[l^kdan razen sobot. 1. nraznikoV. in P :.,/ nikoV. except Saturdajs, daily %nday, .rvd Holidajs. YEAR xxxiii. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NAltODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniški prostori: 20S7 South Lewndale Ave. Office of Public« t ion: 2857 Suulii Lawndale Ave. Telephone, Rockw«U 4904 Cena lista Je $6.00 »rjttutr^t^i^/^tsr chicago. iu~ pondeljek. ao. oktobra (oct. ao), mi Subscriplion $6 00 Yesrly &TEV.-NUMBER 204 Acceptance for malltng at special rate of postase provided for in section 1108, Act of Oct. I, IS1T. authoriiad on June 4. ISIS. dite bitke v bližini i0skve se nadaljujejo jtalin proglasil stanje obleganja in odredil 1 1 sortne kazni za provokater je, špione in dru- Japonska dobik lt agente sovražnika, Hitlerjeve armade | r ttiedle industrijska središča v prodiranju nQVQ ^fo proti Moskvi. Angleški tisk poziva Ameriko,' ^^ Jj takoj napove vojno Japonski. Novi letalski napadi na Neapelj in osiščne baze v Libiji munske oborožene sile, nimajo nobene podlage." 20. okt.—Danes zju-objavljen komunike omenja bitke na ozemlju 57 milj Ifeo »n 85 milj južnozapadno e, v sektorjih pri Mo-in Malojaroslavesu. Prvo leži ob železnici Moskva-drugo pa ob železnici rBrijansk. te bitke so se včeraj na-e na vsej fronti," pravi komunike . "Naskoki so- General Tojo izbran za premierja Tokio, 18. okt. — General Eiki Tojo je postal predsednik nove , japonske vlade po strmoglavlje-London. 18. okt. — Exchange nju režima, kateremu je načelo-Telegraph je danes citiral radij- val knez Fumimaro Konoje. On sko poročilo iz Moskve, da so je tudi vojni in notranji minis- ruske čete reokupirale Orel, stra tegično mesto, ki leži dvesto milj južno od Moskve, in da so Rusi zavrli prodiranje Hitlerjevih kolon proti glavnemu mestih Nemški manever glede obkro-žitve sovjetskih armad se^fe iz • . i __ i.:u tuvc »u v icrisiviii aiiuau »c J C le.- aa f»Z,c.je rusK.n c« a]ovll Te so se pravočasno iz- jfi odbiti. Stalin je razglasil obleganja v Moskvi, da itjtči obramba mesta, zaeno motale iz pasti. Angleški krogi so bili informirani o reorganizi-ranju sovjetske oborožene sile in vojnih operacij. Te se bodo jr naznanil, da bodo kalilct nadaljevale na 100,000>tirjaških in reda ter oni, ki s svojo milj 0bsegajočem ozemlju med ijo razburjajo prebivalce, i Uraiskim gorovjem in reko Vol-rljeni pred vojaška sodišča. g0 ' terji špioni in drugi § LetaUki minister poroča, da nemških fašistov bodo ^ Neapelj> iulijanska luka, 1 na mestu- I tarča bombardiranja iz zraka, v dekret določa tudi Bombe so porušile več vojaških vsega prometa v Mo-, objektov in zanetile požare. Dru-ned polnočjo in peto uro gi roji angleških bojnih letal so istočasno metali bombe na osiš-čna oporišča v Libiji. Londonski časopisi so pozvali Ameriko, naj takoj napove voj- no ih^HJitski. "Čas za ameriškd slednja V tem momentu. zavoje- Izjema velja le v slučaja avtoritete odločijo druga-Foveljniki sovjetskih voja-i posadk so bili imenovani, so priznali, da ae je t nacijske vojne mašine na i armade povečal. Hitlerje I nove četa. v ofenzivo, ka-i cilj je okupacija Moskve. 18. okt. — Nemške ar-!io v prodiranju proti Moli okupirale tovarne, elektrar-la premogovna polja v in-ih pokrajinah, pravi u-porocilo, ki pa ne pove, ta središča. Okupacija k je sledila uspehom v prodi-proti sovjetski prestolnici in zapadne strani, i južni fronti, ki uključuje ilj« od Karkova ob reki Don p razteza do Rostova, divjate bitke. Nemške, rumun-ogrske armade, ki so oble-i&leso. pristaniščno mesto em morju, so bile po pad-mesta poslane na drugo i in začele prodirati v Don-*kotimo. Rumunske armade ^veliko vlogo pri okupa-(Odesc in nemško poveljstvo pohvalilo in jim obljubilo ■ Plen, ki je prišel v m rumunske roke po odpora ruske oborožene j* ne more preceniti. ilo nemškega reportefja v* 90 Rusi uničili skladi-Pr«i umikom iz Odese, I razdejanja v Odesi poro-omenja. Nemški bomb-14 Potopili šest ruskih voja paiportov. štiri pa poško-v bližim Odese. 18. okt. — Ruske ar- » odbile vse nemške na l»a «v.>K F)07,icije ^ mo F1 »"onti, se Kiagj danes ob-■ komunike. So-P * priznal, padec Odese. D **J«vlj..no poročilo se je »>»ie nemške ar- akcijo je prišel," piše Daily Mail. Daily Herald, glasilo angleške delavske stranke, in Daily Tele-graph sta objavila uvodnike, naj ameriška bojna mornarica stopi v akcijo. Kairo, Egipt. 18. okt. — Velika britska armada je koncentrirana v Afriki in pripravljena na akcijo v slučaju osiščne ofenzive proti Egiptu. Poveljnik te armade je general Claude J. Auchinlenck. Kakšni so njegovi načrti, ni bilo razkrito, toda znamenja so, da se bodo razvile silne bitke na afriških frontah, če se bo osišče odločilo za ofenzivo. Angleška oborožena sila v A-friki je odobro oborožena. Bojna letala, orožje in drugi bojni material stalno prihaja i/. Amerike v Afriko. Washlngton. D. C.. 18. okt. — Državni department je sinoči naznanil, da so Laurence A. Stein hardt, ameriški poslanik, in člani njegovega štaba zapustili Moskvo. Izselitev .jf sugestirala sovjetska vlada. Državni department ni povedal, kam so odpotovali, toda domneva je, da so na poti v Kazan, mesto, ki leži 450 milj vzhodno od Moskve. V sovjetski prestolnici sta ostala samo dva člana ameriškega poslaniškega štaba. To sta Llewellyn Thompson in G. F. Reinhardt. . nazaj v dveh kra ^ Vja/mt, 125 milj za H "i Moskve, in Kalininu ' "^"ozapadno od Mo- P^-nitev sovjetskih čet iz R zvedet,* v zadnjih l**h v l*»polnem redu, pwvno poveljstva,. "Naše t » ukrcale na transpor & M odpeljali na druge "V***, katere širi na-£l**anda, da so se mo-H' umakniti iz Oda-■ ^l,LSka nemške in ru- konvencija adf dokončala svoje delo Deklaracija glede pomoči »ovjeieki Rusiji PIVOVARNISKA UNIJA SUSPENDIRANA Seattle. WaahM »18. okt. — A-meriška delavska federacija je zaključila svojo konvencijo z deklaracijo, da bi bila zmaga diktatorja Stalina nad drugimi e-vropskimi državafni prav tako katastrofalna kot osvojitev teh držav po Hitlerjevi vojni malini. "Rusija ~v sedanjih naporih narodne ,obrambe dala še nobene garancije |lede revizija svojega stališča nfrpram demokracijam v drufih državah," pravi deklaracija. "Dejanska podpora, ki jo Amerika zdaj nudi Rusiji, ne pompni, da je naše stališče napram komunizmu drugačno kot je |>ilo. Mi smo samo za pomoč rtiskemu ljudstvu, ki je bilo napadeno brez vzroka, da se bo lahko branilo proti nacijski Nemčiji. Kakor v prošlosti, tako tudi sedaj obsojamo komunistične metode. U-pamo, da bo ameriška pomoč zavrla propagando komunistov v tej deželi tn da je Rusija, ko bo vojna končana, ne bo podžl gala in financirala,, ker U ogra-ža svobodne ameriške ustanove in vlado." Deklaracija dalja pravi, d» komunisti v tej deŠMi skušajo pognati Združene države v tesno zvezo s sovjetsko Rusijo. Daniel J. Tobin, predsednik mednarodne unije voznikov, je stavil predlog, naj federacija izključi unijo plvovarnlšklh delavcev, kl je bil sprejet s 30,203 proti 1765 glasovom. Spor med njima je nastal zaradi juris&k-cije 1. 1939, ko je eksekutlva ADF priporočila suspendiranje ker se je pivovarniška unija u< ni j a uprla zahtevi glede trans-Vlchy. Francija. 18. okt. — (eriranja ftOGO voznikov v Tobi-Premier Petain je naprtil krivdo novo organizacijo. Unija je nato za poraz Francije v katastro-1 izp0ilovila injunkcijo proti su spendiranju pri federalnem sodišču. Unija voznikov je potem tirala zadevo pred federalno pri ki ter v novi vladi. Šigenori Togo, bivši poslanik v Berlinu in Moskvi, je dobil pozicijo zuna njega ministra. Tojo je znan kot prijatelj na cijske Nemčije in vodja milita-ristične klike, ki je zavzela stališče, da mora Japonska podpirati Nemčijo in Italijo. Očitno je, da se bodo odno&aji med ja ponsko, Ameriko in Veliko Britanijo poslabšali. ŠanghaJ, 18. okt. — Tukajšnji zunanji vojaški krogi so uver-jeni, da se je možnost japonskega napada na sovjetsko Rusijo povečala, ker je general Tojo postal predsednik tokijske vlade. Čeprav bi se premier upi ral sunku proti sovjetom, ga bo vojaška klika v to prisilila Sem dospela poročila omenjajo koncentracijo japonskih voja ških divizij v Mandžuriji. Ta ao dokaenrif ae Japonska pripravlja za napad na Rusijo, ker je vana v hudi borbi s Hitlerjevimi armadami. Bivši francoski voditelji obsojeni Pet znanstvenikov aretiranih Dr. Maček pod nadzorstvom policije Pet ubitih pri železniški nesreči Rim. 18. okt. — Poročilo italijanske časnikarske agenture Štefani is Zagreba pravi, da je bil dr. Vladimir Maček, vodja bivše hrvaške kmetske stranke in podpredsednik jugoslovanske vlade, aretiran in postavljen pod policijsko nadzorstvo. To dostavlja, "da je imel Maček stike z ljudmi, ki so sodelovali s sovražniki osišča v tujini." Sofija« Bolgarija, 18. okt. --Potniški vlak se je iztiril med mestoma Niš in Leskovec, Srbija, zadnjo sredo, se glasi sem dospelo poročilo. Pet potnikov je izgubilo življenje, 40 pa ja bilo ranjenih. Več vagonov se je razbilo, ko je vlak skočil iz tira. Berlin, 18. okt. — Časnikarska agentura DNB poroča iz Prage, glavnega mesta bivše čehoslova-ške republike, da so krajevne oblasti odredijo zasego vseh ra-dioaparatov v Pragi. Druga vaat pravi, da je bilo nadaljnjih dvajset Čehov na obravnavi pred nacijskimi sodišči v Pragi in Brnu obsojenih v smrt tn u-streljenih. Vsi so bili spoznani za krive izdajstva, sabotaže in nošnja prepovedanega orožja. AaMterdaan. Holandaka. 18. okt. — Nacijski komisar Arthur Seyss-In<|uart ja uveljavil dekret, kl določa smrtno kazen zs osebe, ki skrivajo ilvila aH jih prodajajo na nelegalnih tržiščih. IComisar je posvaril starša, da so tudi njihovi otroci podvrženi smrtni kazni, če kršijo dekret Kršilci bodo postavljeni pred posebna aodišča, kl b6do i srečala kazni, proti katerim ne more biti prlziva. Vlchy. Francija. 18. okt, — Lov na nasprotnike Petainovega režima, komuniste in nelojalne e-lemente se nadaljuje. Tu je bilo naznanjeno, da je bilo oseb aretiranih ln obsojenih na več let zapora v zasedeni in nezasedeni Franciji zaradi političnih Domače vesti bo pognala njegove organizacije v Kongres industrijskih organizacij. Odgovor je bil, da bo su-spenzijs preklicana, če bo unija pristala ns to, da Tobinova -ganizacija prevzame jurlsdlkcijo nad vozniki. Thy**en ni bil poslan v koncentracijsko taborišče Berlin, 18. okt. - Nacijske sv-toritete so zanikale poročila, da je bil bivši jeklarski magnat Fritz Thyssen poslan v koncentracijsko taborišče I^avile so, da se nahaja pod "privatnim nsd-zorstvom" nekje v južni Nemčiji in da ima svobodne rttae s člani svoje družine tn btvšim tovariši. Thyssen je f.nsncirsl nacijsko gibanje v prvih falni vojni z Nemčiji osmim bivšim voditeljem Ns' priporočilo članov svojega političnega sodišča je poslal pet vodite-|xivno »odlšče v Waahlngtonu ljev v trdnjavsko ječo v zasede- je mjunhcijo razveljavilo, ni Franciji, dva ostaneta v zapo- , . . nivo ru, v katerem se zdaj nahajata,1 Joseph Hauser, delegst pivo ker njuna krivda ni tako velika, varniške unije, je po glasovanju tretji pa se je izognil kazni z be dejal, da upa, da suspenzija ne gom v Ameriko. | Obsodba bivših voditeljev je bila naznanjena po radiu francoskemu ljudstvu. V trdnjav-1 sko ječo v Pourtaletu v bližini španske meje so bili poslani Edouard Daladier, Leon Blum, rice Gustave Gamelin, bivši vr-j bivša premierja, in general Mau-hovni poveljnik francoske oborožene sile. Paul Reynaud, tudi bivši premier, in Georges' Msndel, bivši minister za kolonije, bosta poslans v drugo trdnjavsko ječo, ki ps jo nsznani-lo ne omenja. Pierre Jacomet, ki je bil načelnik orožne Industrije, in Guy La Chambre, letalski minister ob izbruhu vojne, ostaneta v zaporu v Chateau de Bourassolu, v katerem se nahajata že eno leto Glede Pierra Cota, bivšega letalskega ministra, kl je v Združenih državah, je politično sodišče izjavilo, da obsodba ne bi v trm času dosegla ničesar, ker ga roka pravice ne more doseči. okt — List Pari* letih Parls. 18. r'T"...JrSLk.'ss krmil" Midi porod«, da je bilo pet pro- ;nz ^t.m mrtnih ^ bruhom vojne v Švico m od Um nikov Načelnik ameriške misije H vrnil v Waehington Washington, D C., 18. okt. — W A. Harrtman, načelnik ame riške misije, ki ja konferiral Stalinom in drugimi sovjetski mi voditelji v Moakvl glede a mertške pomoči sovjetom, je dospel sem iz Londona. V glavno mesto ja priletel z bombnikom direktno iz Londona. Takoj po prihodu je Harriman obiskal predsednika Rooaeveita. Veatl s seje pomožnega odbora Chicago. — Jugoslovanski pomožni odbor, slovenska sekcija, je zboroval v prostorih SNPJ ves dan v četrtek, dne 16. oktobra Navzoči so bili tudi Franc Snoj, član jugoslovanske vlade v Londonu, dr. Boris Furlan, profesor ljubljanske univerze, ki se začasno nahaja v Ameriki in pater Bernurd Ambrožič, katerega je tajnik odbora Jos. Zalar povabil, naj pride in pojasni stališče amerlško-slovenske duhovščine napram pomožnemu odboru. Kot je znano, so zadnje čase slovenski duhovniki is Clevelan-da ln okolice ustanovili lastni odbor v pomožne namene. Ambrožič Je poročal, da bi njihov odbor rad sodeloval z JPO, SS, hoče pa imeti zase izjemne pravice razpolaganja s prispevki, ki pridejo izključno iz cerkvenih fondov. Odbor pa je to zahtevo elevelandskih duhovnikov soglasno odklonil. Nekateri katoliški odborniki so močno prijemali Kazimira Zakrajška, ker je začel organizirati separatno duhovniško pomožno akcijo in s tem povzrt^čil, da se je v nekem slovenskem katoliškem listu Izražalo nezaupanje napram JPO, SS. - Odbor se je tudi dotaknil politične akcije za stari kraj, ko sta minister Snoj in dr. Furlan obširno poročala o situaciji in izrekla željo, da bl ameriški Slovenci organizirali kakšno akcijo glede bodočnosti stare domovine. Izrečena ja bila sugestija od odbornikov, naj se o politični zadevi razpravlja in iščejo naj se konkretne smernice, dokler ne pride zadevna iniciativa od or ganlsttctf: Mllwauške nevlee Mtlwaukee — Pred kratkim je v jezeru Pevvaukee utonil rojak John Koščak, znani gostilničar, ko je med ribolovom po nesreči padel iz čolna v vodo. Ponesrečenec zapušča ženo. Dru gih podrobnosti o nJem ni. — V bolnišnici se nahaja Jakob Oblak iz VVest Alllsa, ki je bil pred te-dni operiran na žolčnih kamnih. — Miss Ruth Ann Evanich (Iva- napad na bojno ladjo raz-kacil kongres Načrtr glede oborožitve parnikov sprejet ZASEGA PRIVATNE LASTNINE WA8HINQTON, D. C.. 20. okt. —Mornarlčnl department le sinoči poročal, da le rušllec Kearny. kl Ja bil iorpedlran sadni l petek. dospel v neko neomenjeno pristanišče. Deset Članov. posadke Je bilo ranjenih v napadu, dva teiko. enajst pa Jih pogrešajo. Poročilo dostavlja, da nI nobenega dvoma, da Ja nemška podmornica napadla rušllec. Med pogrešanimi Ja Loula Dob-nikar (Slovenec?) la Ctevelanda. Washlngton, D. Cm 18. okt. — Naznanilo mornaričnega depart- ' monte, da je bil rušilec K«arny torpediran 350 milj južno in za-padno od obrežja Islandije, danskega otoka, katorega so zasedle angleške in ameriške čete, Je izvalo silno ogorčenje v kongresu. Več kongresnikov je isjavi-lo, da je ta incident potisnil Združene države na rob vojna. Identiteta podmornice, ki ja padla rušilec in ga poškodovala, ni bila ugotovljena, toda domneva Je, da je bila nemška. Senator Claude A. Pepper, demokrat iz Floride, je lijavll, Ja Hitler odprto izziva Ameriko, un je zahteval, da aa ameriška bojna mornarica maščuje sa napad ln prične lov ns nemške podmornice in bojne ladje. Rušllec je bil spuščen v morje v Koal Iieyju, N. J., pred anim letom. Izdelila ga Ja Fetoal Shipbuildlng & Drydock Co. in stal Je pet milijonov dolarjev. Napad na rušilec je bil naznanjen, kg se je vršila debata o načrtu oborožitve ameriških parnikov. Naznanilo je skrajšalo debato in načrt Ja bil sprejet z 1M proti 138 glasovi. Po aktivnosti proti Petalnovl vladi »tudije za bolničarko. - V She nič) je pred kratkim dokončala sprejetju je bil poslan aenatu, in nacijski okupacijski oblasti. Stavka v ladjedelnici preklicana Federalni odbor izravna konflikt Pescagoula. Miss.. 18. okt — Unija strojnikov ADF je preklicala stavko proti ingalls 8hip- boyganu je umrla 42-letna Fran-ces Koren, rojena Završnik, ki je bila v Ameriki okrog 20 let. Zapušča moža, sina in hčer. . Clevelandake vesti Cleveland. — Dne 18 t, m. Je kjer bo tudi odobren. Očitno je, da bo kongres sprejel tudi Roo-seveltov načrt glade revizije nevtralnostnega zakona, ki prepoveduje vstop ameriškim parit i kom v vojne cona. Predsednik Roosevelt Je sinoči umrl Louls fttefančlč, star 62 lat' P^P^ »**rt ^ «"•«• Pri' In rojen v Malem polju pri Colu! vslne lastnine, opreme, strojev nad Vipavo Tukaj je bival 3fl let materiala, ki Ja potreben za ln zapušča ženo, slns in štiri bra-' te. Bil Je član društva ft SNPJ. obratni«. Načrt, ki je - Dalje je umrl Jos Pugelj, star '*d«J P^1«1 *»kvalnl odbin Je poeegel v konflikt, da odvrne stavko. ^Vprašanje glede zvišanje plače bo prišlo na rešeUr na konferenci med reprezentant! unije in lufrprN-acIje, katere se bodo udeležili tudi člani federalnega po-sredovaJnega odbora. DetrolL Mick. 18 okt — O J Kinraid, pokrajinski direktor jeklarske unije CIO. Je obsodil stavko v Jeklarnlh Great Lake« H te« »I Corp kot nelofalno in neupravičeno. Drjal je, da ao jo izzvali neal Co. Ed- Co. v Mlver Ibmgu, največji to-ward Header, vodj« rudarjev, Je Varni na »vetu poslal telegram s protestom proti policijski brutalnosti državnim avtoritetam Herry Uennett, osebni direktor Ford Motor Co., je dejal, da W detektivi že obiskali ogromno tovarno, kjer je koncentriranih povtavtjajo kot vodltaljl, za..........^^ >" 1 ■ ^ ■ ' ' ' I" Počeli preiskavo operacij. pa je /apretil, da }>odo vsi Iz ključen!," če ne bodo preklicali »tavke, v kateri je prizadetih čez tleoč delavcev Cleveland, O.. 18 okt,—James F Dewey, federalni posredovalec, J« naznanil dosego sporazuma med avtno unijo CIO in Midland Steel Products Co, glede lumčanja stavke, kl je bila okli-t ena pted dvema tednoma Detajli spot u/uioa niso bili objavljeni. Drugi viri ao odkrtli. da ae bo preiskava v velikem obsegu pričela ptih<»drij! mesec sistematič-mi m da bo trsjals več tednov Fordovi detektivi bodo tudi nadzirali obrat in skrbeli, da nobene ne|iokllesna oseba ne pride v prostore, kjer |o shianjeni v a/ni načrti in rekordi. Električne centrale, ki produclrajo električni tok za pogon strojev v tovarnah, bodo pod stalno stražo. PROSVETA m PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t Organ o! and publlshod by Slovet* National Benefit Sociatf Naročnina sa Zdruiono drsava (isven Chlcaga) in na leto. »34)0 sa pol UU, 11.60 sa čotrt leta; sa Chicago la Cloovo $7.50 sa c«lo loto. >3.75 sa pol letai sa inosomsivo M.00. Suhscription ralos: for t ho U ni tod States je Da Je tako, je krivda pri vladi, ker je premehka- ker ne izvaja vseh svojth moči, ki Jih je prejela nn demokratični način, ker ne določi meje dobička kapitalistom, nakar bi lahko upravičeno reklu delavcejn, naj se še oni zadovoljijo k sedanjimi plačami. Nihee ne /ivi od patriotizma! Delavec naj dobi, kar mu gre ln potem šele !>«» ljubil m branil svojo vlado. Glede pomoči starim članom Bivvabik, Mlnn.—Cital sem v zapisniku, kaj je bilo predloženo 12. konvenciji SNPJ glede pomoči starim članom in kaj je bilo končno sklenjeno. Sam sem poslal že dvema konvencijama to, kar bom tukaj omenil. Sem že dolgoletni član več zvez in jednot. Pri S. Z. sem bil okrog 12 let in tudi moja že na, s katero sva bila zavarovana vsak za $500 smrtnine. Potem sva bila člana pri Delavski podporni zvezi, ki se je pred 20 leti združila z jednoto, kakor tudi pri SNPJ za $500 smrtnine. Ker iva imela tri društva in ker je bilo preveč za plačevati, sem pu-atUS. Z. Potem, ko se je SDPZ združila z jednoto, mi je ostalo le eno društvo. Zdaj sem zavarovan samo za $500 smrtnine ln dolar bolniške podpore. Torej priporočam odboru, ki bo izdelal n,> OKTOB! starejši smo se potrudili, da smo kaj dobili. Vse jedilo tako zaposleno, najbolj pa stražniki in sodnik, ampak vse se je izvršilo v redu. "fipehkambra" je bila zelo zaposlena. Najbolj srečen je bil br. Bogataj iz Girafda, ker njega je sodnik vsakjkrat v njo poslal. Bergantove sestre so nam igrale vesele poskočnice, da se ie moralo vrteti staro in mlado. Vse je bilo zadovoljno, še celo kuharice in natakarji, ki so morali delati. Lfe škoda, ker je čas prehitro prišel, da smo «e mora-1 posloviti 6d vseh in odriniti proti domu. Hvala vsem, ki so nam pripomogli do dobrega uspeha za društveno blagajno. Jpam, da nas ne boste pozabili in pridite še na prihodnje veselice, kadar jih priredimo. Mary Bogataj, 358. branil. Leta l'J22 je zagrizen de- lo vffc besede, toda mora tudi lovodja tukaj vabfl cfclavt* v po- ( svoj kos dela napraviti. Prav za sebno sobo in jim povedal, ako hočejo dobiti delo, se morajo odpovedati tej orgonizaciji, ali pa naj vprašajo A. Z. za delo. Razume se, da je podpisani dosti trpel, ker je takrat trgoval z prav je njegov posel bolj neza-željiv kot pa delo uslužbencev, ker ima večjo odgovornost in tudi dobiva več kritike, razlika v plači pa tudi nI tako velika. Torej zakaj se pritoževati, še rojaki in jih zalagal v stavki s | sploh, ako je človek v letih in le potrebščinami. Ker je družba imela sama trgoviho v tej naselbini, je lahkd še toliko bolj pritiskala na delavce, ampak v do- težko delo dobi. Na splošno sem opazil, da je od strani zvezihih delegatoV, vfcaj od strani nekaterih', v*s čm pisih se vsega tega ne da pove- prevladovala nekakšna mržnja, datr Bilo je ustanovljeno tudi novo drifštVo v naselbini največ zato, da izpodrine to nesrečno druš tvo SNPJ, ker se je vtikalo v delavske boje in bilo politično napredno. Tako so mi povedš ljudje, ki so imeli priliko opa- «kuliano drio. Dobe od koristi ^ gk ^ do ka_ 1922 do 1928 je bila zelo KTIUC-I^ je pri41o po civilni vojni, ki 8 pota Na železnem okrožju Minneso-te sem ae mudil precej časa. Kaj vae sem videl in doživel, opišem enkrat pozneje. Za sedaj naj lc toliko omenim, da sem na sej mojega društva 268 SNPJ na Elyju radostno poslušal delegata br. Kolenca, ki je v kratkih potezah mojstrsko orisal glavne točke 12. redne konvencije. Seja je bila precej dobro obiskana Obiskal sem tudi Hlbblng. To pišem v bolnišnici St. Ma-ry'a v Duluthu, Mirm., kjer obiskujem bolnike. Sedaj se tu na hajajo Frank Dejek, J. Koščak oba t Elyja, ln mrs. Pongratz žena Viljema Pongratza in delegata društva SNPJ iz New Phi ladelphlje, O. Ona ae v bolnlš nlci nahaja vsled poškodb, kate re je dobila njih družina v avtni nesreči, ko se je nahajala v Min-neaoti. Na Chiaholmu so pred šeatlml tedni obiskali mrs. Bradač, sestro mrs. Pongratz. Z njo se v bolnišnici nahaja tudi ti j ena hči, že omožena, ostala Pongrat-zeva družina pa je po naareči odpotovala domov lažje poškodovana. Mre. Pongratz in hčerka sta že dobro ozdravljeni in se kmalu vrneta domov. Matita Pogorele. Malo o vinski trgatvi Power Polnt. O.—Skoda, ker trta ne rodi večkrat na leto, da bi človek večkrat pozabil na krile in težave. Tisti, ki je bil na naši vinski trgatvi U. oktobra v Slovenskem domu, je tudi pozabil na vse težave, pa tudi rev-matizem se je nekje izgubil, mogoče v "špehkambri". Vae se Je dobro zabavalo. Fantje in dekleta »o pridno trgali grozdje In drugo ln tudi mi PRED DVAJSETIMI LETI Vtisi s 12. konvencije Herminle, Ps.—Naj nadalju jem moje opazke glede zadnje konvencije. Udeležil sem se vseh sej brez dnevnic, izvršil mnogo agitacije skozi vse leto za konvencijo, toda za navadnega človeka, za "Jimmie Higginsa" ni bilo pet minut časa, da bi spregovoril na banketnem programu. Morda so se bali, da bi napravil kakšno pomenljivo opazko za pozabljenega človeka ali pa, da bi ga "lomil" v navzočnosti tako velike osebe kot je pittsburški župan. Naj povem, da je bil Zornik že na neštetih konvencijah S. P. JSZ, JRZ in SNPJ in tudi na drugih in ni tako bukov, da bi se ne naučil toliko, da ne bi osra motil koga izmed višjih. Res je čas omejen na takih priredbah ampak če imajo osebe, ki niso člani SNPJ in torej niso zanjo še nič storili, 15 minut časa, da oglašajo svojo prominentnost ali svojo organizacijo, .hi lahko tudi kak "Jimmie Higgins" dobil pet minut časa. To je bila torej zmota in je vredna kara nja radi bodočnosti. Seveda, če bi ne živeli v tako resnih čaaih, ko fašizem ali hitle rizem ograža civilizacijo vsega sveta, bi se pittsburški župan najbrže ne bil odzval, marveč poslal svojega zastopnika. Zdi se mi, da je prišel zato, ker se zave da, da je potrebna skupnost, če hočemo preprečiti poraz demokracije, čeprav je pomanjkljiva V bolj normalnih časih bi bila SNPJ preveč nevarna ali radi kalna za tako konservativno me ato kot je Pittaburgh, ker sloni na principu svobodomiselnosti lo lahko pridejo časi, ko bo jednota zopet padla v nemilost pri "visokih" glavah, ker prišle bodo zopet stavke, brezposelnost ln križanje delavstva se bo ponovilo. Takrat si bodo mora "mali ljudje" zopet zavihati rokave in riskirati svoje delo pa braniti principe naše toliko opevane SNPJ. Takrat nas ne bo do hoteli poznati taki polltlčar ii kot so nastopili na banketu Ce pa verujete, da bodo po te, vojni delavci ln kapitalisti lah ko sedli skupno za mizo, se motite. Torej bojev bo še veliko predno se bo delavec tako visoko povzpel. Podpisani nI še nikdar zleze pod klop. Ko je SNPJ prišla na. Izgubili smo nekaj članov radi novega društva, ampak kri zo smo prestali in SNPJ je v tej naselbini še vedno največja, toda ne brez žrtvovanja malega števila članov. Nekaj zvestih članov se je moralo izseliti, tisti, ki smo ostali, pa držimo zastavo pokonci in društvo zopet pridobiva na ugledu, in to po- nemilost in to posebno do glavnih odbornikov SNPJ. Prišlo mi je tik misel praznovanje? zmage v civilni vojni, katerega sem se parkrat tudi jaz udeležil na Bunker HillU. Tam srtn videl, kako sta se dva stara veterana hotela zopet spoprijeti, ker se pač nista zavedala, da imata oba nai Wat popravilu, ne bo ae d^ do takrat. Kadar bo pZ na, se vrši proslava Naš« dvorana v Collinw je okey m zato bo naše dn V boj 53 SNPJ proslavlja£ jo 35-letnico 9. novembra Barbertončani, če boste . drugo nedeljo v novembru dite popoldne ob 3:30 v lavski dom na 15335 rd. Imeli bomo dve muziki nI govornik pa bo glavni Pred A. Vider. Seveda n brez mene, ampak v Barbel me že itak poznate. Ko sem zadnjič poročal sem potovanju v Johna Pa., sem omenil, da je potoval Potočnik, ne Pečnil točnik je iz Kansasa, Pečn iz Colorada. Če bi trdil, v uredništvu napravili*p bi rekli: Ti si jo napravi vedno delaš pomote! Frank Barbič, je odpravila tudi telesno suž-nost na Jugu. Delegacija se je obnašala še dosti dostojno. Edino pri debati o spremembi imena SNPJ so zapravili preveč časa. Najbolj so se upirali sedanjemu imenu zvezinl delegatje. Jechiotini delegatje bi bili debato sicer lahko zadušili, toda so sami pou- sebno sedaj, ko je družba raje darjali, da bi to prineslo slabe zaprla rov kot bi se pogajala z posledice, ker bi potem mogoče unijskimi delavci, dasi ima ie kdo rekel, češ: nas so poteptali. 600 akrov premoga in bi rov Nfe vem, zakaj bi se kdo temu lahko obratoval še 10 let. Do iz- imenu upiral. Ko sem potoval črpanih delavcev nimajo nobd- po naselbinah, nisem pred konvencijo nikjer med članstvom slišal, da žele spremembo ime: na, pač pa nasprotno. Debata l!Ii^JI glede imena bi se bila lahko kon StmS £ v dveh urah in bi ne bi.o ki leta 1922, toda te besede so še nih simpatij. Ko bi jim bilo dovoljeno, bi naložili vse te izgara-ne premogarje na ladjo, jih za- danes resnične. Toda nazaj v| konvenčno dvorano. Kot sem že v prvem dopisuj omenil, sem se v petek zvečer treba porabiti vsega dne; pri tem bi se bilo lahko prihranilo najmanj $3000 na stroških. Glede imena naj omenim še to, da je bil v Pennsylvaniji leta 1937 sprejet državni zakon pred konvencijo seznanil z mno- da nobena bratska organizacija gimi delegati. Ampak moral sem niti korporacija ne dobi poslov-domov, da spravim v red svoje niče, ako spremeni ime. Čudno tedenske zadeve, v soboto zve- da ni kdo tega omenil na kon čer pa sem se vrnil z namenom, venciji in debata bi bila gotovo da ostanem tam skozi vse zase- skrajšana, danje konvencije in ^pomagam Najbolj glasan na tej konven-pri priredbah v Slovenskem do- ciji je bil Frank Vidmar iz Chi-mu kolikor bo potrebno. Name- In tako se ga je pnjelo nil sem se, da zapravim tistih M™ "Konfuzija", katerega se bo $25 v korist organizacije, katere) Wo ia«»bil mi je daroval glavni odbor kot priznanje za mojo agitacijo za Prosveto na priporočilo br. Ter čelja. On je' poudarjal, da je A. Z. delal za Prosveto od leta 1918, kar ni pdvsteta tO?h6. v resnici sem bil med prvimi 31 Zelo ostra debata je bila pr vprašanju, ali naj konvencija izvoli tudi urednika ungleške sek cije ali prvega pomožnega ured nika. Na moje vclijco začudenje se je za to navduševal tudi moj ožji prijatelj Mike Kumer Nad uredništvom sl je zelo raz naročniki v naselbini še predno jezil ker mu pamo£ni uredniki je Prosveta pričela izhajati kot dnevnik. Na konvenciji leta 1915 sem sicer zagovarjal povečanje tednika na 16 strani, da bi list služIl za izobrazbo članov. Ker pa je bila večina za dnevnik močnejša, sem se tudi jaz podal. Torej teh $25 mi je prav prišlo niso prevajali na slovensko člankov glede konvenčnih pri redb. Mike bi moral vedeti, da bi bilo to posebno delo za ured nike, za katerega niso plačani obenem bi to ne bilo več njegovo delo, marveč delo pomožnega urednika. Podpisa n je bil pri pravljen pisati za slovenski de in sem jih porabil v korist orga- Prosvete, toda se mi je poveda nizacije. Sicer sem pa toliko iz dal že za znamke za številne dopise Prosveti v teku njenega obstanka Ko sem se v soboto zvečer vrnil na konvencijo, me je razve selila novica o združenju, ker bo skupna organizacija imela več sporazumevanja po naselbinah in ba lo, da bodo to delo opravili že v Chicagu.—(Se nadaljuje.) Anton Žotnik, 87. Malo agitacije, malo kritiko Cleveland.—Jože Snoy pravi, da bo njih društvo 13 SNPJ v Bridgeportu, O., imelo svoj veliki dan 25. oktobra, ko priredi Vsaj podpisani upa tako. SSPZ svojo plesno zabavo. Unsmo, da delodajalcih leta je tako rekoč zrasla lz debla SNPJ ln se zdaj zopet nazaj vrnila. I Sedaj pa nekoliko "vtčipcev".! Neki višji uradnik je na mojo] opombo, da je tako prav, da sta ri še ostanejo na delu pri SNPJ,|m° napravil nezadovoljno opazko, Češ samo za pisarje nas hočejo slil: Kakšne druge službe pa morejo biti pri naših podpornih organizacijah? Saj tukaj ni čast Domačo voati. članica SNPJ Delavske voott. l'ila končana (I* Prosvete, 20 oktobra 1921) V Loratnu, O , je umrla 41-letna Barbara Gorjan, Stavka pi istamščnih delavcev v New Yorku je Ameriške v os t L Senat je ukor« po treh letth premirja sprejel peratn« mirovno |m.godbo med Združenimi državami tn Nem- Inosomsivo. Nemci so bojkotirali izgubljeni del šlezlje. Sovjetska Rušila. Sovjetska vlada posreduje med Kitajsko ln Mongolijo /a vzpostavitev pnjateljekth odnošajev. Angleški vojaki M straši ob neki ceett bodo imeli veliko udeležbo in da bo vse izborno Izpadlo, ker se Jože trudi. In ker se trudi, ga včasih kdo tudi ujezi, kakor tega dopisnika, ampak kaj hoče-Ce bitko izgubimo, smo kljub temu lahko ponosni, ker se še vedno borimo za delavvko orientirane zadeve. Nas ne briga nazadnjaška politika, ker mi si poštenost sami ustvsrjsmo. Br. Snoy, le naprej s borbo! Te se stari bojevniki niso ustrašili in ne vem, čemu bi m Je ml. Ker je Prosveta sa "harodne kandidate", ne vem, a*ka| naši rojaki ne postavijo,svojega županskega kandidata t Chicagu Cemu se Prosveta siji med naša dva narodno-katolftko orientirana, progreslvno-femokTitlč-no-republikanska lista Ameriško Domovino ln Enakopravnost* To nam ne gre v glavo Saj ima Chicago izobražene može. ki bi bili ponos našemu itftodu. če bi zavladali v mestni hiši. In Če znajo vladati katoliški Irti, zakaj ne bi znali tudi katoliški Slovcn d. čeprav bi jih nat*ali-"3!o-voks'"" ™ Društvo 48 SNPJ v Barberto-nu je mislilo proslavljati svojo 35-letnico 1. novembra Toda zgtfdllo ae je, da dvorana, ki je Detroitski paberkl Detroit. Midi .—Nekateri vijo, da smo delegatje na venciji v Pittsburghu imel velike plače. Well. tisti, so bili na hrani v hotelu Mli ječmenovec in "žel jim ni od konvenčne ped taj preveč ostalo. Neki d< iz Detroita je po vrhu kon ne pede zapravil še svojih larjev. Veliko nas je prišlo v burgh s klobuki sive barve. Še predno je priš za domov, so bili vsi klobu ne barve.' Delegat mi je da je prinesel s seboj štiri ce in v štirih dnevih so b mazane. Moral je kupiti vih, da je mogel dati um prati. Torej se naj nobed čudi našim velikim dnevi Ako bi se ne bali one nea številke, bi si osvojili 13 jev na dan, kot so si jo d« je HBZ. Imeli smo v hotelu tudi ket in za vstopnico plačali Dva delegata sta šla po nem obedu v restavraciji "porkčap" in "stek". Ni pa bilo treba nikomii diti v restavracijo nadopo ti želodca (Poljak pravi daka") po banketnem obed terega je priredila pri n vzhodni strani našeja mes sprejeti. Sam pri sebi sei lincarska liga, katerega a udeležil tudi jaz, dasi niše lincal in pripadal k nob« timu. * Tega banketa se je lahk< ležil vsak rojak, ako se je i su priglasil in plačal vsto Mize so se kar šibile po< raznih dobrot, kot pečene hane piške, frišno meso o< dega pujska ter okusne { jene šunke. Nadalje okusi tiče, krofi, "štrsubc", flanc domači kruh. Vse to so spekle v svojih mrs. Urška Grum, Voronil dilnik ln Mary Jurca. Več je bila na mizah tudi doma lenjava. Na primer wli Jurčevega vrta, katere mu liko, da se lahko dve krav zi zimo prehranita Nadal renje iz mrs. Junkovega ' tega je dovolJT^ sč Se 1 prašiča skozi zimo prehrai je bilo s pripravsm; bank«' liko dela, se razume Največ dela so »me,c ženske kot kuharice, kelnai umivalke, in zaslužijo pol Ječmenovec prekašal, znake delegsM Pittaburgh u. Ns nk nihj vih je visel, mal- kroghd dobna kroglam ** * « Pravijo, d« je k>.l < dva tedna zaposli V na p, bl.ft T«**« ,otAJ dreksljal in rumene M Pravi, ds v Detmnu n. «1 barve, s katero krogle banane Tri dni je ro*l terim naj bi ^ okinčali bomika Tone In M* n teU P*«^ n U čel +«"> .rVfdj Banketnlmg^ ' (Pelje as l ' P" v Detetu ni hi morsll 11 h<*t* i ISK, OKTOBRA VETA H) hribih in dolinah ,pennsylvaniji " pi* Ivan Molek (Nadaljevanje.) medkonvenčne priredbe banketa—ki sem jih na-!T vršile v Slovenskem tU dobro obiskan med ^ Ob sobotah in ne-/tam servirali kosilo in 'basement," kjer je f tf vedno poln delegatu je vodstvo Sloven- kuhalo jezo prav do kovanja na gl. odbor ^ je najel hotel za kon-' čeprav je bilo jasno r ki je videl tiste pro-bi nikakor ne ustreza-' velikemu zboru. Prvi rjjnvendje sem slišal, da potest pred zborovalce Iijema hotela, toda konje minila brez kaktne-Izvedel sem, da je jk Doma zahteva! od tik pred konvencijo, naj na razpolage $50, da bo -pilcete," ki bodo med jjo korakali pred hote-ina ta način dražili dele-t Odbor pa je bil toliko preda ni dopustil tega 4n ikova jeza se je razka-|wč. smo 24. septembra ob popoldne zaključili 12. konvencijo SNPJ brez »nesreče in jo hitro ucvr-burgha. ''4 delegatov je šla na»-domov, toda pošamez-i»odpeljali v bližnje na-v zapadni Pennsylvani-1 imajo sorodnike. S letel tudi ja«, dasi ni-ij nobenega sorodni-pa—tako vsaj raču-nogo prijateljev in so-ov. i: po konvenciji sem si |talen dni počitnic, da se vozim in razgledam po cu Pennsylvanije. Ni-i ne mislite, da sem se res Kil. Pravi počitek me Iscčtl v življenju ... * * i prva pot je bila v Johns-, Pristulim se Andreju Vi-Cirkničanu in bivšertfu i|l. podpredsedniku 8N-»novem letu bo glavni po-Djegova nova šarža—ki iz Johnstowna. Zaselek. Z Vidrihom vred je M «ami skupina delegatov, »»vračali domov v Johns-im okolico. je trajala dve uri in nič posebnega. Ako se Pennsylvaniji z vla-Jvidiš večjidel gole in zaka-Tj»to<\ po katerih drve m vodah in tovarnah. To-1» zdaj zelo zaposlene in ~ v«li u .vseh dimnikov; ki so v Llužbi obram-obratujejo s takšnim <*»kor da hočejo preko-* sebe. j.-11 [2' J°hm>townu je ogrom-Jta in Krležarska fn-J« ie vleče milje in mi-J° vijugastih jarkih ob * Creek in reki Co-L^t« mesta je Ista L«ab«rghu. hHbi in ddi-mesta je V globeli v zadnjih 90 letih 11 »h trikrat pridrvela vod* iz hribov in '»• potok V velereko, J^ Potem |H)plavila doli-«n m povzročila silno J"hnst'»wna so pre-k' «o večjidel v Hri K*)* jih oparii ker ao ^J1 v hrib. BSc^f teh 11k'n P" »koHci je eel ^ t,h n»Kelbin. Tudi napeto z ob- BaJtv 'JuHje deltjo M ♦ • t rne Je fldpelj«l WJtT' J" nripot na str- i k"kor or,ovo t Z;,nim,v kraj! ,k,j nav**or, tolčeš z i C ! 1(0 n* dr** rok* r">'pote, kakor U V r)" ^PMle An--'<' čistin V An^ej ims ft»-KH? čaaov, ki na hrib. fc, če \ y 9 se voziš z avtomobilom. Tedaj šele vidiš, da ima Pittsburgh lepo okolico in Johnstowti je mož v umazanih škornjih, a s svetlim, zelenim krivcem na prikupnem klobuku. V Johristownu je velika slovenska naselbina, katera se deli na več predelov. Stara naselbina doli ob vodi je pomešana s Hrvati. Tam je društvo Adrija št. 3 SNPJ, ki ima prijazen dom-ček (dvorano) v nelepi okolici. Oskrbnik domčka—"kluba" z barom v kleti—je društveni tajnik John Oreškovič, ki je bil rojen v Liki na Hrvaškem, kadar pa govori s teboj,, ga smatraš za "črnega Kranjca". Jako prijazen mož, ki se je z lastno pridnostjo postavil za prehodno vrsto med Hrvatom in Slovencem. Da je tukaj vstalo tretje društvo naše jednote, je to dokaz, da so v tej kotlini živeli napredni rojaki pred štiridesetimi leti. Johhstowrtsko druStvo Adrija je bilo poleg lasallskega Triglava edino, ki je poslalo" delegata na prvo ali ustanovno konvencijo SNPJ leta 1904. Delegat je bil Miha Štrukelj, ki je pred leti umrl v starem kraju. Miha je dobil za spomin sliko prve konvencije SNPJ, katera še danes visi na steni v dvorani društva Adrije—redka in častna starina. Druga slovenska naselbina je na Moxhamu, gori v hribih, kjer imajo drugi dom. To ni več domček, pač pa prostorna dvorana z lepim odrčkom, spodaj je pa običajni bar z mizami, pri katerih se zbirajo rojaki v prostem času. Conemaugh, nadnljnji slovenski kot, je spet "na dnu" globeli, kjer so tovarne in stare hiše. Tam imajo naši delavci trdno hranilno in posojilno društvo. Itako so naši rojaki raztreseni po vseh kotlinah in višinah Johnstowna in okolice. Z Andrejem sva obiskala tudi starega znanca Johna Langer-holca. Njegova žena je bila de-legatinja na konvenciji, torej nisva bila več tujca. John ima roserijsko trgovino. Njegovo ilvallšče s prodajalno vred je na rebri, v sredi med dolino in vrhom. Dasi je John zelo "busy" trgovino, si še vedno vzame čas, da kaj napiše in pokritizira v Prosveti. Znsk, da živi in hoče živeti . . .—(Se nadaljnje jutri.) ] Vesti iz podjarmljene stare domovine b Izselite v nemških Udov na Poljsko Berlin, 18. okt. — Čez dvajset tisoč Židov bo transferiranih iz Berlina in mest v Porenju v pokrajine bivše poljske države, se ^lasi uradno naznanilo. Večja grupa iidov je sinoči dospela v Berlin iz Porenja, kjer so jih naciji pognali v živinske vagone vlaka, ki je takoj odrinil proti Poljaki-- Uradnik državne delav-ške federacije umrl Milwaukee, Wis., 18. okt: — John J. Handley, tajnik-blagaj nik državne delavske federacije, je včeraj umrl po dolgi bo lezni v starosti 65 let. Njegova zasluga le bila sprejeteje več delavskih zakonov v državni zbornici, med katerimi je naj važnejši odškodninski zakon. , Prizadevanja za večjo farmsko f produkcijo Tajnik poljedelstva Claude R. Wickard si prizadeva doseči za leto 1942 višjo količino produkcije za osnovne poljedelske pridelke, potrebne toliko za domačo rabo kolikor tudi za rabo onih dežel, ki se borijo proti napadalcem. Obrambni sveti državnih in okrajnih poljedelsUh oblasti bo=" do vodili ksmpanjo, ki—kakor se upa—pride v dotiko z vsakim farmarjem širom dežele. Pričakuje se, da se na tak način produkcija poglavitnih pridelkov poveča v prihodnjem letu za dva odstotka čez tekoče leto in za 15 odstotkov čez povprečno produkcijo v dobi 1924-1929. Prizadevanje ne gre za večjo produkcijo vseh pridelkov. Zaloge žitnic za krmo, ako ostanejo na sedanji višini, bodo več kot zadostne; dalje se ne pričakuje niti večja produkcija bombaža, pšenice in tobaka. Pač pa se bodo potrebovale mnogo večje zaloge svinjine, jajec, evapor i ranega mleka, sira in kokoši. . Izmed vseh poljedelskih pridelkov, ki so najbolj nujno potrebni, stoji • mleko na prvem mestu. Ni le potrebno za zdravje Amerike, da se vporablja več mlečnih produktov, marveč so Angleži v potrebi velikanskih količin sira, suhega in evapori-ranega mleka. Skupna britanska potreba ameriških poljedelskih produktov se ceni na 6 do 8 odstotkov celokupne ameriške produkcije in skupni izvoz utegne znašati celo deset odstotkov. Cilj postavljen za leto 1942 kliče za največjo produkcijo v zgodovini te dežele in ako se to doseže, bo prihodnje leto tretje leto zaporedne rekordne produk cije. Skupna produkcija utegne biti le za 2 odstotka večja v onih pridelkih živinoreje, bogatih na vitaminih in mineralih, katerih potreba čim dalje raaU'-vsled vojnih in obrambnih razmer. Največjo skrb za dosego tega cilja tvori sedaj pomanjkanje poljedelskih delavcev, ker je obrambna industrija v indua-trialnih središčih pritegnila sebi mnogo delavcev, ki ao se poprej preživljali kot poljedelski delavci. Dne 1. avgusta je poljedelski department zabeležil najnižjo točko farmske upo-slitve,. odkar ao ae zečele voditi cenitve I. 1925. Podatki ao poka zali le 10.063,000 poljedelskih delavcev napram 10 867.000 pred enim letom. Všteti splošnega ugodnega vremena so ihogli farmarji v teku pretekle sezone držati poljedelske operacije na precej normalni višini VzHč pomanjkanju delavcev. Vendarle po mnenju poljedelskega department« so isglttfi za farmarje za jesen (n zimo nadalje ugodni in kupevslna sila kon-sumentov je na visoki točki. Skupni farmski dohodek—kakor prorokujejo—bo najvišji1 v desetletju. Department Je tudi mnenja, da zaloga večine iivil bo večja to jesen in zimo kotia-ni in da cene poljtkielskih pridelkov niso šle toliko gor W dogodek konsumentov. En dolar —trdijo narodni gospodarji department a—kupi letos mah j M-veža kot lani, ali ljudje ij^ajo več dolarjev. Common Councll—- FLI8. Pridelki amerlikegt izvora rastejo tedaj po vtem »vetu Predno je Kolumb odkril Ameriko, ae je Evropa in oatail avet preživljal brez raznih pridelkov, ki se sedaj smatrajo kot nepogrešljive potrebščine. Koruza ift krompir sta najboljši primer. Kakao, ki so ga Azteki rabili za hrano fn menjalno sredstvo, je drugi. "Peanut" je tudi prišla iz Amerike. Drugi pridelki, ki ao izvirno prišli iz Amerike, so kavčuk (rubber), paradajz, oreh pecan, klnln, va-nilja, manioc, iz korenin katerega se dobiva tapioca, Itd. Večinoma pa ti pridelki rastejo s daj izVen Amerike Največje važnosti sta aeveda koruza in krompir. Teiko ai moremo predstavljati, kaj bi Evropa danes počela brez teh pridelkov. Common Couneil—FLI8. £ Sodnik obtožencu, ki ae na vse načine izvija: Kaj mlatite, da vam to verjamemo. Mar naa smatrate za naivne amrkoline? Obtožcnec: Na to vprašanje odklanjam odgovor, gospod sod nik. ^ V ataljaju Slikar začetnici: Ste ie kdaj sedeli, gospodična? — Kaj vas pa to briga. Sicer sem pa bila obsojena aamo pogojno. • V reetavraeftji Gost sede za mizo ln vpraša: No, kaj imate dobrega? Natakar: Značaj, gospod. Jaz ae nikoli ne jezim. •i "CIOI u *«!« * mm Vortn,. M M ee fsf+kll aa efcftt slav ZADNJE VESTI Angora. 9. oktobra. — Priape-te ae vesti o podrobnostih velikega upora pri dabcu. Cela nemška divisija s teškim topništvom in s tanki je i s pomočjo M8tuka" bombnikov napadla mesto, kjer so ae srbeki četniki u-trdili. V borb«, ki h trajala na* pretrgoma 16 ur ja bil Šabac popolnoma porušen. Dva bataljona Paveiičevih uatašev, ki ata tudi bila med napadalci, sta >ila do aadnjega uničena. Pohod nemških čet na Šabac—srbski "Verdun", kjer je srbska vojaka v prejšnji vojni uničilp celo avatrijako armijo — se je začel v torek 8. oktobra zgodaj zjutraj. Začel se Je c navali nemških "Stuka" letal in s silnim o- jem nemškega telkega topni va. Ko So srbska oporišča v predmestju bila uničena, so nam-Iki tanki in oklopni avtomobili prešli v napad. Srbski četniki so odbili prv4 napad In pozneje « štiri s bombami, granatami, dtnamitom, eteMentcami napolnjenimi a bencinom, a malim številom poljskih topov francoeke vre te 75 mm, ki so jih uporabili kot protitankovske topove in a uporabo dveh protitankovskih topov, ki so jih sajell ob napadu na neko drugo nemško vojašnico; kasneje ao se četniki umaknili akosi razvalina gorečega in razrušenega mesta in pomagali, da se je glavna četnlška vojaka mogla v redu umakniti. Poročila ImenujaJo bitko pri Šabcu kot bitko "večjega obsega", v kateri ao Nemci iagubill mnogo vojakov ln vojnega ma* terljala. Srbska obramba je Šta-a okrog 5-6 tisoč moških ln Žena, ter je Izgubila okrog dva tisoč ljudL Ujetnikov ni bilo ne na tej ne na drugi strani. Nemci so prsv tako streljali ns prebivalstvo v predmestju, kl so ga osumiti, da ja pomagalo četnl-kom. Beogradsko "Novo Vreme" poroča, da Je v zapadnem delu Srbija proglašeno vojno stanja. Zagteblkl Hsti poročajo 6 podrobnostih bitke pri Ssbcu in po-zivsjo Hrvste, naj se upro nsps-dom dragih četnlškth edtntc, ki krožijo v zapadnetn delu Srbi-a, v severni Mani in v vshod nam delu Hrvatske. Pismo la tutamberka Brat piše avoji sestri v Ame rlki z dne 3. svgusta. Pismo, ki rrna ga Je ssstts pisala Iz Amen ka 38. februarja t. i, ja dobil čez &i?Ht moaec« f, i Doma ao vsi adravi. Bin, kl je bil pri vojakih v Srbiji šn kl so ga Nemci edvedli v ujetništvo, je bil izpuščen in ae je vrnil domov. Je pa še mnogo domačih vojakov, ki se še niso vrnili in o katerih ni na duha ne alaha Mf fcuAemberku j« vae polna i| talijanskih vojakov, ki pa ae dobro obnašajo in tudi pomagajo domačim pri delu, če ni druga če. Za Italijane kuhajo v starem . __ a .,,---ii 4M — — S4 —... grami m rum reven it oKoiic r lahko nasitijo v tej kuhinji; celo lz Oradeca prihajajo tja po menato. Na Dolenjskem Je bilo doslej veliko pomanjkanje žita. Nikjer ga nI bflo mogoče kupiti fn Če gs Je kdo prodajal, je zahteval po 800 din za mernik Horuze. Sedaj Je toliko bolje, ker Imajo novi krompir, fižol fn grah. Moko zs kruh In sladkor lahko kupijo na karte, toda olja ne morejo dobiti sa nobeno ceno, čeprav M radi Jedil solsto. Denarja pa sploh nlmsjo. l.judje so zs silo zsdovoljnl. Kočevsrje ps bodo skoro vse preselili nekam v Nemčijo, nir Čeno je bilo, da poidejo 16. av guata vstran in pustijo svoje domove. I^etins je tetoa relo dobro k a zala, če ne bo še kekšne naarečf Pn žetvi pšenic« In Ječmena Ji bilo malo pr*več def Ja. Vesti la nepekor1w Jiafeelevii« Iz Carigrada poročajo, fin Nemci s pomočjo svojih zaupni kov tiskajo v Holgredu letake m rezglaar proti vladi generala Hi movua. ki jih lepijo na cidove In na vozove ceetne železni«■»• Težnja In rti J U nemške prof* gande ja, da zvrne a sob* odgovornost Nemčije sa neiztvani napad na Jugoslavijo fn ca d!v jaftko bombardiranje Bolgrada ' V Bel gradu navzlic ns J st rs I nejšim kasnim vsak večer in vae noči odmevajo streli. Vsi poskusi sestaviti nekako "srbsko vojsko" so propadli, čeprav belgrajako glaailo aaseditih oblaati "Novo Vreme" vaak dan pasiva čaatnike, naj ae prijavijo oblastem. Vse ljudstvo vidi v takem delovanju iadajalatvo iu se oblastem ne prijsvlja. Pretresljivi so podatki o sprejemu, ki ga je belgrajako prebi-valatvo priredilo angleškim ujetnikom, ki ao jih Nemci zajeli v Grčiji in na Kreti in potem skozi Belgrad peljali v Nemčijo. Ljudstvo je vsom grožnjam navkljub angleškim ujetnikom na-akrivaj dajalo kruha, potic, masa, aadja In oblek. V Topčiderja je nemški vojak uatrelil nekega Helgrajčana, ker ga jo zalotil, ko jt Angležu dal elgareto. Ob prihodu angleških ujetnikov je ves narod glasno pozdravljal angleško vnjako in Anglijo. Razmerje med Italijani in Nemci v saaedenem jugoslovanskem osemlju je zelo napeto. Ita-lijanaki vojaki javno prlpovedu-jejo, da ao proti vojni. Obračuni med italijanaklml In nemškimi častniki saradi tega so na dnevnem redu. Cesto nemška vojaka atrelja na poedine itali-janake vojake, Če ae lihčejo pokoriti. x Reka Neretva je bila pred tedni tako polna mtiičev, da pri Moatarju ni bilo mogoče s čolni vositi po njej. V Splitu so mnolice beguncev is Sarajeva, Zagreba in Belgra- da, največ Srbi in iidje. Mnogo je tUdI Hrvatov, somišljenikov HSS. Italijanske oblasti, kl So sprva bile prizanesljive, so zdaj krute in pripoveduje se v Dalmaciji o ljudeh, ki ste jih sinoči še .srečali, a jutri jih zemlja požre. Cene živilom atrašno rastejo. Dvanajst jajc stane 20 lir, liter olja 41 lir, kilogram hrušk 6 lir. V Dalmaciji in latrl dobi oseba 60 gramov sladkorja na meacc, sto gramov olja na mesečin sto gramov kruha na dan. "Štefani" poroča 1« Zafrebe, da je Pavelič ukazal popis premoženja vseh državnih, samoupravnih in občinskih uradnikov, ki ao bili postavljeni od decembra 1918 do aprila lotos,— Zakaj, ni težko uganiti. London poroča, da je porušena proga med Ljubljano in Za-~ grobom. Zaradi čestlh nemirov v Zagrebu in zaradi napadov "hrvatske soljačke zaščite" na Pa veli-čeve uatašo in nemške vojake, Jo načelnik policije Artukovi4 izdal ukas, da se morajo vsi javni lukali zapreti do devetih svočer, Po tej uri je Zagreb mrtvo mesto. Zaradi-Velikih nen^rnv v Sloveniji in Črni gori je Muaaolini poklical na odgovor komisarja "Province Lubiana" Oraaiolija in vojaškega poveljnika črne gore, generala Pircio Buollja. .. Madtarake oblasti ao na Jugu "svoje drtave'v prijele dva srbska "komunista" ki sta oba priznala, da sta pripravljala novu vstajo. "International New« Service" poroča, da Je eden oboli priznal, da ja po navodilih Iz Moskve pripravljal vse sa prihod ruakih parašulistov' v "Južno Madžarsko".. Komunistične aktiv notti na Švedskem (Nadaljevanja K 8. ■tfsnl.) o všeč. Ali kaj so pa hoteli? Vendar aa na more aahtevatl, da se naj oseba s preobloženim da- om ubije radi lenoba drugih. Boodbornik Tona Ja vsaj nekaj r,. . . „ ,.. . . A pomagal, namreč vstopnice pi- Zdaj, ko časopisi pišejo, ds so ^ ^ profilj.| ttr poleg one- Tislc kritizira vladno politiko itockholm, I vedska. 18. okt.— komunistične orgsnlzsclje raz tegnile svoje sktivnosti ns Norveško ln Dsnsko in ds podžigsjo sabotažo in špionažo, ae Je razvila opozicija proti politiki švedske vlade, kar noče nastopiti proti komunistični strsnki, ki financira ta aktivnosti. Voditelji vlade pravijo, da bl bila zabloda, če bi rasglsslll komunistično stisnko sa nelegalno. Komunisti bi potem vršili podtslno delo, ks-turage vlada ne bi mogla kontrolirali. Policijske oblasti pobijajo ta argument. One trdijo, da bi stranka Izgubila 90 odstotkov članov, če bi jo vlada proglasila za nelegalno, čeprav ao komuni stični kandidatje pri sadnjlh volitvah dobili čez 200,000 glaaov Dalje trdijo, da ja bil komuni stilni vpliv nesnsten, dokler ni ftvedaka dala zavetje voditeljem komunističnega gibanja iz Nem člje. Nemški komunisti na ftved-skem dobivajo denar iz Moskve za financiranje svojih aktivno ati. Celo pred izbruhom vojne mi škandlnavakl mornarji dobi vali plačo sa sabotažo na nem ških parnikih, kl ao ae nahajali v lukah ob baltiškem morju. Po izbruhu vojna ao "komunisti organizirali Apionske aktivnoatl In Kdaj kooperirajo z agenti brit ake tajne policije na Norveškem, Danskem in Finskem Daai Je švedska policija areti rala vač komunistov na obUižbo nopostavnih aktivnosti, Je bila večina iitpuščerla -Bojazen pre vladuje, da bo liltler, ko bo do-končal kampanjo proti boijševl /mu, udaril po Švedski. Reparacija Tri dni po odh Torej prihodnjo sezono ja lahko mesto 14 najmanj 24 II* mov, V mojem zadnjem dopisu glede podgan, grilov in kozlov aem zapisal, da je ludno, kako so prišle podMsn« In grill v od 6000 do 10,000 (reci: od lest do deset tisoč) čevljev globočine v bakreni rudnik. Pomožni urednik je pa moje številke od 6000 do 10,-000 apremenil v 600 do 1000 Da so mole številke resnične in sem zsplaal pravo globočino, lahko potrdi I. Molek. kateremu Je stvsr znana, ker Je tudi sam delal v eni izmed ocenjenih globokih jamah Pomožni urednik" Proavetl' je najbrže aem delal kje v premogovnih jamah, katere pa niso globoke več kot 180 do 1)00 čevljev In radi taga nI mojim številkam verjel tar je Iste mižal Ali je tako, A. O ? — ^Približno A G.) Leo Junko. 121. PONDEUEK Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin H. HUDSON Prevedel IVAN JOKTEZ tiče sosedov — Runijeve družine — se njihovega obiska ni bal; saj ne bodo vedeli, je menil, da sta z Rimo odšla od doma. Nazadnje je o-stalo fte dva lončena vrča koruze, fižola in posušenih bučnih narezkov, ki jih je bilo treba spraviti v kraj. Nuflo je vzel enega teh vrčev in roe povabil, naj mu sledim z drugim. Potem me je peljal v gozd in me vodil križem kražem, dokler me ni privedel do mesta, kjer sem tiste usodne noči obležal pod visoko pečino. V skali, dobro zakriti od grmovja, je bila večja votlina, kjer je imel starec svoje staro skrivališče, njegova zakladnica, katere mi gotovo ni pokazal brez hudega notranjega boja, čeprav sta bili najini usodi zdaj povezani. Tu je imel spravljena živila* posušeno tobakovo listje in svoje primitivno orodje, kuhinjsko pripravo, vrvi in druge stvari. Ko sva odložila najin tovor, je zaprl vhod v votnilo z večjim kamnom, zama-zal špranje z ilovico in vse pokril, z mahom, da ni ostala za njim nobena sled. Zvečer smo se pošteno najedli, potem pa je Nuflo privlekel odnekod dve vreči; prva je tehtala okrog dvajset funtov in v nji je bilo pre-kajeno meso, mast in smola za razsvetljavo in nekaj drobnarij, v drugi pa koruza in fižol; prvo je imel nositi sam, drugo, lažjo, je pa namenil meni. Odrinili smo šele potem, ko je nastala popolnoma tema, kajti starec je bil izredno previden in nezaupljiv kakor bi okolica mrgolela vohunov. Pot nas je vodila ob zapadnem robu gozda; goro Vtaioo smo pustili na svoji desni in potem potovali po razdrapanem, težavnem svetu; naše edine vodnice so bile zvezde in proti jutru je pogledal izza obzorja mesec. Naša smer je bita sprVa severoyzhodna, potem pa smo zavili naravnost proti vzhodu, kjer so se raztezale v nedogled savane in gozdovi. Prvi del potovanja je bil zelo utrudljiv, še bolj pa poČivanje tekom dnevne vročine, ko smo se kuhali v senci, kjer so nas mučile majhne muhe, ki so pikale kot vragovi; toda dnevi in noči, ki so sledili, so bili še mnogo hujši, ko se je vreme poslabšalo in so nas pogosto prale plohe. Pri vsem tem pa mi je bila zanikana še edina tolažba, ki sem jo bil pričakoval v tem izrednem neugodju: Rima se me prav tako malo držala kot prve dni v domačem gozdu, ko sem jo večkrat slutil kot videl; še videl sem jo le mslokdaj, kajti bila je vedno daleč pred nama in le zvečer naju je vedno pričakovala na prostoru, kjer smo potem taborili. Zadostovalo je, da ji je Nuflo z roko naznačil smer, pokazal oddaljeno goro ali drevo in dekle je bilo v nekaj trenutkih kdove kako daleč pred nama, spotoma obirajoč razne gozdne jagode, s čemur se je preživljala kakor običajno v gozdu. Spotoma smo videli več indijanskih vasi, katerih pa smo se skrbno gnili, enako kakor smo se ognili vsaki skupini Indijancev, ki smo jo slučajno imeli srečati; zato smo morali večkrat spremeniti svojo smer, da smo ostali neopaženi. Samo enkrat, tretjega dne našega potovanja, smo se nenadoma znašli iz obraza v obraz s skupino treh ljudi, ki so potovali v nasprotno smer in nepojmljiva nesreča je hotela, da je bila prav tedaj Rima pri nama. Ustavili smo se in se nekaj časa pogovarjali s temi ljudmi, ki so bili prav tako presenečeni vsled nenadnega srečanja kakor mi, zraven jih je pa mučila tudi radovednost, kdo smo; toda Nuflo, ki je govoril njihov jezik kakor bi bil eden njih, je bil preveč prevejan, da bi jim dal resnične odgovore. . (Dalje prihodnjič.) (Se nadaljuje.) Nuflo me je presenetil. Namesto, da bi si izmislil vrsto izgovorov, da bi z njimi opravičil odlašanje, mi je sporočil, da je pripravil vse potrebno za potovanje in je čakal le še mene, da se vrnem. Rima je naju tisti večer kmalu zapustila kakor običsjno in midva sva ostala sama pri ognju, kjer sem starcu pojasnil, kako so me bili Indijanci pridržali ln kako sem prišel ob samokres, katerega izguba me je skrbela. Toda nje-gs ta izguba očividno ni nič skrbela in jaz sem dejal: "Kaže, da se ti stvar ne vidi važna, toda Jaz ne vem, kako se bom branil v slučaju napada." "Jaz se ne bojim napada," mi je odgovoril. "Meni se vidi, da je vse eno, če Imaš samokres ali tucat samokresov, pušk ln mečev — ali pa nobenega orožja. In to iz prav enostavnega razloga. Dokler je Rima pri nas, dokler sva z njo po njenih poslih, Uko dolgo bomo deležni varstva od zgoraj. Angeli, senor, nas *>odo stra-žih-udfc in dan. Čemu torej orožje, razen, seveda, za preskrbo živeža?" "Zakaj pa nas ne bi angeli zalagali tudi z živili?" sem ga podražil. "Nak, to je pa nekaj povsem drugega," me je zavrnil. "To je vsakdanja, prozaična zadeva, potrebna, ki je lastna vsem živim stvarem, ki si znajo pomagati same. Saj ne pričakujeU, da bi vam angeli odganjali komarje ali vam pobirali trne iz kože! Nak, gospod, vi lahko go-vorlU o naravnih darovih in skušate prepričati Rimd, da je, kar je in da ve, kar ve, zato, ker je bila kakor kolibrij rojena s temi lastnostmi, toda mene ne boste preprlčall. ~ In povem vam, senor — brez zamere, prosim —, da ni lepo, vcepljati ji talje storije." Jaz sem se nasmehljal. "Kaže, da ona sama dvomi o Um, kar ti verjameš.". "Ampak, senor, kaj pa morate pričakovati od nevedne deklicITkot je ona? Saj ničesar ne ve, oziroma prav malo ln noče poslušati razuma. Bolje bi bilo za naju dba, če bi češče ostajala doma in molila in čitala katekizem, namesto da se potopa po gozdu za ptiči, cvetjem, metulji in podobnimi stvarmi." "Ns kakšen način, sUrina?" "Razume se, da bi potem lahko posvetila več časa kultivlranju odnošajev z ljudmi, ki jo obdajajo — mislim z onimi, ki prihajajo od jam, kjer prebiva njena svetniška mati — ln so vedno pripravljeni ugoditi vsaki njeni želji; ln to bi nama zelo pomagalo. Vzemimo Runija in njegove, ljudi; zakaj naj bi živeli v Uki bližini in naju vedno ogražali, ko bi jih ošpice ali pa kska mrzlica lahko brez nadaljnjega spravile v kraj?" "Ali si ji kdaj svetoval kaj takega?" Vprašanje ga je presenetilo in nekam užalo-stilo. "Seveda, senor," Je odgovoril, "in več kot enkrst. Lep kristjan bi bil, če bi tega ne storil! Ampsk kadarkoli sem jI to omenil, me je samo pogledala in izginila v gozd, kjer je ostals ves dsn; in ko se je vrnila, me še pogle-dsti ni hoUls, tako perverzna in neumna je v svoji nevednosti. Saj sami vidite, da nima nobene prave pameti in da jo važne stvari prav toliko brigsjo kot muho, ki brez smotra brni okrog." Petnajsto poglavje Drugi dsn smo bili zgodaj na delu. Nuflo je za moje odsotnosti pospravil, posušil in shrsnil vse poljske pridelke z vrta. Mož je bil odločen, poskrbeti, ds ne bi ostalo kaj za take pritepen-ce, ki bi se utegnili odkod priklatiti. Kar se Kako )e to mogočtl V Nemčiji odpade na ld žitve željnih deklet samo ških. — Kako je to mogoče? v Nemčiji tako malo moj — Ne, toda drugi se oženiti. Kitajski guerllcl uničujejo železniško progo pri Klngvi. provinca KUngaL _ Previdnost — Vedeževalka mi je dala, da bom umrl v s stelji. — No in kaj si ukrei temu? — Od takrat spim vc prijateljih. Začetek zaposlitvi — Kako dolgo si že z pri tej tvrdki? — Odkar so mi zagrozi povedjo. Razžaljena tata — Mihec, prepoveduj gledati me, kadar moliš našu "reši nas vsega hud Slabi izgledi — Pomisli, moja žena r\ lja za vzor svojega prvegi — Ne jemlji si tega I saj boš tudi ti vzor n| tretjemu možu. TISKARNA S.N.P SPREJEMA VSA v tiskarske obrt spadajoča dela Tlaka vabila sa veselice ln akode. vizltnlce. časnika, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, sIotssU češkem, angleškem Jeziku In drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.Pj TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojaanlla daje vodatvo tiskarne.—Cen* smerna, unijsko dalo pr Pišite po informacija na naslovi .. SNPJ PRINTERY 2857-59 8. LAWNDALE AVENUE . CHICAGO. IU TEL. ROCKWELL 4S04 __ Po sklepu 11 redna konvencija sa lahko naroči na list Prosvtl prišteje eden. dva. tri. štiri ali pat članov ta ena družina k eaii nj ninl. Liat ProsveU stana aa vae enako, sa člane sli nečlana Mi eno letno naročnino. Kar ps člani še plačajo pri asesmaniu iu tednik, sa Jim to prišteje k naročnini. Torej teda) ni esroks. da Ja liat predrag sa člane SNPJ. Ust Prosveta Je vata Usta*" gotovo Ja e vsaki druiini nekdo. Id bi rad čital Uit vsak PoJasnUoi—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj tednik, bode moral tisti ČUn iz dotlčne družine, ki je tako »« naročena na dnevnik Prosveto, to Ukoj naznaniti upravniku « in obenem doplačaU dotično vsoto listu Prosveta ARo wg« stori, tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto narocn Cena listu Proaveta Jei > Za Zdruš. države U Kanado SS.00 Za'Cloaro la Chicago i* J Ust Proaveta & druttva CL dr«*tva drvi*« d. druitva d dr«**« Drža*« mermtmik -