se le včeraj popoludne na svoje domovje, kjer se bodejo ie dolgo spominjali blaženih ur, katere jim je pripravilo naše katol. politično in gospodarsko druitvo, čegar oživljajoča duša jo neustrašni nje podpredsednik g. Vekoslav Legat I Drugo leto ae priredi stoletnica Urbana J a r n i k a, o kateri priliki se uzida na njegovi rojstvehi hiši spominska plošča. Takrat bode treba romati t. slikovito Ziljsko dolino 1 V, H-z, Politiške vesti. Pravica je zmagala! Tako smemo vsklicati, ako je res, kar poročajo s Dunaja našemu „II Piccolo*. M i n i s t e r s k i s v 6 t jo odklonil pritožbo italijanskih poslancev proti naredbi o dvojezičnih napisih. Ministerski svet da je utemeljil ta svoj sklep s tem, ker hoče dokasati, da umeje čuvati avtoriteto oblasti ter da ne pripusti, da bi poulične demonstracije hotele vplivati na vladine odloke. V tem zmialu da tudi odgovori vlada na interpelaciji Kluna in Spintiča. Sedaj pa amo radovedni, ali italijanaki poslanci res iavrše svoje grožnje. Žugajo namreč se svojimi izstopom ia Coroninijevega kluba in po takem tudi ii koalicije. Italijani v opoziciji! — Kdo se ne smeje P1 Veste, kaj ste mogočna gospoda brez vladine dobrohotnosti? O brez 1 spredaj, torej — ničle. Naj lo poskusijo kruh opozicije! Sicer pa vedo vse to gospfida sami in smo uverjeni, da je vse to ropotanje golo komedijaštvo. Mislijo si namreč : če se nas kdo zboji, dobro, če ne — pa ne! V upravnem odseka poslanske zbornicu imajo tudi krizo. Odpovedal bo je namreč svojemu mestu klubov načelnik princ Kari Schvvarzenberg. Vzrok odpovedi je nastopni: Princ Schwarzonberg je rekel namreč, da prevzame referat o vladnem načrtu o domovinskem pravu mladočeški poslanec Schvvari. Ker so so pa tej želji uprli drugi poslanci (Češ, tako važnega referata vendar ni smeti izročiti poslancu, ki jo v opoziciji), odložil je princ Sshwarzenberg predsedništvo. Prigovarjali so princu Schvvarsenbergu, da odstopi od tega sklepa, a dosedaj zastonj. Bolezen roškega carja. Današnja poročila ao zopet ugodnejša. Rusko poslanatvo v Londonu je bilo namreč pooblaščeno naznaniti, glasom poročila, došlega iz Livadije, da je bilo carju včeraj veliko bjo 1 j e. Zaju-tork mu je prav teknil. Jahta „Polarnaja zvezda" je dobila ukaz, takoj odpluti v Li- vadije, da provede carja z vso obiteljo na otok Krf. Zdravniško poročilo od včeraj pravi: Car je spal precej dobro. Tek je precejšen. Zaspanosti in krču podobnih prikazni) ni bilo. sopenje je malo težavneje. — Poroka cesarjevi-čevase bode vriila dne 29. oktobra, mogoče pa je, da ukrenejo drugače. Seveda ta ugodnejša poročila ne emejo varati o pravi nravi carjeve bolesni. Prikazni so pač povoljnejše ali boleaen sama nadaljuje avoje grosno delo. Isto tako trdi poročevalec iz Livadije nekega angleškega strokovnega liata, da zdravniki pač morejo lajšati bolečine, a o tem ni niti govora, da bi mogli premagati boleten. Kriza v Srbiji. Ministerski predsednik Nikolajevič je podal svojo ostavko, kstere pa kralj ie ni vsprejel. Različne vesti. Cesarja« dar. Njeg. Vel. cesar podaril je ia zasebnega svojega imetkn 100 gld. za popravo oerkve v Pliskoviei. Zakaj na bi ustregli ljubim Italijanom ?! Italijanska gospftda po Istri protestujejo proti dvojezičnim napisom pri aodiščih, a dogodki v Kopru nam pričajo, da ne mrzi aamo slovenskih napisov, ampak tudi slovenske dijake, profesorje, uradnike, trgovce in kmete. Očevidno ne aopejo radi jeden in iati vzduh vkupno se Slovani in iaveatno gojć željo, da ae ti drag drugemu toli nasprotni elementi ločijo tudi krajno. Goapdda bi hoteli biti lepo med s • b o j in mi jim ne štejem« v zlo te želje. Naaprotno, mi bi želeli, da ao jim izpolni prej ko prej t Pri tem nam j« v poaebno aadoščenje, da ao tudi drugi aaresni krogfi a a to, da ustrežemo našim ljubim Italijanom. V ta namen hočejo dotični krogi sastaviti avoje sile po nastop-nem načrtu: a) Učiteljilče je preseliti iz Kopra v Trst ali v Gorico. h) Ker je sodni okraj koperski itak prevelik, zasnovati je nOVO eodiiče v Dolini za občino Dolinsko in sosednje vasi. c) Katastralne občine Piran, Izola, Milje in Koper bi sestavljale laško okrajno sodišče v Kopru. d) Za ostatek slovanskega prebivalstva na KoperSčini in Piranščini ustvariti y nove okrajno eodiiče na PomjanŠčini. e) Okrožno sodišče v Rovinju je premestiti v Pulj, okrajni sodišči v Rovinju in Vodnjanu pa je odpraviti ter zasnovati potem nove italijansko eodiiče v Balah za katastralne občine Rovinj, Vodnjan in Bale, v Kanfanaru ali Sanvičentu pa nOVO SOdiiče za hrvatsko prebivalstvo na Rovinjščini in Vodnjanščini. Po tem načrtu bi bilo vstreženo vsem Slovanom in Italijanom : mi bi imeli svoja sodišča, njim pa ne bi trebalo gledati dvojezičnih napisov ter prihajati v dotiko z barbarskimi Hrvati. Konec bi bilo protestom in izgredom za vedno. Torej zakaj ne bi ustregli našim ljubim Italijanom ?! Torej, gospGda italijanska, na delo! Računati smete na vso naSo pomoč! PoloiaJ V Piranu. Kakor amo bili že omenili že v današnjem zjutranjem izdanju med „najnovejšimi vestmi*, odposlalo je včeraj c. kr. namestništvu ie drugo četo vojakov (120 a6ž) v Piran. Poveljnik temu vojaštvu je podpolkovnik baron Sohmtdburg. Ljudstvo v Piranu se je sedaj spamotevalo vsaj navidezno, kajti spoanalo je, da ,ogenj" ni igrača*. Doveli ao v Trat tudi 4 izgrednike, ki ao bili zaprti valed poslednjega upora (nekateri govorijo o mnogo večjem številu) in tudi ae sliši, da je c. kr. vlada že izdala stroge naredbe, toda potrdila doslej še nimamo. Vae pa kaže na to, da hoče o. kr. vlada enegično varovati avojo avtoriteto. — Preiskovalnemu aodniku g. Kramerju določen je čas mesec dnij, da konča preiskavo proti izgrednikom. Dvojezični napiti in italijanski odvetniki Rrezmerna agitacija, katera ae je vprizorila v Iatri proti dvojezičnim napisom pri aodiičih in ki je našla odmev tudi v tržaški mestni zbornici, širi se. Tržaška odvetniška zbornica, ki obseza odvetnike vseh sodišč podrejenih tržaškemu deželnemu sodišču, hoče se, Jkakor javljajo italijanski časopisi, in kar smo že sporočili tudi mi, tudi pridružiti se svojim pro- tastom istrskim italijanskim občinam, ter v ta namen ie kroži pola mej tržaškimi odvetniki v podpia ia sklicanje izrednega občnega zbura. Ta občni ibor vršiti ae i dir okolo 17, pr. m, novembra t. I. Prepričani amo, da d»bć do takrat vročekrvni Italijani od dunajske vlade dosti mrael curek, ki ohladi {domišljavosti italijanskih odvetnikov. Ti ai namreč domišljajo, ker imajo večino v odvetniškej zbornici, da sestopajo tudi večino prebivalstva, kar pa ni res. Večina ljudstva v obsegu tržaške odvetniške zbornice je naša. Upamo, da bode ta večina znata dati italijanskim odvetnikom primeren odgovor s tem, da podpira v bodoče le slovanske in zmerne in pravične drugonarodne odvetnike. Pri tej priliki pa ne moremo zamolčali žalostne istine, da se zavedni in premožni naši narodnjaki še vedno preveč oklepajo italijanskih odvetnikov, kakor da bi slovensko-hrvatski odvetniki ne anali ravno toliko, kolikor italijanski. Zato ao jim pa poslednji jako hvaležni ter ne aamudć prilike, da demonstrujejo proti alovanskemu narodu. Izvajajmo v a i in povsod komekvencijo iz postopanja nasprotnikov proti nam in videli bodemo, da preide ita-lijanakim odvetnikom v kratkem {veselje demonstrirati na naše stroške proti našemu narodu. Bvoji k svojim —- pa mirna Bosna! Agitacija V Istri. »Svetovno* mesto Milje s1) je vendar premislilo, menda z ozirom na evropski mir, kajti občinski zastop se ne sestane v ono nasnanjeno sejo, pred kojo naj bi atrepetala Evropa, ampak namesto tega sklenili so, da odpošljejo svojega župana na današnji »tabor* v Koper, — ako namreč c. kr. vlada ne prekriža nakane taborašev. Namesto Milj pa se je oglasilo drugo „velikansko* gnezdo: Labinj. Labinjci trkajo na vrata vesoljnega aveta, da jim pomaga odatraniti „kričeče* — table, in v ta namen ao odpo-alali aveČane brzojavne proteste deželnemu odb. istrskemu, ministerskemu predsedništvu na Dunaj in c. kr. namestništvu v Trat. Vod-njančani pa ao brzojavnim potom čestitali „hrabremu* Piranu, Bog aam ai ga vedi na čem P Ne moremo ai misliti, da si želijo vrli Vodnfanaki „patrijotje* in njih aomiiljeniki v Istri, da bi bili danea v koži Pirančanov in Ko-perčanov. Kajti: „Dovelj je Sala, — bodimo enkrat reani !* pričela je menda misliti e. kr. vlada, da pokaže, daje nad lahonskimi kri-čačHie kdo drugi! In kdo bi verojei, da je eelA občinski aastop v Tržiču na Goriškem v včerajšnji svoji seji sklenil „svečan" ugovor proti „slo-veniaaoiji" aodiič P In vendar je tak6! Odpo-poslali ao miniateratvu pravoaodja spomenico, v kateri protestujejo proti dvojezičnim napisom I Kaj nek porečejo k temu prebivalci Opatjega sela, Devina itd. Ta nI taka! Dunajski listi govore o „laških okrajnih sodiščih*. To je zopet laž, kateri je namen slepiti vse one, ki ne poznajo naših raamer. Po Istri imamo sodne okraje z ogromnimi slovenskimi večinami, z velikimi slovanskimi manjšinami, čisto italijanskega pa nimamo nobenega. Sploh imamo na vsem Primorskem jeden aam čisto italijanski okraj — Červinjanski. To je gola resnica, vse drugo jo laž I Kako pak I Dunajski listi poročajo, da je bila množica v Piranu „strašno razburjena" vsled „krivične naredbe" o dvojezičnih napisih. Kako pak I Množica je bila seveda raaburjena, a ne radi naredbe, ampak valed obilice povžite pijače, ki ao jo delili intelektuvalni provzročitolji izgredov. Vino je bilo gonilna moč, ki je dovela pouličnjake do izgredov in rušonja tuje lasti. Nadejamo se, da ukrenejo potrebno kompetentne oblasti v ta namen, da bodo mogli rasgrajalai v varnem zavetju prebaviti vso obilico božjega daru. iužni značaj. Poleg grofa Frana Coroni-nija je beračil te dni tudi poslanec Burg-staller pri posamičnih ministrih, da bi vlada preklicala naredbo o dvojezičnih napiaih. Gospodu ministerskemu predsedniku je priporočal namreč, naj bi isti (minister) blagovolil upoštevati „južni značaj Italijanov*. Uprav aato, dragi g. Burgstaller, bi bilo dobro, da bi na ta ali oni način malo ohladili ta „značaj*. Sicer pa menda tudi na Dunaju poznajo ta „značaj*, kajti njegova ekacelenca je vakliknil: Vem, vem, imajo nekaj v krvi! O ta kri — mi Slovani jo poznamo do sitega in želimo, da jo malo sčistijo in prerode naši pelitiški zdravniki. Bolezen ni tako huda, naj nam verjamejo to, kakor je videti : treba le primernih zdravil. Raetejo jim krila. Kavno smo bili dovršili notico o izrednem obenem /1 oru tržaške odvetniške zbornice, ko *mo doznali, da bode naj brže odvetniška zbornica tržaška disciplinarno postopala proti odvetniku dr. Gustavu Gregorinu, ananemu po njegovih ultra slovenskih čutstvih (kakor ga navadno oznsćujejo gospoda), ker se je osmelil uložiti proti italijanski tožbi slovenski odgovor, (grozno t opom. stavčeva) ter kontumaciral nasprotnika, zastopanega po odvetniku dr. Martinolich-u, ki ni hotel replicirati na slovenski odgovor aahtevajoč od sodnika, da ga odbije, česar pa ni storil. Za to vuliko pregreho moral se bode toraj odgovarjati omenjeni slovenski odvetnik pred disciplinarnim senatom odvetniške zbornice, ker je bajo zakrivil nekolegijalnost. No, mi poznamo g. odvetnika Dr. Gregnrina ter smo prepričani, da se bode znal sam zagovarjati. Ali vendar ne moremo zamolčati vprašanja : Kdo je bolj nekolegijalen : Dr. Martinolich (oairoma njegov koncipijent), ki ni hotel sprejeti zapisnika uloženega od Dr. Gregorina, ali pa poslednji, ki se je le postavno branil P Odgovor je aa razaodnega človeka lahek. Od-vetniškej zbornici pa privoščimo iz vsega srca blamažo, ako misli postopati proti gosp. Dru. Gregorinu. Le korajžnol Na, ta ata gledala kanonika Fonda in Maraapiu is Pirana, ako ata čitala uvodni članek v „Neuo Freie Prease* z dne 25 oktobra, kjer atoji črno na belem, da ata — Hrvata. Sama zatrjujeta reveža na vse pretege, da ata — in ata rea — Italijana najčiatej-šega plemena (jeden izmed njiju je baje daroval uprav te dni svoto 10 gld. za „Lego*), a dunajski list ju je se silo prekrstil v Hrvata. Namen te laži židovskega lista dunajskega je jasen. Kakor znano, sta imenovana dva duhovnika obsodila postopanje kanonika Vidalija (kateri poslednji je neksko uvel demonstracije proti naredbi višjega deželnega sodišča o dvojezičnih napisih) ter sta izzvala tako na-ae vao piransko sodrgo. Da opere kolikor more avoje iatrske ljubljence, miaiila ai je navihana „N. Fr. Pr." : preoanovimo ta dva kanonika v Hrvata in hipoma imamo dokaz, d a aoHrvatje provzročili izgrede v Piranu. In rea piše omenjeni list: „ — ---daM in der Nacht von Sonntag aut' Montag Dank der Einmischung ivveier c r o a-t i a o h e r Prieater die Demonstration zu ei- nem Eicesse ausartete....." Kako grda in zlobna lai je to, jo razvidno tudi iz tega, da ata kanonika Maraapin in njega brat ta-takoj po izgredih v italijanskih listih tražaških izjavila na alovesen način, dasta in da ae tudi čutita Italijana!! Da je še živ pokojni Greuter, zagrmel bi bil gotovo: „Pfui" takemu poatopanju. Za druibe av. Cirila In Metoda, in aicer v namen, da postane pevako društvo „Vele-aila" pokrovitelj, darovali ao v osmici g. Pi-žana : Andrej Godina I krono, Anton Pižon 1 krono ter Lovro Flego in Valentin Pižon skupno I krono. — Po gosp, Kravosu sta darovala g. Andolšek Matija iz Čateža 2 kroni in goapodičina Marija Koojan is Kranja 1 krono. — Da jo Jajčičeva posadka za res piškova daroval narodnjak iz Malega Lošinja 2 kroni. — Nekateri pevci „Danice" nabrali med prepirom radi stare škatlje 2 kroni. — Ivan Ture iz Prema dopoalal 3 krone, katere ao darovali gg.: Ivan Turk, Iv. Ambrošič, Franjo Kralj, Lovro Apelj in N. Poljšak. Za podružnico »v. Cirila in Metoda na Greti nabral je gosp. Ivan Treven v drn-štveni krčmi v Rojanu med bataljonom čevljarjev 2 gld. 8 nov, in da bi piranski fa-k i n a ž i polenovka teknila, podaril jo gosp. Iv. Treven Še 50 nvč. Plesne vaje pri Tržaškem Sokolu prično jutri dne 28. t. m. Vršile se bodo vsako nedeljo in praznik od 8 ure zvečer nadalje. Člani, kateri želć kacega nečlana, gospoda ali gospico, vpeljati k plesnim vajam, zgla9-naj se prihodnji četrtek, petek in soboto od 9—10 ure predpoludne in v nedeljo od 9—12 ure v društveni telovadnici, kjer dobu izkaznice za dotične nečlane. Nečlanom brez iskaznice ni dovoljen usto p. Občni zbor Slovanskega pevskega dru-itva se bode vršil v ponedeljek ob 81/.,. uri zvečer v prostorih „Del. podp. društva". — Gospodje odborniki so opozarjajo še poaebo, aa bode jutri ob 4Vi uri popoludne zadnja odborova seja. .Tržaškemu Sokolu* so darovali pri vb-selem sestanku v telovadnici za nabavo telovadnega orodja: Besednjak Ivan 40 nvč. Sumeč Matija 50 nvč, Jajčič Ivan Ivanov 50 nvč., Ilrovatin 10 nvč., Milavec 50 nvč.. Le-vičar Ivan 50 nvč., Primožič 10 nvč., Ben-čina 10 nvč., Andrejčič 10 nvč., Ooriup An-dr.j 20 nvč., Durnik Franjo 10 nvč. Zoren 35 nvč., Trampu* 10 nvč,, Vodopivee 45 nvč., Milavec Josip 10 nvč., Milavec Jakop 35 nvč., Milavec Marija 20 nvč., Milavec Jakob 20 nvč.. Zoren F. 10., Hrvatin M. 30 nvč„ Primožič F. 10 nvč., Andrejčič F. 40 nvč., Ne-ltrony 10 ntč., Vlah 10 nvč., Knifie 10 nvč.. V isti naruon ao darovali nekateri telovadci v gostilni pri Boletu 1 krono. Gospod Jajčič je daroval 1 krono. Pevsko druitvo „Zarja" v Rojanu vabi na redni očni zbor, ki bode jutri dne 28. oktobra t. 1. ob 11. uri predpoludne v prostorih otroškega vrta sv. Cirila in Metodu v Rojanu. — Dnevni red: 1. Nagovor predaed-nika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Posamezni predlogi. 5. Vpiaovanje novih udov. 6. Volitev odbora. — K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor. Il SV. Križa. I)re 24. t. m. je umrl v av. Križu hšt. 129. f>61etni kmet in poaestnik Jakob Sedmak. Dotičoik bolehal je vae poletje, poalednji teden pa je takć oslabel, da je moral ostati v poatelji. Domačini ao pripravili vse aa apodoben pogreb, kar glej, prideta drugi dan okr. zdravnik a Proaeka g. Šuša in kapovila kriški Jakob Košuta s zaprtim mrtvaškim vozom (furgonom) in bolniškimi po-strežniki iz Trsta. G. dr. Suša je mrliča poškropil a karbolno vodo, češ, da je umrl za kužno, (P) nevarno (PP) boleznijo, in za to ne sme dopustiti, da ga pokopljejo domačini. Tudi v cerkev niso smeli neati mrliča. Ko ao ga pripeljali na pokopališče, pa domačini niao hoteli zakopati pokojnika, isjavljajoč: „Mi amo pripravili vae za apodoben, krščanak pogreb, vi pa ate nam to zabranili, prineali ste mrliča sem, aedaj ga pa tudi pokopajte!* Med aploinim vriščem in žvižganjem na dr. Sušo in kapovilo Košuto, morali ao poatrežniki zasuti jamo. — Sedaj vprašamo : Zakaj gosp. zdravnik ni hotel povedati, kakšna je tista nevarna (!), kužna (!!) bolezen, ki je pobrala Sedmaka, kateri je vendar hiral več mesecev P Zakaj se žali verski čut ljudstva a tem, da niao dopustili neati mrliča v cerkev P Mialimo, da je dolžnoat vsakega zdravnika, ki je konstatoval kužno bolezen, da upozori in pouči ljudstvo ; nikakor pa ne sme delati tako tajinstveno, kakor g. dr. Suša in kapovila. Torej: Na dan z resnico ! Kaj je na stvari P ! Ž.— Ogenj. Minoli četrtek se je po naključju prevrnila petroljeva svetiljka v prodajalnici lončene posodo in košaric v ulici Nuova hšt. 28. Goreči petrolej se jo razlil po podu in h krati bila je vaa prodajalnica v plamenu. Prihitevši gasilci so se trudili nad 1 uro, dokler ae jim ni posrečilo zadušiti ogenj. Škode je okolo 1500 gld.; prodajalnica t vsem blagom je bila zavarovana. 0 čem aa v Dalmaciji ne sme misliti in govoriti. Zaderaki „Narodni List* 'prineael je te dni to-le zanimivo veBt: Nedavno odprli ao v Preku na otoku Ugljanu pri Zadru „Hrvatsko selsko čitalnico*. K slovesnemu odprtju je bil povabljeu tudi drž. poslanec Biankini, da izusti alavnosti primeren govor, v katerem naj bi raztolmačil družtvu koristi Čitalnic za splošno omiko. Biankini jo pričel govoriti o vsestranski prosveti kmetskoga ljudstva — a vladin zaatopnik mu ni dovolil govoriti o tem; govornik je omenil, kako naj Hrvatje čuvajo in gojijo svoj materini jezik, — poverjenik ga pretrga ; Biankini hoče govoriti o tem, kako bi au iz čitalnice razvila misel o kmetski hranilnici, da ae narod reši velikih obresti za ptuj denar in da mora v smislu zakona in v svojem lastnem interesu gledati_na to, da ae odcepi od zaderake občine, v kateri zaatopa jeden aam zaatopnik 7000 otočanov — vladni zaatopnik povzdigne svoj glas proti temu; Biankini odgovarja, da to meri na materijalno koriat ljudstva kar stoji tudi v druŽtvenem pravilniku, — poverjenik proteatuje; Biankini trdi, da je Zader-ska občina odtujena narodu — poverjenik ga pokara za to; Biankini o klauzuli — poverjenik ne da; Biankini o filokseri in o tem, kako bi se moral narod braniti proti njej — poverjenik no dopušča govoriti niti o filokaori; Biankini razlag* poslušalcem nekaj it hrvatske zgodovine — poverjenik zabranjuje. — Na ti> vprsAa Biankini poverjenika : '„— Pa o čem nam je torej dopuščeno govoriti Y Obstoj^-li še državni temeljni zakoni o svobodi misli in govora?« — Ta govor posl. Biankinij« je ponatisnil ..Narodni List*, a kljubu temu, da je bil okrašen a tolikimi ugovarjanji vlndinega poverjenika, zaplenila ga je zadets'ta cenzura na nič manj ne več, nego na dvanajstih mestih. Gornji podatki so posneti po drugem is-danju dotične številke „Narodnega Lista*. Utopljen otrok. Včeraj popoludne igral se je lOtetni Ivan Cibran, ain branjevke, stanujoče v ulici Fontana hšt. 3, na novem pomolu za lopo, v kateri se prodajajo ribe. Deček je po naključju padel v morje in utonil, kajti v kritičnem trenotku baš ni bilo nikogar blizo, ki bi mu mogel pomoči. Nesrečo videla je 11 letna deklicu Polona Sorč, ki je prihitela jokaje v lopo povedat kaj se je zgodilo. Dva ribiča sta izvlekla truplo iz blata, kajti deček se je potopil baš tam, kjer se izliva kanal v morje. Prihitevša aodnijsko-zdravniika komisija na lice mesta, prepuatila je truplo žaloatni materi. Sodnijsko. Včeraj je dobil 361etni bivši aluga na magistratu Anton Murlo zaradi tatvine tri mesece ječe. Murlo je bil polaiiko nakradil 38 kg. čiatega papirja po mrgistrat-nih pisarnah in prodal papir mesarju Bischu po 8 nvč. kilogram. — 22lotni mehanik Robert Wittman ia Trata je bil obaojen na 2o gld. globe, ker ae je dnć 1. maja t. I. uprl policijskim organom, ki ao po ulici Giulia v sprevodu prišedšim delavcem ukazali, da ae razdelijo. Wittmann je hotel po vaej sili nadaljevati svojo pot po ulici Giulia, češ, da ima opravila v tej ulici, temu pa sta ugovarjala pri raspravi polic, kaucelist g. Krainer in sgent g. Pire. Policijsko. Minolo noč je ukradel neznan tat ia vežo hiše št. 18. v ulici Fabio Severo kolo (bicikl), vredno IGO gld. Lnitnik kolesa, g. Ivan Štrukelj, prijavil je škodo policijskemu komiaarijatu v ulici Scusaa. — Včeraj aju-traj ao zaprli 18letnega zidarskega vajenca Januvarija P. ia Pirana, atanujoČega v ulici Cattedrale hšt. 8, ker je ukradel Andreju Petronifu bakren kotel vreden 2 gld. Vrli biiadcnič je menda hotel poslati kotel avojim tovarišem v Piran, da ai akuhajo polonovko, ka-li P — Polic, oficijal g. Tia je zaprl včeraj 20 letnega mornarja Viljelma Buranella iz Rovinja in 28 letnega Karla Bezka ia Trata, — oba že atoječa pod poaebnim nadzorstvom policije — ker ata se utihotapila a že aapr-tim Josipom SuŠmelem na raane parnike, da bi kaj ukradli. Iluranello in Sušmol ata bila že izgnana ia Trata. Najnovejše vesti. Dunaj 27. (Poalanska zbornica). Miniater notranjih stvarij markia Bacquehem je danea odgovoril na interpelaciji poalanca Kluna in Spinčiča. i'ojašnjeval je dogodke v Kopru in Piranu, potem je izjavil, da župan v Piranu ni imel pravice obečati v imenu oblaati, da ae zopet obeai italijanaka tabla, kajti v to ga ni pooblaatil ni komiaar Hochegger ni nobeden drugi, Vladi ni bil namen, da bi a avojo naredbo žalila narodni čut Italijanov. Sedaj je dolžnost vlade, da obsoja in vduši izgrede ter je vkrenila vae potrebno, da ae čuva javni red. Miniater ae nadeja, da ao prebivalstvo Iatre vzdrži daljnjih izgredov in zagotavlja, da ae je vlada atalno odločila varovati ugled svoje lastno avtoritete. — Z odgovorom baj« niso zadovoljni niti Italijani uiti Slovenci. Glasi se, da posl, Klun namorujo predložiti novo interpelacijo. Rim 27. Poslanec Tmhriani odposlal je predsednifitvn italijanske poslanske komore interpelacijo o dogodkih v Istri. Peterburg 27. Sinočni zdravniški bulotin pravi, da je cesar med dnevom imel dober tek, bil je pa nokoliko slaboten. V ostalem je stanje nespremenjeno. Pariš 20. „Temps* javlja iz Petorbuiga, da je car Aleksander odvzel oeaarjeviču obljubo, da bode poslednji kot car v vseh važnih politiških vprašanjih poslušal nasvet Velikega kneza Mihajla, državnega svetovalca Bungeja in predsednika svetega Sinoda, Pobčdonoaceva. London 26. „Bureaa Reuter* javlja iz Vokohame : Danes semkaj došlo poročilo trdi, da je bila včeraj bitka severno reko Valu. Japonci so napadli in razgnali 3500 mož močno kitajsko četo. London 27. Listi javljajo iz Widšu-a, da je japonski general Nodzu pričel že minolo sredo prevažati svojo vojsko preko reko Valu, Bitka je trajala 10 ur. Japonci ao razrušili utrdbe. 200 Kitajcev je padlo, koliko jih je ranjenih, ne zna se še. Japonci so zgubili 5 častnikov in 90 m6ž. Japonski maršal Vamagata se je pripravil na prihodnjo veliko bitko. Tp^ovlnah« bnojavk«. Ecu'mtaita. PSenioa za jesen 6 27 -8 32, *a spomkd 8-75 « 76 Koruza na oktober « 45 do « 50. Ovea za spomlad « 02-6 "3 Rž nora 5 37 -",-39 Plenica nova od 78 kil. f. fi'50—« 55, od 79 kil. f. ;> 55 —fl'fiO, od 80 kil. f. « 61)—«•«.*>, od 81 kil. f. H «5—fi 7i». od »a kil. for 6 70—6.75. Ječmen 6 95-8*40; proso 5-70—5.90 PSenica: Slabo ponudbe, povprnSevanjo neznatno mlnenr !'ro..... „ —— razkosani..... „ 32.— 32.25 Bli Italijanski lini .... 100 K. 19.- 19.50 srednji ... . 18 .50 18.75 Japan tini AAA .... . 17.50 17.75 „ l-rednji..... n 15.75 16.— Itaugoon oztra..... „ 13.25 — ,— I...... „ 12.50 -.- II..............9,- Fstrolej »uski v sod,h ... M 18.25 — — v zabojih od 29 kil. 5.8« —.— Olje italijansko najfinoji . . 100 K. 60.— 67.- „ srednjefiiio . „ 56,— 58. — bombažno, amerlk. ... „ 38.— 40.— dalmatinsko..............35- - 3(3.— Limoni Meslnski .....zaboj 6.— H.— Pomaranža „ ..... „ —.— —.— Ifird&ljni Dalmatinski ... 100 K. —.— Uari...... n KO.— 62,- Pinjoll......................84— 88.— Eoiići Dalmatinski..... „ 7.25 7.75 - Pulješki ...... „ 8.— 8.25 lokve PuljoSko..... „ M.— —.— „ Oršito v voncili . . „ 11.50 12.— Sa tanine ........ n 30.- 40,- Vatr-terll....................23.— 24- Olr te......................30-— 30-— Polenovka srednjo velikosti t . 38,— - .— , voliko .... |nove„ 3G,— —,— „ malo.....f „ 42 — — Slanikl v velikih sodih . . 13,- 14.- - • • —" — Kava. V poslednjih 14 dneh ostal jo tukajšnji položaj nespremenjen. Ta položaj orišemo na kratkem: Malo nuročil vsled tega, kar se pričakuje nižje cone, ko v teku treh tednov prispejo zopet parniki iz Brazilije, ki dovedojo ceneje nakupljeno b'ago. Kar pa se dostaje položaja v Braziliji, no eene zaros ti-koni j dnega meseca vedno padale, toda tek>itu poslednjih dnij so na c ne no samo vstavile. /iTnpak c 16 nekoliko zboljialo. — Na siladišeu imamo 86.i20 m. st' raznih vr t, m»jd temi 27 000 m. »t. Santosa i u 14.500 Ris. Sladkor. V po>ledn/:ra poroć.lu s.no že dokazali, da sedanje ceno nikakor ne morejo p<*ti la niž e, umpHk da jo verejetno in n naiega in poćetkom tega tedna se je pšenica podražila po malem ia okolo 30 nđ. na kvin-tal in nekateri mlini podražili ao avoj izdelek sa okolo 25. nv£ na kvintal. Ta okolnoat je blagodejno vplivala na tržišče, kajti provaro-Žila je nekoliko kupčije. O zaključku pa pri-denjajn cene zopet padati in trg ae je vrnil v prejšnjo svojo mlačnost. Iimed raanih kupčij beležimo izdatno prodajo, ki jo je iivriil mlin v K r a n j u : 25 vagonov avoje it. 7 po povprečno 6 gld. — Manj vaine prodaje so obavili takejinji in nekateri ogeraki mlini. Ogerski isdelek se je prodal povprečno po teh-le cenah: Št. 0 po for. 12 do 12 40; it. 1 od for. od 11.25 do 11*60; it. 2 od for. 10-70 do U ; it. 3 od for. 10 do 10*50; it. 4 od for. 9-80 do 10, kakor je bila že dotična vrst. Otrobi. Mlin „Wali' zahteva for. 3*30 loco Pošta, ali for. 4 20 loco železnica Trst. „Eonomovi* so po for. 4*10, levantinski po for, 3160 do 4, kakor je že vrst, toda kup-čija je omejena. Drobni otrobi. Prodala se je skoraj vsa tukajšnja taloga levantinskih po for. 3*70 do 4, kakorina je že bila vrst in pa mnošina kupljenega blaga. „Economo* je prodajal svoje po for. 4 15 kvintal i vrečo vred. Tržišče se je uključilo jako atalno. Goved. Od 18. do 24. t. m. prodalo ae je v Trstu 451 volov in 34 krav klavne živino in sicer — volov ie Kranjake, 205 ii Hrvatske, — ii Istre, 242 ii Dalmacije in 4 domači. Plačevali ao ae: voli ii Kranjske po f. —•— do —.—; voli is Hrvatske po f. 43,— do 44.— ; i* Istre po f. —.— do —.—; iz Dalmacije po f. 43*— do 44.— in domači po f. 45'— do 46'—; domače krave po f. 44*— do 45*— in krave is Italije po f. —.— do —•— kvintal mrtve vage. Seno in slama. Seno I. vrste prodajalo se je v tem tednu po f, 3.50, II vr. po f. 2.60, slama I. vr. po f. 2.75. in II. vr. po f. 205 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoBi. Kranjsko surovo maslo prodajalo se je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 88 do 90 nč., v part. od 30 do 50 kg. po 86 do 88 nč., furlansko aurovo maslo v part. od 20 do 30 kg. po f. 98 nč. do f. 1,— in v part, od 30 do 50 kg. po 96 nč. do 98 n*. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po f. 1.04 do 1.06 kilogram. Jajca na debelo po f. 3-20 do 3.50 ato komudov. K o k o i i po 1 gld. do 1*30 komad, piščeta po f. 1'— do f. 1*50 por. Krompir, navadni, na dobelo po 2.50 do 310 kvintal. ,R. M.* SVOJI K SVOJIMI Gostilna Ivana Trevna Vll^.' 29. bo priporoča slovenskomu občinstvu v obilen obisk. Točijo so zmirom Izvrstna Istrska in okoličan-hka vina po nnjnižji ceni. Točna postrežba z gor-kitni in mrzlimi jedmi. 2—52 Bratje Ribarić, Petru, priporočajo svoje zalogo v Trstu: via Pontlarcs M. 1, Piazza delta VaUe 9, vla Madonninn 2, /f azzetta CordaiuoU 2, z ubodom tudi v ulici Tor rente po najnlijlh oenah. Oglje I. kakovosti karbomna, kok, drva na metru itd. Karočbe ao spre-inljejo tudi z dopisnico S SBZSSčLSEKSSiS aa5S5aSE5SIaS5S5SJ6Bfl33SSBISolflI5 S Gostilna 1 l Antona Vodopivca i ulica Solitario nt. 12 | ^^Sf (Hrtlavratbr , Tri. Hokola*) g priporoča ti. ob'ituttu I pristno vipavsko vino, leak'/r h. pr. : I Črno, modra frankinja po 40, II. trste 1 /jo 32, belo r*hulju po M, rUslimj po pl 40 in sladki prosekar po II Ar. liter. — g iJruiiuam, od 5 litrov naprti, 4 kr. cineje. la Tudi j/rav domača kuhinja je n js^hi (v ulici Bolvedere št. 3) pristopno zadružnikom in nazadružnikom, ko.ji prvi ao deležni letnega čistega dobička. Priporoča tudi svojo društveno krčmo v Rojanu (poprej Fertotoro) 10 minut oddaljeno od mesta, z obširnim senčnatim vrtom in dvemi dvoranami, kjer se točijo izborna domaia vina, taran, pivo v ataklanloah itd. Točna postrežba ■ gor-kimi in mrzlimi jedili. Priporoča tudi avojo mesnico v Rojanu (poprej Pertotova) kjer ae prodaja goveje in telečja mešo, po najnižjih tržuih cenah. Priporoča se alavnemu ob' činatvu in udom. Novi člani ae ie vedno sprejemajo ob uradnih urah veak četrtek od 6—7 uro zvečer in ob nedeljah od 9—10 ure predp. 104—5 Podpisani je kupil M«n blook" od stečajno mase trgovino M. MILIC na voglu Piazza Gadola in Via Nuova 27, ter naznanja p. n. občinstvu, da dočlm jn storil potrebno preakrbeti trgovino t novim blagom, prodaja doaedanje blago po najnižji razprodajalni ceni. Priporočajoč ae alav. slovenskemu občinstvu la mnogobrojno obiskovanje be.eži _Josip Bebech, „Tržaška posojilnica in hranilnica4* (rtgiatrovana zadruga z omejenim poroštvom) Vla Molln Piecolo it. 1. 1. nadstropje. Daje posojila na menjice in Intabulacijo proti •"/<) obrestim, na zastavo srečk in vrednostih papirjev pa proti S'/i*/< obrestim. Od hranilnih ulog plačuje po •'/» obresti. tJradni dnovi ao: Vaaki dan od 9. do lil. ure dopoludne In od 9. do 5. popoludno, seveda izvzemši nedelje in praznike. Iiplačuje ae vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vaaki Četrtek od 3. do 4. ure popoludne. Glavni deleži veljajo po 200 kron Zadružni deleži ae lahko plačujejo v mesečnih obrokih po 1 gld. ter znaša vaaki delež 10 gld. 1-20 pivovarne bratov Rtininghau« v Steinfeldu — Gradec 156 pri A. DEJAKO, junior, v Trstu, via degli Artisti it. a. zastopnik » Primorsko, Dalmacijo in Levant. Jak. Klemene TRST MT Via S. Antonio ii 1. -^OT priporoča častitim svojim odjemnikom in slavnemu občinstvu aovo pplapalo blago za moike in žen-ake obleke, volnene robce in pletene savratnike, spodnje kitljo pletene in ii itofa, ogrinjala ia flanele, barhent beli, sivi in rasnobarvan, maje, spodnje hlače iz volne in kotonine, nogovioo volnene in is kotonine, rokovice, Hanol za obleke, srajce belo in v raznih barvah, ovratnike, zapestnice, židano ia-vratnike ia možke, dežnike, židano robco, čepice, volnene komaio, volno za nogovice, koŽuhovino in niufo, kakor tudi vse ostalu predmete ia pouk v ročnih delih v Šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah sagotovljn točno in pofitono postrežbo ReiistM. nmlt roarsto raJnisa v avezi z istrsko vinarsko zadrugo, je odprla dna H. t. raj. svojo pivnico na Bregu hSt. 1 v Ljubljani, kjer »e bodo točila prav po ceni pristna lanska in letoAnja vipavska in istrska vina. — Skladišče tega vina je v Siiki, kjer se bode oddajalo na debelo. Nnroiila za vsako množino sprejmo go tilničar obeh zadrug g Peter Krehelj, katori tudi posreduje direktno razpošiljanje vina po uzornih Tsem kupcem. — Kdor pride v belo Ljubljaneo, naj ne zamudi obiskovati to gostilno, kjer bode gotovo dobro po-atrežen. Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz v Trata, Via Nuova ii 19 pijaninov amerik. sistema ^garantirani novi od 170 /gld. naprej. Prodajejo se tudi na mesečne obroke iiplačljive v treh letih ter dajejo v naje 3 gld. na mesec naprej. SVOJO VELIKO ZALOGO olja iz oliv priporoča s-52 Enrico qm. Carlo Gortan via Caierma i, Trat (naspr. pivarnl PUaea) Vozni listi in tovorni listi v Ameriko. Kraljevski belgijski poitni parobrod ,RED STEAHN LINIE" is Antverpona direktno v Nev Jork & Philadelfljo koncesij ono vana črta, od o. kr avatrijake vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-ceaijonovani »stop 50—1 „Red Star Linie" na Dunaju, IV Weyringergasae 17 ali pri Josip-u Strasser-u Stadt • Bureau & commercieler Correspon-dent der k. k. Oesterr. Btaatsbahnen in Innsbruck. 2 slati 13 arebralh kolaaj. jjftc; 9 častnih la prlsaalalh diplom. Kwls4lna restitucijska tekočina c. in k. priv. pralna voda ia konje. Cena steklenici avstr. velj. gld. 1.40. Rabi ae 30 let r dvornih hlevih, v večjih vo-jaikih in aasebnlh hlevih kot krepčilo pred težkim delom in po teikih delih, proti po-dltvam, iarinjenjem, otrpnelost kit itd. ter daje konjem nosebno moč sa brao tekanje. GLAVNA ZALOGA: Pran Iv. Kwlada c. In kr. avstrijaki in kr. rumunaki dvorni založnik, Okrožni lskar v Korntvburuu pri Dunaju. Dobiva ao v vseh lekarnah in drogerijah Avstro-Ogrske. Paziti je na zgornjo varatveno znamko in zahtevati je izreono: II. Kwixdino restitucijsko tekočino. I., Singerstrasse 15, Dunaj. lekarna ,Zum goidenen Reichsapfel". Kričistilne krogljice, prej imenovane univerzalne krogljice zasluzijo to ime po vsej pravici, kajti v resnici je mnogo boleznij, pri katerih ao t» krogljice poka-salo svoj izvrsten učinek Žo več desetletij so to krogljice povBod razširjeno in malo družin utegns ae najti, v katerih bi pogrefiall malo zalogo tega izvrstnoga domačega aredatva Vsi zdravniki ao priporočali in priporočajo te krogljice kot domača arodatvo, posebno pa proti boleznim po alabl prebavi in zaliaManju. To krogljice stanejo: 1 ikatljlea z 15 krogljloaml 81 ni,, jeden zavitek O šknlljl<> i fflcl. t» ni., pri nofrankovani posiljatvi 1 flfld. IO ni. — Ako se denar naprej poSljo, ni troba plačati porto, in stano: 1 zavitek krogljlc 1 gld. 25 nč., tt zavitka i gld. 30 nč., 3 zavitki 3 gld. 35 nč. 4 zavitki 4 gld. 40 nč„ 5 zavitkov 5 gld. 30 nč., 10 zavitkov 9 gld. 20 nč. (Manj kot jeden zavitek so no požilja). Prosimo, da se izrečno zahteva .J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti jo, da ima pokrov vntke skatljji-e Isti podpis J. I'morholpr v rmleilh pia-*"~ menih, ka'oregn jo vjiloti na navodilu za poralio. Angleški balzam, i »tekieui™ m nč. Fijakerski prsni prašek, USSS^Sfr Tanokininska pomada f.j^Iu^,"? LX ljlua 2 Riđ. Univerzalni pla«ter.«.,s^td^itop07l0^ca Univerzalna čistilna sol tZieH:'Xoa proti posledicam slabe prebava, 1 zavitek l gld., Itazren imenovnih izdelkov dobivajo »e žo drugo tu- in inozemsko farmaceutiuno specijalitcto, ki bo bilo po vaih uvBtrijukih časopisih oznanjeno ; in so na zalitevanje točno in v ceno preskrbljajo tudi predmeti, kojih ni v zalogi. — lliizpoiiljunja po pošti vr&e se točno, n troba jo denar poprej doposlati ; večja naročila tudi po po&tiiein povzetju. I*rl alopoAiljntvl denarja po poiinl siakazsiiel Mtune pf»a*to dosatl sikanj knkor po povzetju. Balzam za ozebline j Trpotče / sok, l Steklenica '■*) ni. Amerik, mazilo za trganje, infSta1 Prah proti potenju nog, Balzam za goltanec, Zivljenska esenca (Praške kapljice) 1 atckl^ntica •ti n«. Lastnik političnu diuntvu .Eiiinost* — lzdavutelj in odgovurni urednik : Julij 3Iikota. — Tiska Tiskarna Dolenc v Trstu.