fwi amerik&nski Slovenec [pri
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI	fl^JgK
I	i	F Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! ]
"Var* j GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA	JJgjL—[
v amctikl |	V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVA_i.	""■SmS""
~ ' ■-- 1 ■ ■ ■ 11 SiJ " ŠTEV. (NO.) 4	CHICAGO, ILL., PETEK, 12. JANUARJA — FRIDAY, JANUARY 12, 1945~	' . " --LETNIK (VOLJUV.
Invazija na otok Luzon uspela
AMERIKANCI IZKRCALI 100,000 M02; ODLOČILNE , RITKE NAZAPADNI FRONTI j
Iz otoka Luzon, Filipini. — Vesti, ki so jih razširjali Japon- j ci že koncem zadnjega tedna o nameravani ameriški invaziji € otoka Luzona so bile resnične. Amerikanci so izvedli sijajno i invazijo^ia otok Luzon in to s severne strani otoka v zalivu Lin- N
gayen. Kolikor dosedaj znano --—
so Amerikanci vpadli na obrežje na več kakor 27 milj dolžini in do četrtka zjutraj so prodrli že precej globoko v notranjost. Zasedli so do 20 mest in naselij in motorizirani oddelki prodi-J- rajo ob reki Agno_ proti jugu proti Manili, glavnemu mestu • na Filipinih, od katerega so zdaj oddaljeni le še 93 milj.
Vpad je Bil izborno organiziran. Nad 2000 ladij vseh tipov je sodelovalo. Istočasno so A-inerikanci bombardirali Formo- i so in domače japonske otoke, ] tako da so bili Japonci zaposleni tudi na drugih točkah. Med : tem so Amerikanci vpadli na < otok. Vojaški strategi se čudijo, i kje je japonska mornarica, ali
je tako oslabela, ali se ne upa v spopad z Amerikanci. Na otoku Luzon se pričakuje ljutih bojev v notranjosti. Japonci imajo tam močne posadke, Jci se očividno umaknile pred da-lekosežnimi mornariškimi topovi in pred našo zračno silo. Pričakuje pa se hudega odpora bolj v notranjosti. Amerikanci so izkrcali, kakor se omenja do 100,000 mož in ojačenja pošiljajo stalno naprej. Japonci so pred ameriško drznostjo naravnost iznenadeni.
Pariz Francija. — Boji na zapadni fronti v Belgiji napredujejo zadnje dni v dobro Zaveznikov. Nemški nos, to je (Nadaljevanje na 6. str.)
V GRČIJI SESTAVLJAJO NOVO NARODNO VOJSKO
Atene, Grčija. — Grški prvi minister Nikolaj Plastiras je objavil vsem grškim strankam in vsej javnosti, da bo vlada sestavila novo vojsko, ki bo vzdrževala red .v deželi. Posebno apelira na grško osvobodilno fronto, naj odloži orožje in se pridruži vladi ter naj z isto sodeluje. MMj^H—■
Včeraj sta dospela v glavni stan angleškega poveljnika generala R. N. Scobie-a dva zastopnika grške osvobodilne fronte, ki sta poveljniku pojasnila pogoje, na katerih bi se moglo doseči premirje med obema taboroma. Med tem pa divjajo boji naprej med Angleži jn grškimi uporniki. Angleške čete so prodrle 70 milj severno-za-padno od Aten in severno vzhodno od mesta Thebes. U-porniki posebno trpijo pred zračnimi napadi, ker Angleži pač razpolagajo z zračno silo in uporniki iste nimajo. Zato*kjer-koli se pokažejo so v nevarno-
sti. Kljub temu pa vojskovanje z uporniki ni prijetno. Angleži se trudijo, da bi dosegli z uporniki mir, seveda pod takimi pogoji, da ne bo dežela zapadla v roke radikalnim revolucionarjem.
Sedanja nova vlada pričakuje, da se bodo uporniki udali in spoznali, da njih odpor ne bo prinesel ne njim ne deželi nobenih koristi. Ako pa do miru ne pride, potem bodo skušali Angleži ostati v Grčiji toliko časa, da narede vsaj v glavnih pokrajinah in mestih red in dokler se ne organizira zadosti močna domača vojska, ki bo v stanu vzdrževati red v deželi.
i
BORBA ZA POT PROTI BRATISLAVI IN DUNAJU
London, Anglija. — Kakor omenjajo zadnja poročila, so Nemci privedli več svežih divizij, ki so jih vrgli zadnja dva dni v boj proti Rusom pri mestu Komarom, ki se nahaja kakih 50 milj zapadno od mesta Budapešte. Na severni strani Donave so Rusi
že zadnji teden dosegli Levice —-
v Slovaški in od tu prodirajo v južnozapadno smer proti Bratislavi. Druga ost ob Donavi pa se je približala mestu Komarom in sili kakih 20 milj zapad-no od Estergoma preko Donave, da bi tako Rusi vpadli v zaledje nemškim divizijam, ki na južnj strani Donave pod Ester-gomom silovito napadajo Ruse, da bi jih ustavili na pohodu proti Avstriji.
Rusko poročilo omenja,\da so morali naiiji dovesti kakih pet ali šest novih divizij, ki štejejo okrog 80,000 mož. Koliko so imeli Nemci preje na tem delu fronte ni znano, domneva se pa,
da nad 100,000 mož. V Budape-šti sami pa je obkoljenih kakih 75,000 mož, katere Rusi sleherno uro stiskajo bolj in bolj.
Med Komarom in Estergo-mom divjajo strašni boji in Nemci očividno poskušajo vse kar človeško mogoče, da bi Ruse ustavili, ker če se ruske armade razlijejo v Avstrijo bi to zelo slabo vplivalo na nemško domačo javnost. List "Das Reich" je še zadnji teden pisal, da bitka, ki se bije pri Budape-šti med Rusi in Nemci je bitka, ki bo odločila usodo Avstrije. Zato Nemci tudi žrtvujejo vse kar morejo doprinesti na tem delu fronte.
NA KITAJSKEM PREROKUJEJO PREOBRAT
Cunking, Kitajska. — Na Kitajskem se položaj ne razvija, kakor bi se moral. Svet se je že navadil, da to pripisuje kitajski počasnosti, ki je taka, da je povprečnemu Kitajcu prav vse- i eno, ali se svet suče naprej, ali pa nazaj. Ta počasnost pa seveda ne ugaja Zaveznikom. Ti bi radi pospešili vojne napore, da bi se sovražnika premagalo in prišlo čimpreje k zaključku te borbe. Kitajska je obsežna dežela s številnim prebivalstvom. Le v organiziranju j^ počasna in podobna najbolj počasnemu polžu. Generalisimo Cangkajšek, ki je predsednik narodne vlade, ima hudo vezane roke. Vežejo mu jih pokrajinski generali, ki imajo popo-len vpliv na svoje okolice. Ti ae. vedno držijo velike sile v severni Kitajski in se bojijo komunistov z severa, obrambo in priprave proti Japoncem pa zanemarjajo. Zato so vedno na enem in istem kraju in Japonci jih sujejo sem in tja, kakor se jim zdi. Tujezemski opazovalci pravijo, da je v mladih Kitajcih začela naraščati nestrpnost glede teg£t*itt da na Kitajskem' znamo doživeti morda že v kratkem velik notranji preobrat.
-o-
NAPADE Z ROBOTNIMI BOMBAMI NAPOVEDUJEJO
New York, N. Y. — Neki a-meriški admiral je te dni ponovno izjavil, da ameriška obrežna mesta znajo biti napadena z robotnimi bombami in opozarja na to možnost. Ven- i dar pa kake posebne škode ne bodo mogli napraviti je mnenja admiral.
o
KAKO VELIK JE TVOJ DEL
VOJNEGA DOLGA? f
\
Washington, D. C. — Junija t meseca 1946, kakor je napove-dal predsednik Roosevelt bo g znašal $292,300,000,000.00. Ce £ se to razdeli na 138,000,000 J prebivalcev, pride okrog $2, 118.00 na vsakega posameznika.	c
-o-
NEMŠKE PODMORNICE
ZOPET NA DELU	*
Washington, D. C. — Po sko- s ro enoletnem nenapadanju od t strani nemških submarinov, so c zadnje dni nemške podmornice r zopet začele izvajati napade na nekaterih točkah Atlantika. § Napadov in krajev poročilo ne t omenja. ^	c
-o--]
POSEBNOST ZA LONDON j London, Anglija. — Minister r za prehrano Liewelin je objavil, j da je na potu iz Palestine 22,- s 500.000^ pomaranč za Anglijo. Vsak Londončan bo smel kupiti g en funt pomaranč in ne več. £ Pomaranče so v Angliji redka } prikazen zdaj med vojno.	^
-o--t
AMERIČANI KUPILI 1000 t MUL	i
Lisbona, Portugalska. — A-meriški kupovalci so nakupili v « Portugalski 1000 mul, za ame- ^ riško vojsko. Uporabljali jih j bodo za prevažanje, v krajih, j ki niso prilična za motorna vo- ] žila.
SLOVENSKI SIN NOVI AMERIŠKI GOVERNER
Zadnji ponedeljek 8. januarje je bil zaprisežen in ustoličen t Columbusu, Ohio, njegova eksce-lenca novi governor drsava Ohio. Frank J. Lau-
Wonjai aeuer je t Ameriki rojen Slovenec, sin ugledne in spoštovane Lauscheiove družine v Cle-velandu. Je edini ameriški Slovenec, ki se je dosedaj povspel do tako odlične visoke službe. Njegov lcremeniti značaj, njegova visoka vljudnost in pa izredna sposobnost so ga sedaj privedle do najvišje službe v državi Ohio. Za ameriške Slovence je to ne mala čast! "Amerikanxki Slovenec" izreka novemu gavernerju njegovi ekseelenci Franku J. Lauschetu najiskrenejše čestitke in mu želi vso srečo in mnogo uspeha na njegovem odličnem državniškem mestu. Bog ga čuvaj in vodil
KRIŽEM SVETA
—	Pariz, Francija. — Znani francoski pisatelj morskih po- " vesti Paul Chack, je bil te dni < ustreljen v trdnjavi Montrogue i radi sodelovanja z Nemci za ča- ] sa okupacije Francije. Njegov ] apel za pomilostitev na genera- 3 la'De Gaulle je bil odbit. ,
Pariz, Francija. — Fran- < coska akademija za politično i in socialno znanost je izvolila ] za svoja častna Člana angleške- < ga prvega ministra Winstona ] Churchilla in ameriškega pred- j sednika Franklina D. Roosevel- ] ta. Ministerstvo za prosveto je < dobilo nalog, da oba nova čast- ] na člana o tem obvesti.	]
—	Kalkuta, Indija. — Angle- 1 ška 14. armada, ki obstoji veči- j noma z indijskih čet, je zadnje ] dni napredovala za več milj v ] Burmi. Prodrla je v centralno j ] Burmo in se nahaja le še 44 j] milj severno od Mandalay. Ja- ji ponci v Burmi ne kažejo več po- i j sebnega odpora.
—	Washington, D. C.—Pred- L sednik Roosevelt je objavil, da jI so vojni tehniki razvili nov težki tank, ki je težji od sedanjih! I velikih Sherman tankov. Mon-h tiran top na tanku ima silovito!] učinkovitost, večjo kakor kate- < rikoli top na mobilnih vozilih, i
—	Miami, Fla. — V Port of « Spain v Trinidadu je strmogla- ]
' vilo ameriško prekooceansko 1 1 potniško letalo "China Clip- i 1 per'*. Letalo je imelo na krovu ] ■ 17 potnikov izmed katerih se je : 15 potnikov ubilo v nezgodi.
NABORNE OBLASTI ZAČELE PRITISKATI
Washington, D. C. — Odkar je predsednik Roosevelt nlpo-vedal v svojem inavguracij-skem govoru nove načrte glede totalne mobilizacije so razni kongresni in senatski odseki zelo zaposleni z proučevanjem raznih načrtov. Zadnje dni je več senatorjev predložilo obrise svojih načrtov glede tega in živahne razprave so že v teku. Načelnik odseka za vojaške zadeve v kongresu May, je predložil predlog, ki določa, da se imajo registrirati vse diplomirane bolničarke (nurses) od 18 do 45 leta, nakar se jih naj vpokliče v službe, kolikor se jih potrebuje. Glede moških, ki so bili od sedaj oproščeni radi drugih služb se pripravlja tudi več predlog in sedanje zasedanje bo v tem ozirf gotovo spremenilo tozadevni naborni zakon. Nujnost za vpoklicavanje narašča, ker se vojne operacije večajo v Pacifiku in Evropi. -o-
AMERIŠKI BOMBNIKI RAZBIJAJO FORMOSO IN TOKIO
Pearl Harbor, Havajsko. — Zadnja dva dni so ameriški bombniki občutno napadli otok Formoso in japonsko domače otočje. Leteče trdnjave so izvršile napad iz baz na Marijan-skem otočju. Druga skupina je priletela iz Kitajska celine in tretja iz matičnih ladij. Formoso je napadlo do 450 letal. Poročilo omenja, da so Japonci zgubili od 1. januarja naprej T56 ladij vseh tipov in 593 letal.
i SLOVENCI SE KREPKO POSTAVLJAJO NAZIJEM PO ROBU NAVSEH KRAJIH
Washington, D. C. — Vsi sloji prebivalstva dejansko sodelujejo pri slovenskem osvobodilnem pokretu ali pa so mu naklonjeni. Celo stare aristokratske družine, ki imajo tam posestva, pa so avstrijskega izvora, so zdaj na partizanski strani. Tako
poroča naš Vojni obvestilni ---
urad v Washingtonu na podlagi poročila, ki je bilo pred kratkim objavljeno v švedskem listu Aftontidningen.
Kot pravi to poročilo, se nahajajo partizani povsod ne samo okrog mest, ampak tudi po mestih. Baje se večkrat pripeti, da partizani ponoči prepevaje korakajo skozi mesto, nervozna nemška posadka pa tiči v
-~<
svojih barakah tiho kakor miš. Vendar so pa tudi kvizlingi v vsakem mestu, pravi nadalje poročilo. Navadno so to dobro obstoječe osebe srednjih slojev, ki so avstrijsko-nemškega izvora, se niso nikoli hotele posloveniti ter so ostale kot "Auslands-deutehe". Takoj ko so naziji zasedli deželo, so se jim ti ljudje -{Dalje na 4. strani)
RAZNOTERA POROČILA IZ SRBIJE IN MACEDONIJE
Washington, D. C. — V Banatu so zdaj pripravili prostor za 2,700 beograjskih otrok, izmed katerih so jih 350 že pripeljali tja. To poroča svobodni jugoslovanski radio. Vsled nazijske okupacije so nastale v Beogradu take razmfere, da so začeli
Otroci najrevnejših pfebtvalcev 1 '' —^——--—5=-•—
resno hirati. Zato je bila sedaj izbrana banatska pokrajina, kjer so bogata polja, da bodo najrevnejši in najbolj pomoči potrebni otroci iz Beograda prebivali tam na deželi toliko časa, dokler si spet ne odpomorejo.
TANJUG poroča, da so zdaj v Beogradu dogradili novo radio postajo, ki je že začela z rednimi oddajami.
Dne 28. decembra se je vršilo Iv Skopi ju drugo občno zborovanje Svobodne Macedonije, ki 30 ga pozdravili zastopniki bal-
kanskih poslanstev iz Zed. držav, Anglije in Rusije, pa tudi delegati iz Jugoslavije in Bolgarije. Tako je naznanil radio iz Zofije. "V Skoplja, prestolnici Macedonije, izhajajo listi v macedonskem jeziku, ki so o njem prej sovražni politiki trdili, da je le pravljica," je povedal angleški BBC radio in dostavil, da je vstop Macedonije v jugoslovansko federacijo, kot enake države z drugimi državami v tej federaciji, zelo velikega pomena.
NEKAJ VESTI IZ DRUGIH SLOVANSKIH POKRAJIN
I--
Washington, D. C. — Bolgarska vlada je odredila neposred-I no mobilizacijo vseK dela zmožnih Nemcev in Avstrijcev po celi 1 Bolgariji, najbrž za popravo razdejanih občevalnih naprav po : deželi. Vlada pač hoče izrabiti nemške delovne sile, brez ozira na to, če so tisti Nemci podani-ki Nemčije, Avstrije ali katere druge dežele tam okrog. Na delavskih uradih po raznih središčih so se morali dne 3. januarja prijaviti vsi nemški moški v starosti od 17 do 45 let in vse nemške ženske v starosti od 18 do 30 let. S seboj je morala vsaka oseba prinesti predpisano količino zimske obleke in bistveno potrebne osebne stvari. Kdor bi se ne pokoril, bi bil v teku 24 ur postavljen pred strogo vojno sodišče.
Nemci sami poročajo, da se nahaja v Budimpešti razen nemških in ogerskih čet tudi mnogo ukrajinskih SS prostovoljcev na nemški strani. Nemška propaganda je v teku let vcepila v njih tak strah in tako mržnjo do Sovjetov, da se zdaj bojijo prestopiti na rusko stran. Najbolj čudno pa je, da so Nemci sami vse to povedali po radiu.
Predsednik odbora za verske zadeve pod odborom ljudskih komisarjev Rusije I. V. Polyan-sky je pred kratkim sprejel poslanstvo štirih mož, ki so prišli iz Lvova kot poslaniki grško ka-
fnllolfA nti nriiin^nlrA P --- J.
se dogovorijo ž njim o celi vrsti zadev glede pravnega ali juri-dičnega stališča svoje Cerkve.;
V Sremu se bori proti Nemcem rama ob rami z jugoslovansko vojsko in ruskimi artilerijskimi edinicami tudi bolgarska armada pod generalom Stojče-vom.
Ali že imate
i BARAGOVO i i PRATIKO !(
za leto 1945?
ft Ako ie ne. pišite takoj po njo.	j [
g	dokler je ▼ zalogi. Letošnja	J i
I	Fratika je selo sanimiva knjiga	» j
•	s« mko slovensko hišo. Naro-	| ; i	čile jo sase in sa svoje pri j a-	I ! [	telje. Stane s poštnino samo	j \
! 40 c e n t o v " i!
•	kar je poslali ▼ gotovini. Money	jf [ ordru ali v snimksh po 3c.	fi
I Drugih znamk sa višje cene ne	jfl
moremo sprejeti.	£
BARAGOVA PRATIKA |
IMS West Cermak Road, ft CHICAGO 8. ILL.	£
AMfeftiKANSlCI Št6v£b£c___ -_ _. fretek, 12. januarja, 1945 :
AMERIKANŠKI SLOVENEC I*
Prvi in najstarejši slovenski	The first and the Oldest Slovene ve
list v Ameriki.	Newspaper in America,
Ustanovljeni leta 1891	Established 1891
_ .	--V !
Izhaja Tsak iorak in psisk	Issued •▼•ry Tuesday and Friday ^
Izdaja in tiska:	Published by	St
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: ,
1849 W.Cerroak Rd., Chicago 8 1849 W.Cermak Rd., Chicago 8
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544	pi
---T~.	ZJ
Naročnina:	Subscription:
Za celo leto ________________________$4.00	For one year —.............................$4.00 m
Za pol leta................................2.00	For half a year ------------------------- 2.00 ^
Za četrt leta________________________ 1.25	For three months .................• 125
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Euxop«
Za celo leto __________________________$4.50	For one year ..................................$4.50 v
Za pol leta________________________2.25	For half a year —+..........—........ 2.25
Za četrt leta_____________________________ 1.50 For three months---------------------- 1.50 i*
Dopisniki so protoni, da dopisa pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje	J
ure predno je list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v ured-	• nišivu najkasneje do petka sjutraj prej sni teden. Za petkovo številko pa J najkasneje do srede jutra. — Na dopise bres podpisa se ne osira. — Roko- .
pisov uredništvo ne vrača.	_ __•
POZOR! številke poleg vašega imena na naslovni strani : kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me- j sec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1043, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1379._*_
DARDANELE IN NOVA
EVROPA	I
—— ^
O Dardanelah in novi Evropi zanimivo piše Dimitri j Tosevič v reviji "New Europe". Podaja zanimive zgodo- ( vinske razloge. Med drugim pravi o Dardanelah tudi sle- . deče:	<
Najnovejše vesti iz Londona omenjajo, da se je vlada j Unije sovjetskih socialističnih republik približala turški 1 vladi z zahtevo, da se napravijo Dardanele nevtralna luka, < ki naj jamči prost vhod in prehod vsem ladjam zavezniških narodov. O tem načrtu so baje razpravljali tudi maršal Stalin, predsednik Roosevelt in premier Churchill med konferenco v Teheranu.	* -
Dardanelske in bosporske ožine, ki se vlečejo od vhoda v Egejsko morje pa do izhoda v Črno morje, so dolge do 170 milj. O teh ožinah so omenjali še stari Grki, da se tu srečujeta vzhod in zapad.
Tako torej vprašanje Dardanel zopet prihaja v ospredje. Dardanele so igrale v zgodovini važno vlogo že dolga stoletja. V starih časih, ko so bile v teku Trojanske vojne,, so se bile po teh krajih vei^ie odločilne bitke. Ker so Turki v srednjem veku trdno držali Dardanele, se je končno podal Kolumb preko oceanov iskat novih potov proti vzhodu. V osemnajstem in devetnajstem veku je Rusija pritiskala proti tem ožinam, da bi dobila izhod v Sredozemlje. Toda v tistih dobah so Turki, podpirani od Britancev in Francozov, to preprečili, ker so se bali ruskega medveda v Sredozemlju. Dardanele so bile pod popolno turško oblastjo do leta 1841. Pozneje so jih le Turki kontrolirali, posebne pogodbe pa so dajale gotove koncesije raznim državam za plovbo preko ožin. Tekom prve svetovne vojne so Angleži mislili, da bodo Turkom, ki so se vojskovali ob strani Nemčije, vzeli Dardanele. Uspeli niso. Do skoro 40,000 Avstralcev in Angležev je zgubilo življenja pri poskušanju. Po vojni 1914-1918 so Zavezniki zasedli Dardanelske«ožine. Galipolski polotok, ki tvori obrežje na evropski strani ožin, je bil dan Grkom. Ožine so razorožili in jih odprli za prosto plovbo. Vladala pa jim je mednarodna komisija. V Sevresu so podpisali mirovno pogodbo leta 1920. Nato je prišel v Turčiji na površje pokojni Kemal Ataturk, ki je organiziral narodno vojsko, s katero je-porazil Armence in Grke. Takrat so Sovjeti v Moskvi podpirali Turke iz razloga, ker je bila Rusija zelo oslabljena in niso hoteli, da bi prišli v Črno morje gospodarit Angleži in da bi se tam vsi-drali pred ruska vrata. Galipolski polotok je bil dan nazaj Turkom in tudi nad vsemi ožinami je bila dana kontrola nazaj Turkom. Ožine so imele biti razorožene. Turki so to določbo upoštevali do leta 1936. Ko so pa Mussolini in Hitler in Japonci na Daljnem vzhodu prelomili in odpovedali vse mirovne pogodbe, je zrastel greben tudi Turkom in so jih odpovdali še ti in začeli Dardanele zopet utrjevati. Do izbruha vojne in še potem so gradili utrdbe nemški inže-- nirji. Pozneje pa so nemške inženirje Turki poslali domov, delo pa se je nadaljevalo pod kontrolo angleških inženirjev.
Zdaj, ko prihaja čas, da bodo Srednjo Evropo in Balkan na novo uredili za bodočnost, obdajajo Turčijo ne male skrbi. Na severu, na Kavkazu in na Balkanu ima zdaj pred svojim pragom najmočnejšo velesilo v Evropi, Sovjetsko Rusijo. Ta velesila je zdaj orjak, s katerim vljudno postopajo tudi zapadne velesile. In ta velesila zdaj kar ukazuje. Turkom se hlače tresejo.
Glede Dardanel bodo morda še težave med Zavezniki. Te težave skušajo odlagati kolikor mogoče daleč. A rešiti jih bo treba prej ali slej. Sedanja angleška odločnost v Grčiji gleda le za tem, da ostanejo Angleži v bližini Dardanel, ker pri vsem zagotavljanju, da vladajo med Zavezniki "iskreni" odnošaji, praktični Anglež le še vedno najbolj zaupa svojim oklopnicam in bombnikom. Drugače bi se ne brigal s tako vnemo za grške otoke, kakor se.
Rusija, kakor izgleda, se ni odpovedala starim ruskim upravičenim vžel j am, da se ji mora dovoliti prosta pot iz
Črnega morja. Bolj in bolj bo to zahtevala. Geslo Petra Velikega: "Mi nočemo zemlje, ampak hočemo vodo!" še vedno živi.
Sovjetska Rusija ima v tej veliki borbi zelo dobre adute; v svojih rokah. Izgleda in zdi se, da bo z njimi izsilila od j Angležev, da pokažejo svoje karte, namreč koliko iskrenosti je v angleških srcih do Rusov.	r
Brez Rusov bi ne bil Hitler ugnan v Evropi. Pa se zdi, da brez ruskega sodelovanja tudi v Aziji ne bo šlo hitro naprej. To sodelovanje se bo pa težko kupilo s samimi frazami. Anglosaški svet bo moral zanj plačati s koncesijami, da bo dovolil tudi slovanski velesili ven na morja, ven v svet. V tem je rešitev dardanelskega vprašanja.
V novi Evropi bodo imele tudi Dardanele svojo novo vlogo.
.........................................................
ŠTIRJE SINOVI PRI d VOJAKIH	1
Rockvale, Colo. p
Iz naše hiše so vsi štirje sino- t vi v vojni službi. Ravno sectaj se č nahaja doma na dopustu sin r Anton Slack. Prišel je dne 15. decembra, dne 14. januarja pa y bo moral spet oditi nazaj v Mc- 1 Carthy Field, Washington. Bil ] je že na Aleutskih otokih. Na l otoku Kiska je bil dve leti in \ pol, potem pa je bil mesec dni < v Alaski. V armado je bil pokli- ] can leta 1941. Najprej je bil v ] Fort Leonard, Mo., pozneje pa v Fort McCarthy, Washington. ]
Drugi sin, John, je bil poklican v aprilu 1942. Dolgo časa je bli v Kaliforniji, sedaj pa se nahaja v Camp House, Texas.
Nadaljnji sin, Rudolph, je bil poklican februarja 1943. Služi pri mornarici, osnovno vežbanje je opravil v Farragut, Idaho, sedaj pa se nahaja nekje na Pacifiku. Odkar je odšel k , mornarici ga ni bilo še nič do-kakor tudi sina Antona
ne.
Sin Anton je na tistem otoku, kjer je bil predsednik Roosevelt. Bil je odlikovan z medaljo.
Četrti sin, Andrew Slack, pa ' je bil poklican v armado v apri-
►	lu leta 1943. Osnovno vežbanje j je dovršil v Camp Roberts, L Calif., in v Fort Ott Field, Calif.
■	Potem je prišel meseca avgusta 1 domov za 10 dni. Nato je šel
" spet nazaj v Fort Ott, odkoder " j je bil poslan na Pacifik, kjer se . zdaj'nahaja. On je prebival šest . let v Cicero, 111., in je bil od tam ? vpoklican. Delal je pri Electromotive Division, General Mo-
r tors Corporation, La Grange,
>	I1L
Pri tej priliki naj se javno
-	zahvalim mojima sorodnikoma, l namreč Martinu Golobiču iz . Pullman, 111., in Joe Golobiču iz [ Vermont St., San Francisco,
Calif., ki sta si z našim sinom . Antonom vedno dopisovala in ' so še zdaj pisma domov prišla " in voščilne kartice. * j Naj tudi omenim, da so bili
-	do^ia na dopustu tudi Joe Le-ijpersik in Jimmy Praljo iz Far-) ragut, Idaho.
) Ko sem že skončala to pisa-_ ;nje, mi pridejo v roke novice iz j Pueblo, Colo., kjer Rose Rado-" vich poroča, da je na bojišču v Franciji padel Rudolph Težak, Edward Kovačič je pa ranjen, -jKadar pridejo taka poročila, si > j lahko mislimo, koliko žalost j j prinesejo prizadetim družinam, i pa tudi vsem drugim. ) Pozdravljam vse čitatelje, posebno pa očete in matere, ki imajo sinove pri vojakih.
Mary Slack. -o-
i PVT. JOE KEBER POGREŠAN Waukegan, III.
Kako je človeku pri srcu, ko pride iz dela domov, pa ga na j vratih čaka telegram, da mu je •sin pogrešan na bojnem polju,' to vedo le tiste matere in tisti očetje, ki so sami kaj podobne-
■	ga doživeli.
Ko sem prišla dne 27. dec.
>.MMMmMM.MMM«M.MM«m...; in
domov — uposlena sem pri ve-likanski mornarični vežbalni postaji v Great Lakes, 111., kjer te delam v pralnici, me je doma čakal naslednji telegram: "Vojni tajnik želi, naj izrazim svoje v globoko obžalovanje, da je bil 131 Vaš sin Pvt. Joe G. Keber spo- d< ročan kot pogrešan v boju v ^ Franciji od dne 28. novem- p] bra. Če bomo dobili nadaljne podrobnosti ali kako drugačno s£ obvestilo, Vam bomo takoj spo- ^ ročili. — Dunlop, izvršni gene- j* ralni adjutant."	iE
Kakor nekateri veste, je Joe ^ naš mlajši sin, star 19 let. Tukaj je dovršil farno ljudsko šolo pri slovenski cerkvi Matere bo- " žje, potem pa še Waukegan Township High School. Bil je v član naše župnije in društva " Marija Pomagaj št. 79 KSKJ. ® Vpoklican je bil lansko leto marca meseca. Prej je delal pri n Vascoloy-Ramet Corp. v North z Chicago. Osnovno vežbanje je 11 dovršil v Camp Walters, Texas, v juliju je dot^l 10 dni dopusta, j3 potem so ga 19. avgusta poslali v Anglijo, od tam pa kmalu v * ' Francijo.	v
Iz Anglije nam je pisal dne -25. oktobra. Piše vedno sloven- ^ 1 sko, kakor tudi naš starejši sin ^ " Cpl. Anthony Keber, ki je 22 J let star in se je več kot leto dni t ' nahajal na Novi Gvineji, sedaj i ■ pa je nekje na Filipinskih oto-L kih. Torej takole nam je pisal j ' Jožek iz Anglije:
r	.	.	s
Draga mi mama in ata: — j * Danes sem dobil Vaš zavoj. Ti- j stega, ki ste mi ga poslali še na j 1 stari naslov, pa mislim, da bom ] dobil danes zvečer. Prišlo je j namreč 200 žakljev zavojev, ( ' kar pomeni, da bomo spet zaposleni za nekaj časa. Ne se ba- ] ) ti, ga bom že dobil. Saj imam ( ' zdaj vse, imam tudi dosti pi- ( ! semskega papirja za nekaj ] : časa.	j
"Dokler bom tukaj, bom ] 1 zmeraj imel vsega dosti. Sem
fantje pridejo za par dni, pa j 1 epet gredo. Dobimo pa vse, o- j bleko in take reči, tako da mi j 1 ni nič slabega.
"Pravite, da Vam je Tonček pisal, da ne dobi nobenega pi- s sma od mene. Jaz mu pišem 1 skoraj vsak dan. Vem, da pošta 1 s dolgo vzame, preden pride do c njega. A Vi dobite vsa-moj a pi- 3 7 sma. Povejte mu, da mu zmeraj 1 » pišem.	I
"Tukaj imamo dosti vsega. Vsak dan imamo meso. Danes 1 sem imel "pork chops" za kosi- I ' lo, včeraj sem imel "steak", v l nedeljo smo imeli "spohano 1 ; čikno". Postal sem debel ko 1 prasec. Zdaj tehtam kakih 166 < funtov, ko sem šel od doma sem I pa tehtal komaj'150 funtov. 2e l iz tega lahko Vidite, da imamo 1 f zelo dobro hrano. Zdaj je ima- I mo več, ker jih ni toliko tukaj, r ) Ker jih je bolj malo, je pa toli- 2 i ko boljše za nas, kakor lahko i sami veste.	s
"Oni dan sem prejel pismo od c i Stanka Gregorina. Je še v Sar- h diniji. Je rekel, da je bil v Rimu ž in da je bilo lepo.	I
"Danes sem mislil iti v Lon- f
d on, ker danes sem prost, pa ne ljrv smemo iti. 2e tri dni smo morali vi : ostati v taborišču, pa ne smem sti, povedati, zakaj. Ta teden bomo sti i dobili plačo, drugi teden pa, po< mislim, bom šel za gotovo. Danes sem spal celo jutro, zdaj pa t bom moral oprati nekaj obleke. 12 ( I Včeraj^sem si likal obleko. Rav-jno ko sem bil gotov, so pa luči naenkrat ugasnile, tako da sem bil še srečen. <
"Ni se treba bati zame, sem 31 MO. K. - Vaš "ta mali" sin Jo- ob žek."	,	Pc
3 Dne 16. nov. nam je iz Fran- P1 cije poslal naslednje pismo: in "Mislim, da je že čas, da
•	Vam pišem, ampak do sedaj ni- št
•	sem iipel prilike. Morebiti že
•	veste, da sem zdaj na Franco- n!
•	skem. Tukaj sem že skoraj me- p'
•	sec dni, pa še nisem imel časa ^
s pisati. Videl sem dosti reči tu- ^
•	p
S kaj in je res slabo. Ali ljudje ^ J tukaj so fini, vse. drugače kakor P : v Angliji. Smo imeli vino,, pivo J in žganje, tako da ni bilo slabo, j ■ Smo zunaj spali dva tedna, v * nj dežju, blatu in tako naprej. Po-er tem smo pa bili'na vlaku sedem ia dni, a je bilo zanič.
% "Oni dan sem se prvič skopal Je v dveh tednih, pa je bilo tudi
prvič v dveh tednih, da sem je- j 0_ del vročo jed. Zdaj spimo v ne- ' w kem hlevu, v katerem so bili *
V	j
^ prej Nemci, ko so bili tukaj. Mi-ne slim, da bomo kmalu šli naprej, no saj veste, kam. Ne se bati zame. ] )0_ Vem, da zdaj skrbite zame in : le_ boste jokali, pa ni treba, mama in ata, jaz bom O. K. Ravno ta-oe ko bom, kakor je bil ata, ki mi
•	je pravil včasih, da se v prvi svetovni vojni ni bal nič Rusov ne Italijanov. Čeprav je bil tri-
~ krat ranjen, je le prišel živ iz ■ vojne. Tudi jaz se ne bom bal va nič, in če se bo kaj naredilo, bo že O. K. Kakor Bog hoče, tako etQ bo, ali ni res? Spet Vam rečem, (
•	ne se bati zame. Zdaj sem, rtk zdrav in imam vsega dosti. Ni l
• mi treba nič pošiljati. Kar po-trebujem, lahko kupim. Lačen j . ' pa še nisem bil. Ce sem pa bil j lali lačen»smo Pa vzeli, kolikor smo potrebovali za jed in smo imeli vsega dosti.
"Do zdaj še nisem dobil Va- ■ ne šega zavoja. Ne vem, če ga bom sploh dobil ali ne. Ne pozabite,
Al TI	• w
da mi ni treba nič pošiljati, če
- 22
. pa že boste kaj poslali, pošljite m cigarete in "candy"; drugo imam.
>to- i«Qd yas že nisem prejel no-1 benega pisma že skoro dva meseca, tri tedne pa sploh nobene — pošte od nikogar. Sem zmeraj Ti- na poti. Pridemo v kako tabori-na šče, ostanemo tam kake tri dni, ,om pa spet naprej. Tako nisem v Je nobenem kraju zadosti dolgo, lev, da bi pošta prišla do mene. za" ."Sem blizu Prosenovega ba_ Frankieja. Mogoče ga bom vi-am del, za gotovo pa ne vem. Mor-Pi- da bom prišel k isti diviziji, kaj kjer je Frankie, ki se zdaj bojuje tukaj. Mislim, da bo tukaj ,om kmalu vse skončano." ►em Zadnje pismo, ki smo ga pre-Pa jeli od Joeva, je odposlal 23. ' nov., to je pet dni, preden je bil mi pogrešan v boju. To pismo je kratko:
ček "Zdaj Vam že dolgo časa ni-pi- sem pisal, ker nimam dosti prijem like za pisanje. Saj veste, kako »šta zdaj Nemci tečejo, in mislim, do da bomo kmalu gotovi. Mi smo pi- že bili na fronti, pa smo zdaj raj nazaj prišli za nekaj časa, da si
bomo malo spočili, ga. "Ne se bati za mene. Sem O. nes K. in zdrav. Malo sem se bal, osi- pa zdaj sem O. K. Mislim, da v bo tukaj kmalu vse končano, ano ker Nemci res gredo nazaj, ko "Zdaj že nisem dolfil pisma L 66 od Vas kaka dva meseca in pol. iem Le na ta naslov mi pišite, pa 2e bom zmeraj dobil Vaše pismo, mo Peciva tudi še nisem dobil. Bom na- pa spet kaj pisal. Ne se bati za-:aj. me. Z Bogom. — Vaš sin Jo-oli- žek:"
iko Da, vse dobro, vse O. K., nič se bati, potem pa naenkrat pri-od de poročilo, da ga pogrešajo v; ar- boju! Zdaj nam drugega ne ka-mu že, kakor moliti in zaupno čakati, da pride čimprej drugo on- poročilo. Da bi le bilo zadovo-j
ivo! Kako so pa te ure in dne-i in noči, ko smo v negotovo-ti, bridke za nas, vedo samo tihi očetje in matere, ki so kaj , odobnega sami izkusili.	,
Mrs. Jennie Keber. (
■ -o--L^,
IZPOD ŠENTŠTEFANSKEGA ZVONA
Chicago, 111. r, C
ra
V teku leta 1944 je bilo v na-» župniji sv. Štefana 35,265 sv. Joa obhajil, 45 krstov, 27 porok, 23 nag pogrebov, 115 birmancev, 64 prvoobhajancev, 125 bolnikov in 35 graduantov.	ko]
Odbori naših cerkvenih dru-štev za leto 1945 so naslednji:
Oltarno društvo. — Predsed- Ja nica Mrs. Cecilija Horvath, . podpredsednica Mrs. Anna Zor-ko, tajnica-blagajničarka Mrs. Pauline Ozbolt, nadzornici Mrs. Caroline Pichman in Mrs. Sophie Petrovič.	do Young Ladies Sodality (De- Te kliška Marijina družba). — ni! Prefect Jane Vouri, Vice Pre- z feet Mildred Persa, Secretary ril Frances Kozel, Recording Sec- H retary Mary Nemanich. Vi Društvo naj sv. Imena. — se Predsednik Joseph Kobal, 1. ce podpreds. Michael Trinko Jr., ta 2. podpreds. Frank Kozjek Sr., ž< tajnik Stanley Kozek, zapisni- ei kar William Chemazar.
Our Lady's Guild. — President Mrs. Angeline Hoye, Vice Pres. Mrs. Betty Veber, Secre- n tary Mrs. Josephine Patrick, j
Treasurer Mrs. Elizabeth Ze- ^ -	P
i fran-	v
j	Father Edward. ^
'! ---
ZAVOJI ZA VOJNE
I UJETNIKE
> V štirih velikih centrih Ame- ^ », riškega Rdečega Križa, kjer se -1 i pripravlja zavoje za vojne u-ij-jetnike, so prostovoljni delavci <; - j in delavke obhajali dan oblet- j 1 nice napada na Pearl Harbor .
I	i na ta način, da so pripravili in
0	zavili do tega dne ravno 20,-
1	J 000,000 paketov za vojne ujet-inike v raznih deželah preko morja. Približno 90 odst. teh ^
II	zavojev je bilo prirejenih po
i, običajnem standardu Rdečega . e Križa, ki določa 8 funtov hrane e za vsak posamezen zavoj, o Ti paketi so bili poslani v Ge- 1 nevo pod oskrbo Odbora Med- J >- narodnega Rdečega Križa. Ta odbor poskrbi, da so zavoji po-e razdeljeni med ameriške in za- | ij vezniške vojne ujetnike v so-i- vražnih deželah v Evropi. Več j i, stotisoč posebnih paketov, vse-v bujočih 13 funtov različnih ži-), vil vsak, je bilo poslanih na 1 Daljni Vzhod, kjer so bili po- * a razdeljeni s pomočjo Odbora i- Mednarodnega Rdečega Križa, r- Ti paketi so prirejeni tako, da \ i, odgovarjajo potrebi naših ame- J )- riških vojnih ujetnikov na Ja-ij ponskem, katerih hrana je pomanjkljiva v hranilni vrednosti, i- Leta 1943 je bilo poslanih ' J. 1,680,000 regularnih paketov 1 il Rdečega Križa jugoslovanskim J e vojnim ujetnikom, to leto pa 1,- ] 664,000 navadnih živilskih pa- 1 i- ketov, ter dodatnih 148,000 pa- • i- ketov za bolne ujetnike, o Več kot 2000 ameriških ' 1, žensk, od katerih imajo mnoge ' o svojce v ujetništvu, dela v šti- ' ij rih glavnih centrih, kjer se pri- 1 ji pravlja pakete za odpošiljanje.
Ti centri so St. Louis, Philadel- ] ). phia, New York, ter Brooklyn. 1 1, Paketi poslani ameriškim voj- 1 a nim ujetnikom so pripravljeni ^ >, in odposlani pod nadzorstvom Rdečega Križa, toda armada in a mornarica morata zanje plačati 1. dočim so stroški za pakete do- 3 a stavljene zavezniškim vojnim 1 >. ujetnikom kriti iz raznih po- 1 n možnih skladov, kot tudi iz 1 i- lend-lease nakazil, in v nekate- ] >- rih slučajih plačajo pakete j ozir. material zanje vlade dežel c č ali držav katerih vojni ujetniki i- v sovražnih deželah, dobivajo v j zavoje.
-o--j
t- "Amer. Slovenec*' je vez, ki \ o druži ameriške Slovence od t 1- : obale do obale.	J
DOGODKI ;
med Slovenci po
J^iBMHrilcft
^ ___ ^ A ^
Odlikovan za hrabrost
Chandler, Minn. — Mrs. ranees Zupec je prejela sporo-ilo, da je bil njen sin, korporal os. F Zupec, odlikovan z bro-asto zvezdo za svoje odlično odstvo na dan invazije v Nor-nandijo, kjer je s svojim oddel-;om s strojnicami dospel na vi-ino hriba, da je tako prizadel ovražniku velike izgube ter na a način pripomogel za uspeh nvazije.
Naii vojaki
Chicago, 111. — Na kratek dopust je prišel iz taborišča v Texas znani fant Stanley Kuž-nik. — Iz Evrope se je oglasil z božično kartico prejšnji ba-ritonski solist pri Adriji Bili Horvat, samo da je zdaj Capt. William L Horvat. Bajgaš, lepo se nam zdi, ko je prvi naših pevcev pri sv. Štefanu ptfštal kapitan. Saržentov imamo od zbora že celo vrsto, kapitana pa samo enega.
Skupno obhajilo
Wiilard, Wis. — Društvo najsv. Imena bo imelo v nedeljo 14. jan. skupno sv. obhajilo pri prvi sv. maši. Po maši pa blagovolite iti vsi člani v župnišče, kjer bo pripravljen okusen zajtrk za vse. Pridite vsi. — L. P.
Mraz, operacija
Ely, Minn. — Tu je mraz, da ni iti od peči; 20 pod ničlo je že dva dni, zraven pa še veter vleče, da gre kar skozi mozeg.
Dne 3. jan. se je Mr. Stefan Strucel moral podvreči operaciji na slepem črevesu v Shipman bolnišnici. — J. J. P.
Dan slovanske edinosti
Milwaukee, Wis. — Praznovanje vseslovanskega dne (Ali Slav Unity Festival), pod okriljem odbora American- Slav Council of Milwaukee County, se bo vršilo v nedeljo 4. feb. popoldne in zvečer v Bohemian-American Hall na N. 12th St. in Reservoir Ave. Program, na ka-1 terem bo petje, godba in razni plesi, se bo začel ob 2:30 popoldne. Vse razne slovanske na-; rodnosti bodo zastopane na tem programu. Zvečer bo ples. Poseur2 slovanske jedi bodo na t razpolago. Vstopnina 50c z davkom vred. Prosimo vse slo-t vanske organizacije v Milwaukee, naj ne prirejajo kaj dru-" gega na isti dan. — Mrs. J. V. Klabouch, tajnica.
Trt rojakinje umrle
Milwaukee, Wis. — Dne 30. j decembra je v starosti 76 let 11-j mrla Josephine Tratnik v West j Allisu. Zapušča tri sine (dva pri vojakih) in dve hčeri ter 10 vnukov in 3 pravnuke. Odkod je bila doma poročilo ne pove.
Isti dan je v West Allisu tudi l umrla Helen Zalar, roj. Poje, iz j 659 So. 63rd St. Stara je bila 64 let ter zapušča dve hčeri in 7 vnukov,	\
Dne 1. januarja pa je v starosti 61 let umrla Agnes Bregan iz 1126 E. Ogden Ave. Zapušča moža Leota, dve hčeri in 5 vnu-j kov.
L
y	Padel v vojni
i Joliet, 111. — Pfc. Edward
-	Planine, sin družine Louis Pla-1 nine, je bil 26. okt. 1944 ubit V
-	akciji na Holandskem. Star je : bil 20 let, pri vojakih od junija
-	1943 in preko morja od lanske-! ga avgusta. Poleg staršev zapu-i šča sestro.
i — 1	. t Smrt rojaka ■ i ?
New York, N. Y. — Na svojem domu v Hillside, N. J., je i v starosti 86 let po enotedenski I bolezni 30. decembra preminul Joseph Skerbe.
Potek. 12. januarja, 1041? -	_AMERIKANŠKI SLOVENEC	Ž -
PREDSEDNIKOV INAVGURA-CIJSKI GOVOR j
Zadnjo soboto se je vršilo v Washingtonu običajno ustoličenje predsednika Združenih držav. 2e v navadnih mirnih časih ima tak dogodek nadvse važen značaj. V sedanji vojni dobi pa ima tak dogodek še posebej zelo daleko-sežen pomen. Ze to, da je predsednik Roosevelt bil v tem slučaju že četrtič ustoličen kot predsednik Zdr. držav, je dogodek sam na sebi zelo značilen. Da ni sedanje vojne, bi ne bilo Rooseveltovega četrtega termina. To je gotovo. Njemu osebno ne njegovi družini ga ni treba. Treba ga je pa zelo Združenim državam in vsemu demokratičnemu svetu. Brez Roosevelta si lahko kar mislimo, da se ta strašna borba ne bi mogla zadovoljivo končati, vsaj tako ne, da bi če mogel demokratični svet zaščititi v bodočnosti pred podobnimi napadi.
Predsednik Roosevelt je v soboto govoril ne le nam Amerikancem, pač pa vsemu svetu. Napovedal je, da bo Amerika v bližnji bodočnosti totalno mobilizirala vse svoje sile, za dosego zmage in miru. Omenil je, da bo cena za zmago in mir visoka. S to napovedjo je dal vsemu svetu ^ novo poroštvo, da bodo osiščne sile strte in premagane, ne-glede kaj bo to stalo.
Druge točke njegovega programa, ki se tičejo našega = narodnega gospodarstva, naših socialnih razmer, itd., sol enako pomenljive, vendar te se tičejo le nas samih. Točke pa, ki smo jih preje omenili, kot totalna mobilizacija in pa i da bodo storili vse, da strejo osiščne sile, so pa točke spioš-nega. pomena prav za ves svet.
■ji
Predsednik Roosevelt je točasno najmočnejši državnik1 -med vsemi zavezniškimi voditelji. V zadnjih volitvah je J4 dal ameriški narod njemu in njegovemu vojnemu progra-mu ter njegovi zunanji politiki splošno polriomočno pooblastilo. Danes stoji Roosevelt kot vsestransko pooblaščeni voditelj med državniki vsega sveta, kot vodja gospodarsko n in vojaško najmočnejše dežele na svetu. S takim poobla- k stilom se ne moreta ponašati ne Churchill ne Stalin. Za to T bo imel predsednik Roosevelt tudi velik vpliv pri mirovni i2 konferenci.	11*
Hitler in njegovi nazijski voditelji so računali, da bo n predsednik Roosevelt pri volitvah zgubil. Pa ni, ampak n; zmagal je, in to je bil eden izmed porazov za nemško poli-tiko. Zdaj poskušajo v svojih zadnjih obupih, da bi dose- ill£ gli kak pogojen mir. Roosevelt noče o tem ničesar slišati. Njegov načrt, ki ga je napovedal zadnjo soboto, je nova te- ™ meljita brca v Hitlerjeve hlače in je prvo oznanilo popolne-ga poraza za vse osiščne sile. S tem, da je v jeseni dežela glasovala v večini za Roosevelta, je glasovala za zmago nad osiščem, in te naloge ni mogla poveriti boljšemu voditelju. R(
Zmaga in mir pride. Rooseveltova odločnost ju bo po- vi spešila. Kako bo vse izpadlo po zmagi in kako uredbo bo d; dobil svet po vojni, je pa druga zadeva. Prav vse zadovo- ta ljiti ni nikoli mogoče. Saj še Bog ljudi ne more zadovoljiti, iŠ1 kako jih naj zadovolji ubogi človek. To je nemogoče, jpi Kdor bi to pričakoval, bi varal le samega sebe.	™
Svet bo imel tudi po tej vojni svoje težave. In mogoče za . še prav hude. Ne smemo zgubiti iz vidika, da Anglija ima , svoja posestva še vedno po skoro vseh delih sveta. Kar ta- •m ko se jim ne bo odpovedala, ker se jim tudi ne more. V za-' deve so zapletene silno visoke investicije, dalje Angleži ^ ne bodo izpustili iz rok kontrole nad važnimi pomorskimi ž* cestami in bazami. To je za Anglijo vsa gospodarska važ- Bc nost. Vzemite Angliji to in postala bo brezpomembna de-želica, kakor je n. pr. Holandija. Na drugi strani sili do R > svoje veljave Rusija. Ta je v tej vojni prelila največ krvi ni in doprinesla v žrtvah najvišji račun v borbi proti Hitlerju. bl Sam Roosevelt je v svojem govoru potrdil, da je Rusija va zdrobila najprvo nemško moč. Tudi ta bo zahtevala svoje. Ko In kadar hoče vsak svoje, postanejo obrazi resni, kakor = obrazi sester in bratov, ko si prično deliti kako dedščino. Preje so veseli in se smejejo, ko pa pride do tega, kaj bo kdo dobil, vsak resno gleda in čujejo se opazke in ugovori. Tako bo tudi med Zaveezniki po zmagi, le ne varajmo se.
Pokojni Wilson je s svojimi 14 točkami v Parizu propadel. Propadel je potem celo doma, saj še ni pozabljeno, kako nezaupnico je dobil od senata v tem ozjru. Kako bo izpeljal Roosevelt v tem oziru še ni jasno. Politično Roosevelt Wilsona daleč nadkriljuje. Ali nadkriljuje tudi Churchilla in Stalina?
Zelo važen poudarek v njegovem govoru je poudarek o Atlantski poslanici, "da se bo storilo vse kar človeško mogoče, da bodo principi poslanice upoštevani." Večjega zagotovila ni mogel dati od svoje strani. Pod označbo, "kar je človeško mogoče" pa marsikaj ne gre. Zelo veliko stvari je, ki so nadvse idealne, ampak človeško niso mogoče, da bi se izvedle in uresničile. Marsikaj človeško ne bo mogoče, da bi se izvedlo. Vse narode ne bo moči zadovoljiti, to že ni človeško mogoče. Veliko bo pa predsednik Roosevelt dosegel in pomagal svetu do boljše demokratične bodočnosti. Dolžnost vseh nas pa je, da ga v teh prizadevanjih podpiramo, da ne bo omahnil, kakor je moral omahniti pokojni Wilson, rekoč: "Ostal sem polomljen stroj."
Kdor si prizadeva človeštvu dati boljšo bodočnost, ta zasluži vso podporo od domače dežele in vsega demokratičnega sveta.
m^ mLJ	mm mL *
Veliki dogodki V leiu 1S44 so sledili D-dnevu, lo je 6. juniju. Tukaj vidimo enega izmed pri-zoro v iz tags zgodovinsko važnega vpada na francosko obrežje, ko se se ameriške napadalne čete iz-krcale na suho. Dim zgeraj na levi. če ga morete razločiti, prihaja iz topov ameriškega brodovja.
TO m OHO IZ ŽIV LJENJA IN SVETA
VIŠJI DAVKI NA JAPONSKEM
Pearl Harbor, Havajsko. — Japonska radio postaja je objavila, da je vlada odredila zdatno zvišanje davkov za to leto. Davki bodo zvišani za to ieto za 1,700,000,000 jenov.
NOVE ZALOGE BAKRA
V Arizoni so našli velikanske nove zaloge bakrene rude. Tako je pred kratkim naznanila The Magma Copper Mining Co. iz Tucson. Pravijo, da obsegajo I ta na novo odkrita rudninska : skladišča kakih 30,000,000 ion : i rudninski urad Z. d. je prostor' j na hitro preiskal in prišel do te1 j i ocenitve. V Arizoni pridobivajo" ] največ bakra v naši deželi, ome- i njeno odkritje pa je brez dvo-jl ma največjega pomena v zad-ij njih deseti letih.
• I f < f < < > ---O--v
V BELI HIŠI STrfAŠI 1
Ali ste že kdaj slišali, da v, I Beli hiši straši in da so nekatere f i osebe, ki tam prebivajo, ponoči 1 videle duhove? Ali ste že brali J \ da je pred več leti ena izmed !i tajnic predsednikove soproge 5 šla ponoči sama po stopnicah in j prisegla, da je videla Abrahama Lincolna sedati na robu slavne Lincolnove.postelje in r>i zavezovati čevlje? , Vse to je prišlo na dan pred 1 nedavnim na neki časnikarski j konferenci, ki jo je vodila Mrs. 1 Roosevelt in je pri tej priliki i razkazala skupini radovedne- i zev vse prostorčke in kotičke v r Beli hiši. Pvekla je tudi, da je v 1 Beli hiši neprestano toliko vrve- V nja, da se pač ne strinja z nje- 1 nim pojmovanjem, kakšen naj n bi bil vzoren dom.	j
Da bi se res duhovi prikazo- r vali tam? Tq je bosa, pravi Mrs. Ij Roosevelt. Tfke prikazni izvira-! s
io največ iz tega, ker so ljudje, < ki prebivajo v Beli hiši, navad- <
-	no preobloženi z delom. "Če ]
-	mora človek noč za nočjo še br- 1 i leti v kake listine ob dveh ali 1
>	treh ponoči, zjutraj pa vstati 1 j kakor drugi, bo o poznih urah
kmalu videl in slišal duhove po vseh koncih in krajih."
-o--,
NOVE STEKLENICE ZA MLEKO
l Nove steklenice za mleko ne . bodo več okrogle, ampak šti/i-» voglate. Pred kratkem so se . zbrali mlekarji v Chicagi in so ; (tako sklenili Nove vrste stekle- t
-	nic so že začeli preiskušati po s ■ nekaterih manjših mestih po II- \
>	linoisu, da vidijo, kako trpežne i i.odo. Nova oblika steklenic je j
■j bolj pripravna za tiste ki mleko ^ prodajajo in za tiste ki ga pije- j jo. V hišni ledenici je mogoče j spraviti na istem prostorčku ve- t liko več štirivoglatih steklenic s , kakor pa okroglih, po mlekar- j nah pa so tudi bolj pripravne, t j 1 er vzamejo manj prostora, no- j vih strojev pa zaradi njih tudi r i ne bo treba, ker jim je mogoče z malenkostnimi spremembami prilagoditi dosedanje stroje.
-o-
MORDA BODO LETELI NA
LUNO	f
Čez nekaj let bomo znabiti č lahko skakali x)d planeta do o planeta in si kupili selišče na v luni, ker v Angliji dela profesor v A. M. Low, predsednik Britiške b interplanetarne družbe, načrte, s da bo poletel z raketnim leta- k lom, v katerem bodo tudi potni- li ki. na luno. Če bodo pristali na h luni ali samo leteli krog nje, še d ni povsem jasno, kakor tudi ni ši jasno, kdaj se bodo podali na ta n j olet. "Ljudje so se nam smeja- si li pred vojno," je rekel profe- it sor, "pa poglejte, kaj Nemčija j«
e, dela zdaj z raketnimi letali.";J I- Omenjena družba pravi, da bo ^ 'e planetno letalo imelo obliko ve- f r- like cigare, bo stalo milijone do- f li larjev in da bo polet na mesec ti trajal več dni.
Vi	t S
Zaenkrat nam je tako nazna- (
° nilo še vedno malo težko pre- ^ fcaviti, vsekakor pa zveni veliko j bolj možno, kakor bi bilo zvenelo še pred nekaj leti.
-°- >
j TAKO SE ZAČENJA i ,e	LJUBEZEN	i
0 Rdeči križ je začel posnema- l ti Ruse v tem, da si je zdaj pre- r ° skrbel posebne lističe, na katere r
bodo vse tiste osebe, ki daruje-e jo kri za vojake, podpisale svo-e je ime, to se pravi, da bo na j
0	vsaki steklenici zapisano, kdo je daroval tisto kri.'Vsak ranje-' j
e ni vojak, ki mu bodo morali d*- j (
ti kaj krvi, bo vedel, čigavo kri c so mu dali. V Rusiji že dolgo 2 postopajo tako in poročajo, da £ !» to pogostoma vodi da Tomanc f
med vojaki in cjekfeti^ki so dali rovale kri. ^	"
ii	S
kaj starih očetov y
napr6daj? v
Ker je nekemu . štiriletnemu ^ fantičku padlo v glavo, da ho- E
1	če imeti na vsak nfr&irf,starega *
0	očeta in mu	prebiti g a več na svetu, je slefdnjifc njego- ir r va mati v nekem listu v Pitts-
s burghu, Pa., dala pridbčiti na-	2
, slednji oglas, v upaii ju j da se bo	H
-	kdo odzval: "Išče se -j- osame-	w
-	la dva starejša zakonska, ki bi	B
1	hotela biti za dedka in babico	S ? dvema fantičkoma, eden star
i štiri leta, drugi pa dve leti, ki N i nimata več svojih lastnih starih 4
-	staršev." To je bil vsekakor ze- 4.
-	io nenavaden oglas, mogoče pa i Z i je, da je osrečil vse prizadete. r3
KAKC SEKAJO LETALA B-29
MINNESOTA ZMAGALA V KAMPANJI "NOVEGA SVETA'9
Glavni zmagovalec v kampanji je Mr. Joseph Gazvoda iz Chisholma, Minn., ki je dobil 60,825 glasov. — Drugi zmagovalec je Mr. Jožef Fajfar, Chicago, 111., ki je dobil 60,125 glasov. — Tretja zmagovalka je Mrs. Mary Kogovšek, Pueblo, Colo., ki je dobila 52,925 glasov.
Kampanja slovenskega družinskega mesečnika "NOVI SVET" je zaključena. Dasi razmere niso bile v tej kampanji take, kakor v normalnih časih, je kampanja vseeno bila živahna. V tej vojnih časih, ko so vse naše misli obrnjene le na vojno; je težko razgibati navdušenje za kaj drugega. Tudi je treba računati, da so na delu za naše liste vedno eni in isti ljudje. Toda kljub vsemu temu so pridobili listu tekom dobrih dveh mesecev okrog 140 novih naročnikov, kar je vsekakor lep uspeh. Vsak je storil kar je pač mogel.
Zbor "Vitezov in Princezinj" lista "Novega Sveta" je a tem zdaj dobil novo načelstvo. Za novega načelnika tega zbora je zdaj izvoljen Mr. Joseph Gazvoda, z Chisholma, Minn. Novi podnačelnik pa je zdaj Mr. Joseph Fajfar, z Chicage, 111. in druga podnačelnica zbora pa je Mri. Mary Kogoviek, Pueblo, ^ Colo. Vsem trem zmagovalcem prav iskreno čestitamo! "" Zdaj pa poglejmo, kako so se vrli tekmovalci borili v zadnjem zaključnem delu kampanje:
Mr. Joseph Gazvoda, Chisholm, Minn., je sam poslal po _ zadnji objavi 2 nove in 2 stari naročnini, kar da 4,400 gl.; od •» Mr. Johna Kramaricha, Joliet, 111., je dobil 5 novih in 64 starih „ naročnin, kar da 22,600 gl.; od Mr. Franka Lauricha, Chisholm, Minn, je dobil 2 nove in 10 starih, kar da 9,000 gl.; od Mr. Johna a I Straha, Eveleth, Minn, je dobil 1 novo in 9 starih, kar da 3,500 I od Mrs. Jennie Okolish, Barberton, Ohio, 2,325 gl. Skupaj c to pot je dobil 41,825 nadaljnih glasov. '
Mr. Joseph Fajfar, Chicago, 111., je dobil sam 3 nove in 37 starih naročnin, kar da 11,200 gl.; od Mr. Peter Cemažar, Chi-' cago, 111., 1 novo 2,000 gl.; Mrs. Jos Meschler, Bartlett, 111. 200 S1-; Mrs. Mary Prebelich, So. Range, Mich., 200 gl.; Mrs. Mary ; Fajfar, Aurora, I1L, 200 gl.; Mr. C. Grmek, So, Chicago, 111., 800 gl.; Mr. Fr. Kokalj, Universal, Pa., 800 gl.; Mr. Leo Mladič, Chicago, 111., 1 novo in 2 stari, kar da 2,400 gl.; Mrs. Agnes Ma-hovlich, So. Chicago, 111., 1,200 gl.; Mr. John Udovich, Sheboygan, Wis., 2 nove in 13 starih, kar da 6,500 gl.; Mr. Math Stefa-nich, Bradley, 111., 600 gl.; Mr. Jacob Resnik, Cleveland, Ohio, ^ 10 starih, kar da 2,200 gl.; Mrs. Jennie Okolish, Barberton, O., ' 2,325 gl.; Mrs. Geo. Stephan, San Francisco, Calif., 9 novih na-;e ročnin, kar da 18,000 gl.; skupaj to pot je dobil 48,625 nadaljnih glasov.	■ -
~~ Mrs. Mary KogovŠek, Pueblo, Colo., je poslala sama po zad-a nji objavi 10 novih, kar ji da 19,000 gl.; Mr. Anton Pritekel, o Pueblo, Colo., 200 gl.; Mrs. Mary Vidmar, Ramah, Colo., 200
>	i ari-; Mrs. J. Stepanich, Cherryvale, Kans., 200 gl.; Mrs. Mary ^: Košmerl, Montery Park, Calif., 400 gL; Mr. ^oe Krall, Pueblo, ^ Colo., 200 gl.; Mr. Jos. Špiller, Pueblo, Čolo.; je poslal naročnine
0	j za A. Moeilnikar, A. Rupar, Jim Stupnik in Mary Thomas, ki vsi a dajejo Mrs. Kogovšek glasove v svoti 800 gl.; Mrs. Ivana Bam-
bich, Fredonia; Kans., 200 gl.; Mrs. Jennie Kašček, Bingham Canyon, Utah, 200 gl.; Mrs. Kat. Drobnik, Salida, Colo., nova naročnina'2,000 gl.j Mr. Jos. Kostelec, Kansas City, Kans., 1 novo in 5 starih, kar da 3,000 gl.; Mr. Michael Kapš, Colorado Springs, Colo., 400 gl.; Mrs. Jennie Keber, Waukegan, 111., 1 no-yo/in9 starih naročnin, kar da 4,000 gl.; Miss Mary Klun, Lead-Vlile, Colo., .1,000 gl.; Mr. Konštantin Podlesnik, Kemmerer, a Wyo.,.4 rio.ve jri 6 starih,,kar da 9,200 gl.; Mrs. Jos. Richter' u Enumclaw, Wash:, I novp in 5 starih, kar da 3,200 gl.; Mr. a Fraak Stavec, Bedford; Ohio, 1 novo in 7 starih, kar da 3,400 j gl.; Mrs. -Jeifnie Okolish, Barberton, O., 2,325 gl. Skupaj to pot . imk 32,325 nadaljmh gla*ov.
; Mri. MaKe Floryan, West Allis, Wis., je poslala sama po _ zadnjr.cfbjavi 7. novih in 15 starih, kar ji da 16,200 gl.; Mr. Jos.
>	Hudoklin, Milwaukee, Wis., 2,000 gl.; Mrs. Mary Kokalj, Mil-- waukee, Wis., 1 novo, itar da 2,000 gl.; Mrs. Jennie Okolish,
1	Barberton, Ohio,-2,325 gl.; skupaj to pot dobi 22,525 nadlajnih ) glasov.	•, »
r Mrs. Mary Delak, Biwabik, Minn., je dobila od Mrs. A. i Nemgar, Eveleth, Minn., 200 gl.; Mr. John Otrin, Ely, Minn.! t 400 gl.; Mr. Jos. Peshell, Ely, Minn., 26 starih naročnin, kar da . 4,900 gl.; Mrs. Frank Ulcer, Gilbert, Minn., 1,400 gl.; Mr. Jos. t Zaic, Hibbing, Minn., 2 nove in 8 starih, kar da 5,600; Mrs. Mary Kotze, Walkerville, Mont., 1 novo in 4 stare, kar da 2,800 gl.; . skupaj to pottlobi 15,300 nadaljnih glasov.
Mr| Joseph Špiller, Pueblo, Colo., je nam poslal 2 nove in 27 starih naročnin, kar mu da 9,200 glasov. Kandidira sam.
Mr. Frank Urajnar, Indianapolis, Ind., je poslal 1 novo in 20 starih naročnin, kar mu da 4,400 glasov. Kandidira sam.
Mr. John Jamnik, Imperial, Pa.f je poslal 1 novo in 6 starih, kar da 5,200 gl.; nominira ža kandidata Mr. Johna 2efrana, Chicago, III.
Ob zaključku se nahajajo kandidatje v sledečih pozicijah:
MR. JOSEPH GAZVODA. Chisholm. Minn........................60,825	glasov
MR. JOSEPH FAJFAR. Chicago. XU...................................60.125	"
MRS. MARY KOGOVŠEK. Pusblo. Colo. _______________________52,925	"
MRS. MARIE FLORYAN. Wssl Allit. Wi«.........................42,025	"
MRS. MARY DELAK, Biwabik. Minn. ...............................26,100
MR. JOSEPH ŠPILLER. Pueblo. Colo. .............................. g,200	"
MR. JOHN ŽEFRAN, Chicago, I1L ........................................ 5,200	"
MR. FRANK URAJNAR. Indianapolis, Ind.___________________ 4,400	»
Ko so v Barnborough na Angleškem na pokopališču začeli kopati nov grob, so naleteli na premogovo žilo, samo dva
Čevlja pod zemljo.
♦ • • - ♦
Angležinja Mrs. Austen ima 24 lastnih otrok, a štiri je a-doptirala, tako da jih ima sku-
paj 28, torej rekordno število na Angleškem in najbrž tudi drugod. Ena njenih hčera ima že 12 otrok, dve drugi pa po enajst.
* * *
Zakonski pari brez otrok mnogo rajši adoptirajo deklice kot pa dečke.
* ♦ ♦
Največ kafre, to je važen produkt za izdelavo streliva, prihaja iz Formose.
tkCr|j! raZVw-°° K-1.6 ŽUke' ki je bUa Posneta nedavno med boiabnim napadom na Naov* t«, va^o okro2Jf Mii,ub»i letaiskega podjetja kakih 150 milj sapadno od Tokio, so naii na^TA^t Vec ko 40 mes,tih- Ameriikim letalcem 21. amer. bombniškega poveljstva ls opo-^ otoku SaiPan se J* Posrečilo razbili eno najbolj razpredenih japonskih industrij.
1 i'	i -K	'	: j	- i' ■■ :>V <	-	;	j '	r •	1 ' ■; . ,7. J'i;
'	f	'	.'«- "	- '	'	i' v	-I '	'	" •	''• .,> * i" - -V.	' ■ ' ■
Stran 4	_ . _AMERIKANSKI SLOVENEC	__Petek, 12. januarja, 1945
SMEHLJAJ BAROČNE MADONE
Nekega popoldneva je prišel tuji človek v bolniško sobo pomorščaka Baptista. Rejen je bil in njegov okrogli obraz je kar žarel. Ko je vstopil, je pozdravil: "Dober dan, tovariš!"
Mož se je usedel in se je poln sočutja zazrl v lice mladeniča. Opazoval ga je s tako pozornostjo, kakršne so vajeni ljudje, ki poznajo morje, morje z vsemi nevarnostmi, z vsemi vabami globine in z varljivo sinjino, ki nad njo večno podrhteva senca ognjeniškega oblaka. Ko si je tako do dobra ustvaril to podobo, je motril mladega, bolnega mornarja, ki so ga bili pred tedni prinesli z neke ladje v to bolnišnico in ki je tu ležal in ni mogel umreti. "Hm", si je mislil in je nato rekel:
"Pogum!"
Baptist je prikimal. Niti malo si ni belil glave, kdo da bi utegnil biti ta človek, ki si je odpel suknjič, telovnik in še srajco in pokazal brazgotino, ki je bila na eni strani še s krasto pokrita. Ponosno je dejal:
"Da! — Tu sem tudi jaz ležal. Več tednov. Spovedal sem se in vse drugo — nato pa sem ozdravel." Človek si je spet zapel oblačila, a njegove besede niso prav nič vplivale na bolnika.
"Da — ljubi moj, molil sem, prosil Madono z Amalfija pomoči. To pomaga!"
Toda bolnik ni niti pokimal, niti se ni zdrznil, ničesar ne, kar bi razodevalo, da je kaj razumel. Človek, ki je bil pred tedni ležal v tej sobi in se je tedaj tresel za svoje življenje, je brskal po svojih žepih, vzel pisano podobico v roko in jo pomolil Baptistu pred oči, rekoč:
"To je Ona!"
v. .i..— . al
Ko je bil Baptist spet sam, se je oziral po marmornih tleh v sobi in se zagledal skozi balkonska vrata. Popki so bili tako napeti, da je kazalo, ko da se morajo zdaj zdaj razpočiti in je bilo pričakovati, da se še to noč razcveto! Vedel je že, kateri popek se bo odprl najprej. Tudi s krošnjami dreves je bil že sklenil prijateljstvo. Pinije so brstele v nežnem zelenju, ki je bilo še prav svetlo, a na poedi-nih vejah rjavkasto in listje hrastov je bilo zaradi kipečega soka temnejše in sočnato.
In še dalje je plaval pogled pomorščaka, tja v nebo. Lesketalo se je v sinji modrini in je pripekalo na južnjaški dan; na večere je potemnelo in se je v lahnem nočnem vetriču spojilo z daljnim piskanjem ladijskih siren, da je bilo vse eno samo rdeče morje — da je bilo nebo nad Neapljem ko en sam požar. Odsvit mesta je segal do bledih zvezd in na nebu je nastala nočna puščava, ki se je preko nje iz dalje pozibaval trušč mesta.
Šele, ko se je noč nagnila v jutro, se je nebo učistilo; Šele tedaj, ko je mesto za nekaj ur zaspalo in so se utrnile njegove luči: tedaj je zablestela tema in v njej so bile zvezde ko cvetni prah in črno senco grozdiča na gliciniji je spreletalo drhtenje. Ob tej uri je Baptist zaspal.
Ko se je zbudil, je bilo že svetlo jutro. Spodaj na vrtu je planil glas kvišku. Glasovi jasnih barv so doneli skozi nevidni hlad visokih dreves z vrta. Glas mladega Neapeljca je vrgel na vsake pol minute krpico nekega zmeraj se ponavljajočega napeva v zrak . . . Glasovi so se kar vidno spreminjali v kapljice, ki so pripolzele prav do Baptista, a se ga niso dotaknile, niti ga niso s svojo prosečo jasli ino zadele v najbolj notranjo notranjost. V nekem oddaljenem krilu bolnišnice se je začela vsakoletna prošnja procesija bolnikov Madoni v čast. Potem je drhtela v jutranjem ozračju in potem je valovila po daljnih
hodnikih in dvoranah. Zdaj je prihitel visoki glas vriskajoče in čisto, zdaj je gromko zagrmela prošnja mrmrajoče množice v belo sobo. Nato pa je bilo spet vse tiho.
Baptist je prisluhnil v praznino. Le docela zabrisani kriki nekega krošnjarja na cesti so 3e prikazovali ko sence daljnega življenja izven bolnišnice. Mo-stovži, kjer so se sicer sončili bolniki, so bili prazni. Samo nevidni ptički so čivkali izza kroženj in neko letalo je šinilo po koscu nebesa. Kmalu pa je tisto prihajalo po stopnicah navzgor. Jasni glas ni bil vesel; čim bolj se je bližal, tem bolj je bil proseč. Nato se je pogreznil v morje temačnih prošenj in mrko je zavalovilo po dolgem hodniku. Tedaj so se odprla vrata v Bap-tistovo sobo. Baptist je pogledal v nenavadno smer. S postelje se je ozrl k vratom v desnem kotu sobe. Skozi za dlan široko odprtino je gledal na hodnik in še dalje v obraz nekemu bradatemu človeku iz nasprotne sobe. Prikimala sta drug drugemu, a ta svet — drugi bolniki, druge postelje, sobe — mu je bil tuj. Vse to je bilo tako oddaljeno in ni Baptista nič več zanimalo. Preveč se je bil že odluščil od tega sveta. Ves osupel zaradi takšne odtujenosti, je pogledal na rdečebele plošče hodnika. Lučke so švigale po njih; nemirni plameni so begali po sivini mračnega hodnika. Petje je utihnilo, a le za hip; že je za-donel visoki glas, zaeno so po-drsavali koraki mnogih nog brez reda. Prva noga se je porinila pred odprtino; kos za kosom je romalo človeško življenje mimo v vsem svojem razpadanju; tu so bile roke s prižganimi svečami, polovice obrazov trpkih bolnikov, z vsakim korakom se je oglašala prošnja lita ni j a in priplula v sobo.
A zadaj za vsemi temi, ki so se komaj motovilili naprej, je prihajala Mati božja. Sedela je na prestolu na ramah pogreb-cev.
Zaradi pozibavanja hoje se je nagibala Madonina glava zdaj sem zdaj tja, ko nihajoči konec gondole. Glava se je nagnila v odprtino in Baptist je koj zapazil resni pogled obraza, ki je vedno padal nazaj.
Ta pogled ga je zadel. Spomnil se je tistega človeka in njegove podobice Matere božje z Amalfija. V tem hipu se je spomnil vseh Madon vsega pomorskega sveta, spomnil se je zlate Madone marzejske in bele z Vera Cruza. Pozabil je izdihniti zrak, ki mu je prihajal po cevi skozi aparat in v prsih se mu je napolnilo zraka, da ga je dušilo in mu je iznenada za-plala vsa kri v jflavo . . .
Tu je bilo spet obličje "Naše ljube Gospe". Manjše je bilo ko obraz človeka; dovolj je imelo prostora v odprtini med vrati, da je moglo pogledati v belo sobo. In bilo je, ko da sta se poglobila drug v drugega, pogled z bele ravnine postelje in z višine, ki so jo obkrožale luči sveč. Smehljaj baročne Madone se je uprl v najbolj skelečo rano bolnega srca.
Nato je spolzelo ozko obličje mimo,, še enkrat se je nagnilo nazaj s koščenimi lici poslikanega lesa in plameni sveč so drhteli zadaj za njim. Zvonki glasovi so zapeli:
"Mati najčistejša, prosi za nasr
Baptist se je zvijal v nejasnem smrtnem strahu in sunkoma okrenil glavo in trdo zapi-čil pogled v košček neba; tedaj je zagledal znamenje: videl je, kako se je neslišno razpočil popek, kako je sfrfotala luščina vsa omamljena od življenja v praznino, in kako se je razvil svetlomodri cvet in je zaživel.
Ib tedaj se je zgodil tudi ču-
na kraju odmora
-w&Jaft If MMSiMK	t* Hffl
S: JR. &E2M&,.mt,, uSm
Z očmi osieklenelimi od vojnih grozot, ki jih je gledal, čelado polno strjenega blata, in izmučenim obrazom je Sgi. John H. Parks iz Mill Creek. IndL. srečno dospel na kraj odmora po utrudljivih dnevih v prvih vrstah bitke nekje na evropejski fronti. Je značilna slika vseh takih ameriških vojakov, ko pridejo iz fronte.
dež: v mornarju Baptistu se je nekje spremenil Madonin smehljaj v željo po življenju in cvet, ki se je bil pravkar rodil, mu je potrdil to zavest. Poln miru in pokoja se je pogreznil v spanje in to spanje je prinašalo o-zdravljenje. (B. M.) -o—:—
KAKO SODIJO. O BODOČNOSTI VETERANI
Vsak predpis za ohranitev bodočega miru mora sloneti na svobodnem tisku in vojaški sili. Tako sledi iz tozadevnih odgovorov med 175 veterani druge svetovne vojne, ki so zdaj dijaki na Northwestern univerzi. Ta univerza je pod protestantskim
vplivom. **
Med temi prejšnjimi vojaki, mornarji in marini, ki so se po-
vrnili v spiske sobe iz Guadalcanal, Aleutov, Afrike, Italije, Koralnega morja, Kula zaliva in Savo otoka, jih 84 odstotkov misli, da edino oborožene sile lahko vzdržujejo svetovno varnost. Skoraj vsi, to je 95 odstotkov, so se izrazili, da bi svobodni tisk po vseh deželah silno veliko pomagal, da ne bi prišlo do druge vojne.
Nadalje meni 69 odstotkov teh veteranov, da bo vsled te vojne narodnostna zavednost po vsem svetu toliko večja. Veterani izjavljajo, da jih je vojaška služba naučila discipline^ razumevanja politične uprave in v njih vzbudila ali okrepila čut odgovornosti. Na vprašanje, ali je vsled vojaškega službovanja zdaj njihovo zanimanje za vero večje, jih je 43 odstotkov
odgovorilo z,"4a", 57 9dstotkov pa z"ne".
-o-
SLOVENCI SE KREPKO POSTAVLJAJO NAZUEM PO ROBU NA VSEH KRAJIH
(Nadaljevanje s 1. strani)
pridružili in so imeli seveda vse polno posebnih pravic. Toda Slovenci jih sovražijo Še bolj kot sovražijo nazijske prite-pence.
Glede delovanja in življenja slovenskih patriotov pravi omenjeni članek, da je na "presenetljivo visoki" stopnji. Mnogo žena in deklet se dejansko udeležujejo bojevanja in mnoge izmed njih postanejo častniki. Imajo pa med seboj silno stroge moralne postave, tako da je kako nemoralno mešanje med njimi izključeno. Seveda sklepajo med seboj tudi poroke in te poroke so večkrat sklenjene brez cerkvenih in brez svetnih oblasti, Česar so krive vojne razmere, vendar pa so med njimi strogo obvezne.
"To visoko moralno zadržanje," pravi švedski list, "je pripomoglo osvobodilni armadi do spoštovanja in veljave med vsemi sloji prebivalstva, Tito pa je simbol slovenskega narodnega osvobojenja in socialnega razvoja."
UTRINKI
Solze ženske in jeza moškega ni vedno na mestu. •
Ključ, ki vodi v klet, nikoli ne vodi do uspeha.
Nič te ne reši hitrejše skrbi kakor vztrajno delo.
Težko je poravnati kakšno zadevo pri sodišču, dokler imajo pravdajoči dovolj denarja.
Pravijo, da je denar vse — včasih pa ttidf posojilo isto o-pravi.
More than 12,000 savers making
HOME FEDERAL SAVINGS their
Savings Headquarters. . . .
......^.„.,K«alUil'iL\Hll:MMfli
^ WtiwT^itmii	sf
4 ........ ', r	jd
Ker ta 59-lel stara ustanova ni nikdar izplačevala manj, kakor 2Vz% na hranilne uloge — ker noben ni zgubil niti centa, uživa zaupanje
in dobro
voljo pri tisočih varčno mislečih državljanih po vsej ChcagL v predmestjih in bližnjih državah.	,
Ni boljšega časa za začeti s hranjenjem, kakor je sedaj — hraniti s namenom — da si poskrbite za stvari, ki jih boste rabili. Z velikimi ali malimi svotami lahko sodelujete v tem središču nahaja jočem se zavodu, v katerem so prihranki v vsaki ulogi zavarovane do $5,000.00 pri vladni savarovalnin-ski usiano F. S. L. L C.
Začnite z vašo ulogo danes — osebno ali pa po pošti. Naš sistem za vlaganje -po pošti nudi izboren način. Nobene poštnine ni treba. Je modro in . hranjenje na lahek način. Pišite sli pa telefonirajte po pismena pojasnila.
S^fcfrv Premoženja in viri nad $15,000,000.00
' '	'J 11
Nedeljski pomenki
___ J. M. Trunk '
TEDENSKI KOLEDAR
14.	Nedelja — 2. por&zgl. Goep.
15.	Ponedeljek — Maver
16.	Torek — Marcel >
17.	Sreda — Anton
18.	Četrtek — Sv. Petra stol.
19.	Petek — Marij in tovariši
20.	Sobota — Fabijan in Boštjan
DRUGA NEDELJA PO RAZGLAŠEN JU
i
"In govoril jim je o kraljestvu božjem, in kateri so potrebovali zdravja, ozdravljal jih je" (Luka 9, 11).
. Zagrizeni farizeji so priznali Jezusu: "Ne gledaš na osebo." Ni delal razMk, vsi so mu bili enako pri srcu, vsem je govoril o istem kraljestvu božjem in kdor koli je bil v potrebi, pomagal mu je. Tako pač le Bog, mi smo senca celo pri najboljšem prizadevanju, ampak prizadevati si moramo, če mu hočemo slediti. Pesnik Schiller pravi: "Kakor obsega nebo svet, in kakor sonce lije svoje žarke nepristransko,#tako mora naše usmiljenje obsegati vse, prijatelja in nasprotnika." Vedno pa bomo le senca.
Kristus ni ostal na zemlji. Zato je ustanovil svojo cerkev n postavil Petra za namestnika. Spočetka je bil Peter bolj slab, spoznal pa je svoj poklic in se ga je oprijel z vso gorečnostjo. Odšel je v Rim, tedanje svetovno središče. Ni segal po visokem, le za svojo dolžnost je spoznal, da naj v Rimu postane duhovna glavna vseh, in da j vse reši, mora postati služabnik vseh.
Cerkev praznuje na dan 18. prosinca praznik "Petrovega stola v Rimu". Delali so poizkuse in jih še bodo, da bi Petra iztisnili iz Rima, ni šlo in ne poj-de. Priče so in bodo. Sv. Irenej prari: "Najslavnejša in najsta-tejša cerkev je bila ustanovljena po svitlih apostolih Petru in Pavlu". Tako bo ostalo. Peklenska vrata nikoli. Prav s prihodom Amerikancev na italijanska tla smo gledali in videli, da je Petrov naslednik res Kristusov namestnik. Ko so padle bombe in je tekla kri, je šel Pij XII. med ljudstvo, ga tolažil in mu pomagal. Slike so bile, kakor bi bil Kristus sam med ljudstvom kot je bil nekdaj med Judi. Kristus sam ni na zemlji, pa je njegov namestnik, in lahko razvidiš, kje je Kristus, in kje ga najdeš, ako resno hočeš postati državljan kraljestva božjega. Glej na papeški Rim.
o-
*Y0I LEIIY011 IfSgL Money -Sfff^TIET SIVE T1EII Vjfafig LivmsS
katere soseščine v chicagi
so srečne?	^^^^
One, ki imajo	^^^gj^^m
•	LEPE DOMOVE	* ČglB
•	IN DOBRE PRIJATELJE
and some very
•	GOOD JOBS
for Men at Good Pay
nujna	w	nujna
vojna	PEACE	vojna
dela	r	dela
Nobene izkušenosti ne potrebujete od poprej na vseh sledečih delih: Are Welders	Turret Lathe Operators
Multiple Spindle Drill Hydraulic Press Operators Press Operators	Horizontal Boring Mill Oprs.
Radial Drill Press Operators	Bore Operators
V„B»1 Bodns Mm Opn.
Moderna vojna tovarna. — Dobri delovni pogoji. WLB pogodbena mezdna lestvica To bo vam dalo hitro priliko za napredovanje na podlagi vaše skušenosti
Jedilnica v kaleterijL — Jedila sa zmerne cene. .
AMERIKANCI SLOVENSKEGA POKOLJENJA IN VETERANI DRUGE SVETOVNE VOJNE SO DOBRODOŠLI.
•	"L" — Bu*i u> poulične kare vozijo prav do vrat|
ESSI DANLY
M Machine Specialties, Inc. I 2100 S. 52nd Ave., Cicero, HL Pomagajte nam proizvajati vojne izdelke!
DR. FRANK T. GRILL f
ZDRAVNIK in KIRURG '	I
Stanuje in ordinira na:	(
1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois j
od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah ki ob 1 nedeljah po dogovoru.	I
Telefon v uradu in ▼ stanovanju CANAL 4955	(
OGLASI V «AMER. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH.
Petek, 12. januarja, 1945	i	, AMERIKANŠKI SLOV£N£Č	V	^	,,	Strang
Družba	Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY;
jI 't^St^Sadeč Joliet, ID^aLTu^ i
i l Naže geslo: "Vse sa vero, dam in narod; rti n enega, eden za m." !;	GLAVNI ODBOR:	<
! *	L®« Strect* J®Hct IUnoto	J
J >	L podpredsednik: Krank Tuahek, 716 Rzab St, j obet. IB.	' {
;:	* pojwed^a: K^rine B«ruk, 528 Lafayette St, Ottawa. HL	<
J►	rajnik: Frank J. Wadk, 301 Lime Street. Joliet. IB.	3
- ;	ZApiwiikar: John Nemanich, 650 N. Hickory St, joliet. UL	J
; ►	Blagajnik. Jwph JUepec, 903 Woodmf Rd, Joliet. I1L	J
; ►	Dubo^ii TqdJa: Rev. Matbew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa.	J
, ►	Vrh. zdravnik: Joeaph A. Zalar, 351 No. Chicago St, JoUet. DL	;
•	;	NADZORNI ODBOR:	j ^ ► Andrew Gfeencfa. 1748 W 21m Su Chicago. Ifi. * J ► Joseph L. Draslsr, 1318 AtHma Street. North Chicago, Illinois. 2
Joeaph Jerman. 20 W. Jack*.* St, Joliet. UL	<
;!	POROTNI ODBOR*	J
i I JOMpfa Pavlakovich. 39 Winchell St, Sharp«bura, Pk.	4
Mary Kovadch. 2294 Bine Island Ave, Chicago. UL	<
' ► I«iu Deoia. 2730 Arthingtoa Ave, Chicago, IlL	!
, ► Predsednik Atletičnega odseka: Bmsry Sobar.	«
;»	540 North Bluff Street. Joliet. Ulinofa.	J
; \	URADNO QLASILO:	J
~Amarikan*t Slovenec". 1949 W. Cermak Rd, Chicaca UL	\
<	i i^lJ*" l9U ** DSD	svojim članom In članicam in < *; njih dedičem raznih posznrtmn, poškodnin, bolniildh podpor ter drugih ! J ► taplačil denarne vrednoeri do četrt milijona dolarjev.	<
Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mesto Zdr. držav s J
<	;	«ot 8 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak kato-	< I► moftega ali ženskega spola v starosti od 18 do «0 let V mladin- 2
<	► tU oddelek pa od rojstva do 16. leta.	<
!" ..^fTaroJe w a	*50a00 all $1,000.00. Izdajajo se različni	J
<;	certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year	J
S	Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako	<
<*	lato vila.	<
' 3 > Poleg smrt nine izplačuje DSD. svojim članom (kam) tudi	<
j „ podporo ia svoje centralne blagajne, kakor tndl za razne opesac^e in J
<	| poskodmne.	<
Mesečna plačila (assessments) so nrejeaa po American Experience J ^ * tabeli	<
J > DSD je 124.46% solventna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). <
i l	Umdm jezik je slovenski in augleikL	<
! > Rojakom In rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno <
*	> areoof	<>
Za vsa morebitna pojasnila to navodila se obrnite pismeno aH ust- 41 I; meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet. UL < \
IZ URADA GL TAJNIKA DSD
Bolniška podpora se je izplačala sledečim članom in članicam: Dr. it.	Ime	November December
1. Michael Gosak..................................$—.—	$29.00
Agues Kocjan .................................. —.—	15.00
John Vershay, pol. ..................... 18.50	W.00
Joseph Verbich.......................... 20.00	_._
Jacob Popek ................................... 30.00	• 25.75
Mary Madic...................................... 20.00	20.00
Walter Hulbert................................ —.—	13.00
3.	Joseph Brate, Jr............................. 34.00	—.—
Mary Strukel................................... 59.00	_._
4.	George Krall .................................... 35.00	—.—
6. Jennie Gramprocnik....................... —.—	28.00
Joseph Nemanich ............................ ..__18.75
11.	Math Sutej........................................ —.__28.00
12.	Ursula Ambrose................................ 35.00	__
Theresa Ancel, pol. ................... —.—	25.00
Helen Mozina .................................. —.—	40.00
Barbara Zelko, pol......................... —.—	37.50
Elizabeth Cankar (Childbirth)........ —.—	15.00
13.	^August Krznarich, .......................... 5.75	—.—
John Falle, pol................................. 14.00	31.50
Martin Foys, Sr............................... —.—	15.00
Michael Klajderman........................ —.—	8.00
14.	Peter Lončar, pol............................. —.—	31.50
17. Cecilija Blecich.............................. —30.00
Stefania Marco (Childbirth) .......... —.—	15.00
19.	Anna Rilovich .................................. —.—	43.00
20.	Torquato Talucci.............................. —.—	100.00
Skupaj....................................$271.25 $586.00
Izplačali za operacije:
4. George Krall, Cert. 5539 ................$75.00 ' — .—
6. John Nemanich, Cert. 5132............ —.—	$75.00
Izplačali za potmrtoine:
14. Nicholas Spudic, Cert. 5867 ........$250.00	—.—
Za D. S. D.	FRANK J. WEDIC, gl. tajnik.
HOLY FAMILY LADIES Joliet, 111.
TEAM STANDINGS Nite of January 3. 1945
Won	Lost
1. Vice Presidents .... 28	17
2 Treasurers__________ 23	22
3.	Presidents ___________ 21	24 S
4.	Secretaries __________ IB	27
INDIVIDUAL STANDINGS
Avar-
Games Series ages
I.	D. Wedic______ 45 7099 157.34
2 M. Jamnik 45 6775 150.25
3.	Jo Vancas .... 30 4425 147.15
4.	D. Riblon----- 45 6448 143.13
5.	L. Gagnon 45 6414 142.24
6.J.	Zinser ----- 45 6279 139.24
7.E.	Franzen .. 48 6446 134.14
8.	J. Bambic .. . 39 5227 134.01
9.	Jo Cirrencione 42 544T 129.29 10. C.. Gar bin 45 5828 t 12SJ.23
II.N.Cirrenciohe	48 6049 126,01
12. t. Zinser ...... 42 5258 125 08
IS. F. Leonard— 48 5859 122.03
14.	F. Manno .... 49 5265 117.—
15.	M. Foster _ 45 5065 112.25
16.	A. Verschuur 3 231 77.—
mgn Games
1.	Dolores Wedic, Pres................ 248
2.	Marge Jamnik, V. Pres......... 229
High Series
1.	Lorena Gagnon, Treas........... 538
2.	Dolores Wedic, Pres______________ 537
High Team Series
1 Vice-Presidents.................... 1714
2. Treasurers ______________________________ 1713
Vice-Presidents ____________—....... 1713
High Game for January 3. 1945
Jackie Zinser, Secretaries___________ 201
YOUR REPORTER.
-O-
t .• '
JDRUSTVO sv. družine ST. 11 DSD
Pittsbvfh, Pa.
Vse naie članstvo vabimo na prvo sejo v tem letu, v nedeljo
114. jan. ob 9:30 dopoldne * v Siov. Domu. Prečitani bodo sklepi glavne seje, nadzorniki bodo podali svoj« poročilo o 6 j mesečnem poslovanju druStva in razdelili bomo nove poškod-
GENERAL GEORGE S. PATTON
Poveljnik zmagovite Tretje ; Ameriške Armade, katera se ; sedaj bori na nemški zemlji, ; George S. Patton, je najbrž ; eden od današnjih generalov, ; ki vzbuja največ pozornosti v ; javnosti ozir. v javnih razpra-\ vah. Visoko je čislan kot dober I taktičar in poveljnik, ki zna vo-' diti svoje moštvo k zmagam. ! Obenem pa je bil že ostro kri-» tiziran in obsojan zaradi nje-! govega precej strogega in gro-| bega postopanja s svojim mo-► štvom.
j Nobenega dvoma ni, da je j Patton izreden vojaški vodja, ; ki je sposoben izvajati velike ; vojaške bojne načrte, kot je ; dozdaj že dokazal. * General ; Fatton ne zgubi glavo v nobeni ' situaciji in niti pod najhujšim ognjem bitke, pač pa zasleduje svoj cilj z nenavadno zbranostjo duha. Po drugi strani pa je poznan kot temperamenten človek, ki ga navadna malenkost razpali in vrže s tira brez posebnega vzroka ali izzivanja.
Patton je rojen voditelj. Izza svojih mladih let je že kazal vo-diteljske sposobnosti, ko je prednjačil v šolskih športnih tekmah. Patton je sin bogatih staršev in je bil rojen leta 1885 v San Gabrieju, v državi Cali-forniji, kjer je imel njegov oče obsežno zemljišče (rančo). Svoje prve šole je dovršil v Pa-sadeni v Californiji. Ko se je odločil za vojaški poklic, je vstopil v Virginia Military Institute, pozneje pa je pohajal v West Point Military Academy. V času, ko je bil v vojaški akademiji v West Pointu, se je odlikoval v žogometnem športu. Pozneje je dosegel v športu take lepe uspehe, da je nastopil leta. 1912 v Olimpijadi v Stock-holmu. Bil je tudi prvovrsten strelec, ter je odnesel mnogo nagrad v različnih tekmah, kot v plavanju, jahanju, itd1.
Šport pa ga ni motil v njegovem glavnem cilju, da postane izvrsten vojaški voditelj. Tekom svojih študij v West Pointu je bil imenovan za razrednega pobočnika, kar spada med najvišja priznanja za dijake, ki še niso dovršili svojih študij. Po dovršenih študijah je bil mladi Patton poslan v Francijo, kjer se je uril v bojevanju na me* če. Pozneje je izdelal posebne vrste sablje za ameriško konjenico. Leta 1915 se je udeležil mehiške ekspedicije in je sam ujel znanega notoričnega ban-dita.
Danes je Patton poznan, kot tančni izvedenec, v bojevanju s tanki. Njegovo tozadevno znanje izvira že iz prve svetovne vojne. Leta 1917 je šel v Francijo kot član štaba generala Pershinga in je bil dodeljen službi, ki je imela nalogo študirati uporabo tankov v vojskovanju. Ko so bili tanki prvič rabljeni v .zadnji svetovni vojni, je imel priliko videti, kako so se izkazali v akciji pri Cambraiju, kjer so Angleži vrgli v boj večje število tankov. Patton je spisal pozneje več knjig za tančne manevre. "Armada brez tankov," je dejal, "je kakor rak brez klešč." Kasneje mu je bila izročena v nadzorstvo ameriška tančna skupina. Poveljeval je tančni brigadi pri Saint Mi-hielu, ker je bil odlikovan za "izredno hrabrost, hladnokrvnost, energijo in inteligenco." Tekom bojev pri Meuse Argon-ne je bil ranjen ter je bil odliko-
ninske forme. Naša prihodnja seja bo prav tako ali pa še bolj važna, kakor je bila letna seja. Pri tej priliki bodo tudi umeščeni novi in ponovno izvoljeni društveni odborniki. Pravi društveni odbornik je tisti, ki se udeleži vseh 12 mesečnih sej na leto, ne pa morda le ene. Pro-sii$, pridite vsi, ki vam je mogoče.	t
S sobratskim pozdravom Tajnik.
van z redom škrlatnega srca.
V	dobi miru je Patton nadaljeval svoje študije v konjeniški taktiki, toda njegovo glavno zanimanje je bilo v tančnem bojevanju. Poleg študiranja na različnih vojaških akademijah v
• tej deželi je bil tudi nastavljen v vojaškem uradu v Washing-. tonu za dobo štirih let, in dve leti je bil na Havajskih otokih.
V	sedanji vojni se je Patton povzdignil do mesta poveljujo-
' čega častnika Druge Oklopne Divizije, v Fort Benning, Geor-; gia. Prideljeni sta mu bili tudi prva in druga divizija v Indio, 1 California, kjer je organiziral : vežbalno središče za bojevanje ; v puščavi. V redko naseljenem, goratem kraju, kije obsegal kakih 180 milj, je vežbal svoje čete, pod najtršimi okoliščinami. Vojaki so dobivali tekom manevrov racije predpisane za te vrste bojevanje. Spali so na prostem poleg svojih tankov in general Patton je z njimi delil vse težkoče trdega vež banj a. •i
Kmalu zatem se je zvedelo, da je bil udeležen v invaziji Severne Afrike, pod poveljstvom generala Eisenhower j a. Ladja, na kateri se je vozil, je bila potopljena, toda on je bil rešen. Njegova divizija je zasedla Mo-roko. Ko so Nemci prodrli skozi Kasserine Gap v Tuniziji, meseca februarja 1943, je Patton prevzel komando Ameriškega 2. Zbora in pozneje se je pridružil Angleški 8. Armadi v pogonu na Nemce. Koder je teren odpovedal za tančno akcijo, mu je priskočil na pomoč infan-terijski general Owen Bradley.
Zatem je bil Patton dodeljen vežbanju čet za invazijo Sicilije. Nadzoroval je izkrcanje čet 7. Armade, ter nosi priznanje, da je pripomogel do izveden j a hitre in popolne invazije Sici-lije.	t-
V	novembru leta 1943 je bil zapleten v zadevi, ki je povzročila mnogo komentiranja in kritike po časopisju. V dveh slučajih je oklofutal vojake, ki so trpeli na živčnem pretrešenju in so bili v vojaški bolnišnici v Italiji. Dva vojaška armadna lista sta ga zelo ostro prijele. Vest je dosegla tudi Zedinjene države in ameriško ljudstvo je dvignilo veliko prahu vsled zadeve, ter mu očitalo, da se obnaša in postopa docela nedemokratično. Pod pritiskom generala Eisenhowerja, je končno general Patton javno obžaloval svoj postopek napram prizadetim vojakom.
Senatni odbor aa vojaške zadeve je odložil priporočilo za njegovo povišanje, ko je predsednik Roosevelt predložil njegovo ime v to svrho. Odtlej pa do letošnjega poletja ni bilo mnogo čuti o njem. Po prvem izkrcanju v Franciji je Javnost izvedela, da je bila Tretja armada, ki je zavzela večji delf Normandije in brilijantno udarila preko Francije, pod poveljstvom generala Pattona. Senat je tedaj nemudoma potrdil njegovo povišanje v generalnega majorja.
Danes se general Patton odlikuje v bitkah za poraz Nemčije. Njegova armada je uspešno prebila Hitlerjevo Evropsko trdnjavo ter zavzela mesto in trnjavo Metz.
Patton ima poveljujoč nastop in zgled ter sliči tipičnemu vojaškemu častniku. Po postavi je visok, plečat in fizično močna osebnost. Ima modre oči in svetle lase. V disciplini je zelo oster, toda nikdar ne vpraša ali zahteva od podrejenih mož in častnikov tega, kar bi sam ne mogel izvesti. Videli so gb že, ko je s svojimi vojaki rinil tank iz blata.
Patton verjame, . v . tvojaško moč'združen o s hitrim udarom, kajti on pravi, da gol patrijoti-zem v bitki ne zadostuje. "S pa-trijoti, pravi Patton, pozicije lahko braniš, ne moreš pa pozi-
cije z njimi zavzeti. In jaz nisem zainteresiran v obrambo — moje geslo je: Udari in naprej!"
-o-
i	Se živi
Za mrtvega so proglasili 19 . letnega prostaka Terrence Fitz-. geralda, potem so ga pa skoraj 7 čudežno spet pripravili nazaj k i življenju. Izvršili so prav svoje-. vrstno operacijo, ki se skoraj i proti vsem upom posrečila. Fant je bil ranjen, ko se je pri 19. pehotni diviziji bojeval v Nemčiji. Krogla mu je šla sko-a zi prsi, desni srčni prekat in je-^ tra. V takem stanju so ga prine-. sli v bolnišnico. Capt. Douglas Stone, zdravnik.in sin enega vo-j dilnih zdravnikov v Baltimore, a je potisnil svoj prst v luknjo v srcu, da bi ustavil krvavenje, ' nato je razparal fantu na desni strani kožico, ki obdaja srce. Medtem je pa srce prenehalo biti. Nadaljna transfuzija je bila nemogoča, ker so se žile se-sedle. Zdravnik pa je vseeno zaklical, naj prinesejo več krvi. j j Z iglo jo je vbrizgnil naravnost v srce. Ko se je kri pretakala go srcu, je to spet začelo po malem , utripati. Kmalu je srce spet red-
-	no tolklo in zdravnik ga je lah-l ko nekoliko spel skupaj. Deset , dni kasneje je bil Fitzgerald že
-	na nogah.
HELP WANTED -
MEN - WOMEN
NO AGE LIMIT 't	No Experience
Necessary Full or Part Time
7:30 A. M__4:00 P.M.
DAY SHIFT 4:00 P.M. — 12:30 A.M. 1	• NITE SHIFT
PAID VACATION
After 1 Year Service, Hospital and Life Insurance Plans Available
Apply '
ATLAS
BOXMAKERS 2555 W. DIVERSEY
(12-16- lS-23-26-30-Feb2)
; WOMEN & GIRLS
Inexperienced
Paper Automatic
* Die Cutters
ASSEMBLERS
Will pay while being taught
Permanent Good future
See Mr. Dean
TABLET & TICKET CO.
ir ;021 W. ADAMS
(12-16-19-23-26-30-Feb2)
GIRLS
NEEDED AT ONCE For TYPING and
>	CLERICAL WORK
>	5Vt DAY WEEK
1 PERMANENT POSITION
PIONEER ATLAS LIQUOR CO.
' 2227 SO. LA SALLE ST. ,	CALumet 3100
[ _(12-16)
L	STENOGRAPHER
One having had experience in
business. 40 hour week. Small office Good poailion in pleasant office . for qualified applicant. \ SERVICISED PRODUCTS 6051 W. 65th STREET
(12-16-19-23-26-30-Feb2)
i OGLAŠAJTE V "AMER. SLOVENCU"!
IZ URADA JPO-SS
Finančno poročilo za mesec december 1944
Bilanca 30. novembra 1944 ___________________________________________________1 $55,054.69
Prejstnld tekom decembra:
V. R. Laharnar, San Francisco, Calif._______________________$300.00
Cyril Rebar, Renton, Pa. _________________________________________________36.00
Anton Hren, blagajnik pod*uinice 26, Indianapolis, Ind... 40.00
John Žitnik, River Rouge, Michigan________________________________ 20.00
Joseph Krasovetz, blagajnik podružnice 16, Salida, Colo. 65.00
Ignac Orazem, tajnik podružnice 11, Butte, Mont................. 5.00
Po $5.00 so darovali: Lovsen Brothers, Mr. & Mrs. John Golobich, Mr. & Mrs. Anton Kas^elitz, Mr. 8c Mrs. Joe Kocevar in Mr. & Mrs. Frank Lovšin. — Po $4.00 so darovali: Mr. & Mrs. Ignac Orazem in Mrs. Frances
Eltz, vsi iz Butte, Mont........................................... 33.00
Mr. Andy Papesh, Dillon, Montana ________________________________ 2.00
Dividendo od vloge pri Reliance Federal Savings
6e Loan Association, Chicago, 111. ___________________________ 14.12
Dotedene obresti U. S. vojnih obvezhic____________________________ 260.50
Skupni prejemki v decembru 1944 ...............___________________775.62
Bilanca 31. decembra 1944 _____________________________________________________$55,830.31
P. S. Skupna dosedanja izplačila $25,092.00
LEO JURJOVEC, blagajnik JPO-SS. ^—
NAZNANILO IN ZAHVALA
Z veliko žalostjo v srcu naznanjamo vsem rojakom in rojakinjam. da je preminula naša draga mali, stara mali in seslra
MRS. MARY VESS
Bog jo je nenadoma poklical iz lega sveta dne 7. novembra 1944. Ob 6:45 zjutraj je sa vedno saiisnila svoje oči na svojem domu v Cicero. Illinois. Bila je vdova po pokojnem Johnu Ven.
_ Pogreb je bil dne 10. novembra s slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi Mary Queen of Heaven. Cicero. Illinois, potem ' pa na Resurrection Cemetery, Justice. Illinois.
Rojena je bila na Dobu pri Domžalah na Gorenjskem. Ob času svoje smrti je bila stara 68 let. Njeno dekliško ime je bilo Lavrič. V Ameriko je prišla oktobra meseca 1906 in je od tedaj stalno prebivala tukaj.
Bila je članica pri društvu Zarja, ki se mu zahvaljujemo za končne obrede v pogrebniski kapeli in sa oskrbo pogrebcev. Bila je tudi članica pri Royal Neighbors of America. Thomas J. Masaryk Camp; tudi temu društvu se zahvaljujemo za obrede v kapeli.
Hvala sorodnikom, prijateljem in sosedom za cvetlice, sv. maže. zaobljubljene lučke, za obisk v kapeli in za uslugo, ko so nam naklonili svoje avtomobile za pogrebni sprevod. Hvala vsem sa raznovrstne izkazane prijaznosti, usluge in vso pomoč v tem času žalosti.
Počivaj v miru. draga mati, v »wnikj zemlji! Žalujoči ostali:	»
MARIE VESS in ALBIE KRIER. hčeri, in ELLYN in ROBERT KRIER, vnuka, v Cicero, Illinois; JENNIE KNAPIC in AGATHA SOERMANN. sestri. Berwyn, t Illinois. Cicero. DL, 12. januarja 194S.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
■ LOUIS J. ZEFRAN
1941 W. Cermak R&, Chicago, Illinois • Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najboljši avtomobili sa pogrebe, krste ln ženilo van j a._Mrtvaška
kapela na razpolago brezplačno.—CENE ZMERNE.
-	'I
VAŠI SINOVI PRI VOJAKIH
j| r.li ,../■ < ' '' - - ■ :■• ■
bi radi razumeli, kaj jim vi pišete po slovensko. Pri tem jim je najboljši tolmač sa rasne besede in izraze
"ANGLEŠKO -SLOVENSKO BERILO"
"ENGLISH-SLOVENE READER?
SestavU in spisal Dr. J. F. Kern
katero stane ........................ Š2e00
Jo berilo je pripravno za učenje angle-ičiiie za starejše in za mlajše za učenje slovenščine.
'	a-'; ji	'	1 • a	u
I	Naročila pošljite na:
AMERIKANŠKI SLOVENEC
1849 West Cermak Rd., Chicago 8, Illinois
Stran 6	AMERIKANSKI SLOVENEC__'__" Potok. 12- ianiiaria, 1915 '
Dušica - Rožamarija
— Agnes Gunther —
"Pusti me tu, jaz moram neprenehoma zreti v Marije. "In že počene na staro volneno preprogo ter praznuje najsrečnejši Božič. Hišni gospodar pa se v vsej svoji dolžini iztegne po tleh, poleg njega pa se kadi skodelica čaja — Pralik domačnosti! — Dekletcu pa padajo njegovi svetli lasje skoraj do tal. Z lakti se upira na kolena. Gleda in zre, komaj da se spomni svojega čaja.
- Takšnega dne še ni imela v svojem enoličnem življenju, tako čudovitega in tako dolgega, kot da bi se nikdar ne mogel končati. In vendar je šele sedem, in ko gleda grof na uro, ugiba, če bo dospelo dobro poročilo pred slabim. Težko! —
"Ti, Harro, za koga si vse to naredil?"
"No, zame in za moje otroke."
"Saj jih vendar nimaš in jih tudi ne potrebuješ."
"Tako torej, jaz jih ne potrebujem!
"Poglej to lepo Marijo! Če bi prišli otroci, bi rogovilili tod in se dotikali. In ko bi odhajali, bi krava gotovo imela le še tri noge!"
"Mar misliš, da bi jaz tej tolpi ne bil kos?" In pri teh besedah iztegne svoje dolge, uveljavljajoče se roke.
"Ti ne potrebuješ otrok, saj imaš mene !" Na pol plaho, na pol trmasto je izgo-" vorila besede.
"Tebe imam le še eno urico, dušica."
Zdajci je zagrnila senca božično radost.
"Eno uro še. Upam, da bo dotlej tvoj oče tu, tvoj dragi oče."
Dušica strepeče in majhna mrka guba se pojavi na njenem čelu:
"Ti si poslal ponj?"
"Skrbi zate!" ,	,
"Oh, zdaj bo pa^hud, ko Še nikdar! In zopet poreče, kar vedno ponavlja: 'Delala mi je vedno le žalost in skrb, moja uboga malčka'!"
"Ne, tega ne poreče več. Zdaj mu delaš veselje, Dušica, ti si vendarle našla prave besede."
"Je to tudi res?"
"Da, prave besede, s katerimi povemo vselej, kar smo doživeli."
"Je li to zato, ker si mi dal pravo ime? Oh, povej mu vendar, da se imenujem dušica. Pa kadar me ne bo zraven, mu moraš to povedati. Ti si pametnejši od vseh drugih. Brž mi povej, ali ve Marija, ko drži svoje dete v roki in ga zakriva z lasmi — če bom imela kdaj dete, hočem ga tudi tako skriti, — da ga hudobni ljudje niti videti ne bodo mogli ? — Ali ve, kaj se bo z njim zgodilo?"
"Ne, tega ne ve nobena mati!"
"Moja tudi ne, sicer bi me bila vzela s seboj. Otrok potem zraste in ljudje ga žalijo. Je res morala zraven stati, ko so ga usmrtili?"
Deklica ga začudeno pogleda s svojimi krotkimi očmi. Po njenih licih še tečejo solze: "Ali se ti nikdar ne zjokaš, kadar se zmisliš na to?"
Ob tem njenem vprašanju je zavladala v sobi velika tišina. Le na jelki še prasketa, vosek pada na tla. Voščene lučke, ki le kratko gore, že pojemajo. Otrok pa ne čaka
na odgovor, ampak zre tja, kjer spava Marija in skrbno skriva detece v rožnati svetlobi. — Ta tišinaxse zelo redko pojavlja na našem drvečem in vrvečem svetu, ki je poln dobrih in slabih del.
In vedno tesneje se ovija zlati trak iz nebeških vrat v kristalnem gozdu okoli dvoje src. In ker ima grof v sebi umetniško dušo, ki razmišlja le v slikah in barvah, vidi v duhu zopet ono krasno cesto, ki vodi do nebeških vrat. In dušica, s sončno kronico na glavi, stopa pred njim. In tam stoji v zlatem svitu nebeška očetna hiša, ki je podobna njegovemu lastnemu, za vedno izgubljenemu domu. Pred njo pa, v najkras-nejši sliki, ki nam jo je naslikal Sin o božji ljubezni, stoji Oče, ki čaka na svojega, od hoje utrujenega, z grehi obremenjenega,
izgubljenega sina, katerega trpinči neizrečeno domotožje. — Globok vzdihljaj se izvije iz njegovih širokih prs in tako je njegova duša sprožila prvo puščico svojega hrepenenja proti večnemu cilju. —
Zdaj prinese gospa Šajterlajn kadečo se
kašo v pisanološčeni skledici. Dušica zaj-	1
me le nekajkrati. Preveč je danes dožive-	£
lo njeno malo srce! —	,
"Objemi me, jaz še hočem gledati jasli-	j
ce!" Tako zaprosi svojega dolgostasega	1
prijatelja. Toda le malo časa še zro njene	[
velike rjave oči v pojemajoči svet, potem	't
se zapro in sen ogrne dušico s svojim pe-	} strim plaščem. —
Prav od daleč sega v njene pisane slike : znani glas: "Moja malčica, moja uboga malčica, kdo bi ti bil to prisodil?" —
"Papa," še šepne dušica, potem pa jo ne-	J
se čolniček v snu mimo mnogih čudnih	*
obal, dokler se ne ustavi pred nekim sivim	:
jutranjim obrežjem.	*
II. Častna beseda.
t
Ko je dolgi Kaliban v svojem volnenem
jopiču kidal sneg s poti, Id drži od grajskih	. vrat naravnost do razvalin, se je iznenada
pojavil pred njim lakaj v čokoladnorjavi	\
livreji s pismom v roki, velel mu s hrešče-	I čim glasom: "Takoj oddati!" — Mart prevzame pismo v svoje velikanske žuljaste roke, stopi k durim in že je v notranjosti Thorsteinskega gradu. Grajski gospod ima ravno opravka z barvnimi kredami, s
katerimi črta svoje poteze po velikem plat-	,
nu. — Ko prečita izročeno mu pismo, se	]
mu pojavi navpična guba na Čelu. — V n$j-	j
prijaznejših besedah ga vabijo v Brauneck	I
k današnji božični slovesnosti . . . "Moja	l
malčica Vas gotovo pričakuje, da pridete!"	J
Dolgi Thorsteinec je v hudi zadregi, ko	]
obrača karto v svojih rokah. "Kosmata	j
kapa! . . . Moja stara zelenočrna suknja	I
tamle!..In njegova roka se igra živčno	(
s kratkimi kodri na glavi.	1
P. S. Po razdelitvi daril ostanemo sami	J
in nemoteni...	5
Med vrsticami pa zre v proseče oči, ki	]
so uprte vanj. '	t
"Tu se ne smem obotavljati," zamrmra	t sam pri sebi, "kljub črnozeleni suknji." In
že stoji na dvorišču, kjer se pravkar poiz-	l
kuša sporazumeti rjavi sluga s Kalibanom	f
ter kaže pri tem tisto zmes prezira in	l
vljudnosti, ki je tem ljudem lastna. Toda	J
pred visoko postavo grofa Thorsteinskega	)
pa se brž zravna ter stoji pred njim v stro-	(
go pravilnem ponašanju.	f
"Javite presvetlemu, da pridem!"	&
S temi lakoničnimi besedami je odpravil lakaja iz Braunecka, kajti ne ukvarja i se rad s papirjem in črnilom. Komaj pa je ! čokoladnorjavi sluga izginil, že se oglasi | kot bi zagrmelo:
"Mart, zaboj 4x6!" — Muzikalični stu- f denec prijazno zažubori, kajti Mart je na- I glušen. Poprej, dokler se to zlo še ni poja- S vljalo, je bil Mart sluga pri grofovem oče- S tu. Potem pa je postal hlapec na kmetih. Njegovi gospodarji so ga zaradi njegovih silnih moči, njegove pridnosti in zvestobe zelo cenili. Toda zaradi vedno hujše na- j glušnosti se je le težko sporazumel s svojimi sohlapci. Norčevali so se iz njega ali pa se mu je vsaj tako dozdevalo. — Mala rde-čelaša dekla Minka se je hotela rogati njegovi plahi ljubezni in hudo je vzrojil. Zaradi svojih silnih moči in svoje nagle jeze je začel postajati nevaren in skoraj bi si® bil nakopal velike neprijetnosti.
Nekega večera, ko je sedel v polutem-nem skednju poleg zadnjega, še naloženega senenega voza, so udarjali na njegova vedno bolj naglušna ušesa zadušnf glasovi hlapcev in dekel, ki so se šalili in smejali.^ ^ (Dalje prih.)	\ " J
2	amerikanci izkrcali najmanj 50,000 domov za vojne g 100,000 m02 i odločilne delavce. Natrpanost po seda-
bitke na zap. fronti njih stanovanjih je veliko pre-
, (Nadaljevanje si. str.)' Ve^"parll> Francija. _ 2elez_
> j ozemlje v katerega so udrliniški promet med Parizom in
3	Nemci s svojo ofenzivo, je žeCherboirrgom je zopet upo-) skoro ves obgrizen. Prva ame-stavljen. Za osobni civilni pro-? riška armada je prodrla do me-met bo vozil začasno le po en B sta La Roche in vse skozi navlak v vsako smer. Drugi vlaki Z skoro 30 milj dolgi Črti goriso v službi vojaškega prometa.
skoro do Spineuxa za več miljjt^^——	— — — — — ^
globoko v ozemlje, ki so ga za-
sedli Nemci. Na zapadu narav-' VIR H M. I ANf.ASTFR
nost v konico pa pritiska druga^	"-™UA0ILH ■
angleška armada, ki je zadnje'	Dentist
dni osvojila precej ozemlja.'
ki j°	2159 West Cermak Road ►
neral .Patton severno nad Bas-
togne pa je napredovala do'	Telefon Canal 3817
skoro štiri milje v sovražno ( r	(ogel Leavitt St.) ozemlje. Nemci pa pritiskajo že
vedno z veliko silo od Reni v	Chicago, ill.
Alzaciji, ki pa ne morejo Vnj ■ ^ 4 . _____ _ _ _ ^
prida naprej. Francosko prvo	■
armado in pa sedmo ameriško	p. . .
armado so na nekaterih točkah	nf> .
delno potisnili za nekaj malega	DK. O V. JOZEj!1 A.
nazaj* večjih uspehov pa nima-	, m w « ir t
jo. Moč nemškega pritiska po-	* ' _ J*
jenjuje vsepovsod.	j(tfftb •
—0—	ifflK*
— Rim, Italija. — V Italiji je r	^^^
zadnje dni zelo mrzlo vreme. V waukegan, ill.
Mrzli val je posebno zajel vso	•
severno Italijo in boji na itali- Na razpo^go imate razne vr-
• ■ ,__. .	ste zavarovalnine. — Člani se
janski fronti so na vsej črti v 8prejemajo od 16. do 55. leta.
zastoju. Le praske med patru-	•
Ijami so na dnevnem redu, pra-	FRANK JERINA, predsednik.
vi poročilo.	JOSEPH ZORC. tajnik.
O	1045 Wadsworth Ave«
ari asa rrr v «AurD	No* Chicmgo' nL
UUUOAJIt V AMfc.K.	ANTON BESPALEC. SR.. blag.
slovencu"!___
l( Najboljšo Garancijo Zavarovalnine jamči Vam V i/	in Vašim otrokom	fl
Kranjsko-Slo venska Katoliška @ Jednota
ft * - soeventnost k. s. k. jednote znaša 128.43%	)
)) Najstarejša slovenska podporna organizacija ) j
)) v Ameriki... Posluje že 51. leto.	)}
V) Članstvo: 39,600_Premoženje: $5,700,000 \\
))	Če hočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,	)
1\	polteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO-	(
/	VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko javarajei n	/
X)	smrtnine, rasne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.	) 1 j
))	K. S. K. JEDNOTA sprejema molke in lenske od 16. do 60.	)
U	leta; otroke pa takoj po rojstva in do 16. leta pod svoje okrilje.	V
//	K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejie vrste certifikate	/
))	sedanje dobe od 9250.00 do $5.000.00.	) > j
l\	K. S. K. JEDNOTA je prava mad vdov in sirot, če le nisi	V !
f/	Ban ali Članica te mogočne in bogate katoliške podporns oreani-	/
sadje, potrudi se in pristopi takoj.	11
l\	Za pojasnila o zavarovalnini in sa vse droge podrobnosti	) 1 i
//	te obrnite na gradnike in oradiiice krajevnih društev	V\
))	K. S. K. Jednote, Sli pa na:	/ j
// GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU ) (( 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois ) j
I IZŠEL JE	I
n
I	VELIKI	j
I ANGLEŠKO - SLOVENSKI j
j Besednjak f
...	.......--------o.	,
ki ga j« spisal in isdal
■	si
DR. F. J. KERN
To Je najpopolnejši angleiko-slovenski besednjak s angleško isgovarjavo. Po tem besednjaku so popraievalL Zdaj je besednjak na razpolago.
e	M
STANE S POŠTNINO $5.00 |
kar je poslati s naročilom. Tisti, ki ga ielijo dobili naj takoj \ pišejo poqj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC ! j
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
____i
Ofaaticrpo6je>A
Kdo je danes pri poljski vladi f ^ j v Londonu pri besedi, ne vem,' , j ker vsak dan je drugi. Churchill . je zagodmjal, nič ne izda, vsak , | pravi, ne damo Belorusije, ne • j odnehamo od Ukrajine, naša,
■	poljska last je to. Ali res polj-
>	ska? Nekaj odstotkov Poljakov
>	je tam, kakor je nad tri miljo-. ne Poljakov med Nemci, pa se
■	nihče za te izseljence ne zmeni, t Tudi socialisti so pri besedi, » i.mpak enako trd£ glave: ne da-' mo, ne odnehamo, pa se sociali-
» sti pohvalijo, da so pravični, "J mednarodni. Well, pri poljskih socialistih utegne biti razlog za trmo v strankarstvu: socialist ne mara komunista, in narobe, prvo je stranka, potem šele narod.
Ko sta bila še oba, Poljak in Ukrajine, pod tujčevo peto (pod Avstrijo), so bili med njima v Lvovu dnevni pretepi. Očividno Poljaki zadnja leta niso Ukrajincem priznali pravic, in Poljaki trdijo, da jih "Rusi" zdaj tlačijo, preganjajo na mi-ljone, odvajajo in jih bodo na meh odrli, ako Belorusija in U-krajina ne ostaneta pod Poljsko. Pa trdijo Belorusi in Ukrajinci isto! Še bo homatij in krvi, ' ; ostalo pa bo pri Curzonovi meji.
Med Slovani mora priti do f drugačnega naziranja glede na-iodnosti. Poljak ni Ukrajinec, Hrvat ni Slovenec, Ceh ni Poljak, čas je dovedel do razlik, in vsaka slovanska narodnost t mora imeti svobodo do narodnega, kulturnega in ekonomskega razvitka, svobodo tudi, da časti Boga ali nobenega Boga po svojem prepričanju, in tu I bi Slovan ne smel ovirati Slovana. Stroge ločitve po_narodnosti ne bo nikoli, nekaj Poljakov bo
i* "pod" Rusi, Rusov "pod" Poljaki, Hrvatov "pod" Srbi, Srbov j "pod" Hrvati . . . Priti mora do usmerjenja, da je za nekaj Slovanov vse eno, če se jim prizna svoboda do razvitka, pod kakim slovanskim narodom so, če | le niso pod Nemci, Lahi . . . ker tam je njih usoda zapečatena, f rusificiranja, poljakiziranja, sr-biziranja, hrvatiziranja pa ne , sme nikjer biti, in če pride med Slovani do takega naziranja, zavlada med njimi lahko popo-i len mir brez ravsa in kavsa.
V	Jugoslaviji se dobro obrača. Morda pride do Slovenije,
\ Hrvatske, Srbije, Macedonije... Ali bo vse čistokrvno? Nemogoče, ker narodnost sega v narodnost. Ali naj gre prepir naprej, ker bo nekaj Hrvatov v Srbiji, nekaj Slovencev v Hrvatski . . .? Veljati mora: Slovan povsod brate ima . . ne le pri ^ kakem petju in praznem navdu-| šenju, Slovan mora biti brat i Slovanu tudi dejansko, v politi-| ki, pri kulturnem in ekonom-| skem razvitku.
Lepo je: "Od Urala do Tri-| glava, Krkonošev do Balkana I čuva narod majka Slava," am-
1 pak do tega mora šele priti.
i _____
= t
I DRUŠTVO SV. VIDA
itev. 25, KSKJ.
cleveland, ohio
sfi^
w
Odbor sa leto 1942:
Predsednik: Anton Strniša;
Tajnik: Jos. J. Nemanich.
7505 Myron Ave.	'
Blagajnik: Louis Kraje. <
Društvo zboruje vsako prvo ne-j deljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popol-| dne. Asesmeni se prične pobirati ! ob 1:00. Na domu tajnika pa vsa-[ kega 10. in 25. v mesecu.
V	društvo se sprejemajo katoli-I cani od 16. do 60. leta v odrastli od-; delek; v mladinski oddelek pa od
rojstva do 16. leta.
ti j Dne 21. grudna I. 1. je stopil L, Stalin v 65. leto. Bilo je menda II častitk na koše. Možakar je ne-k kaj na svetu vsaj danes. Bilo je e pred petimi leti, ko je Stalin bil t, 60 let star. Tudi tedaj je bilo I- nekaj častitk. Sam Ribbentrop v je častital In zatrdil, da bo zve->- za med rajhom in U.S.S.R. več-e na, in Stalin je vljuden, in je tu-i- di zatrdil, da bo vse večno. Na i, to opozarjajo danes, in trdijo: i- poglejte, kakšen kosmatin je ta i- krvavi Stalin! Well, kaj pravite na to?^ Šuti, saj je tako! Pa ni h tako. Ribbentrop je že tedaj za-a vestno lagal, ker je mislil le na napad, ki je točno sledil, in Sta-i, lin, mislim, je dobro vedel, da L- je vse le diplomatična hinavšči-na, ker je enako dobro vedel, n da bo napad sledil. Kdo je kos-° matin, Ribbentrop ali Stalin? !" Skačejo le radi besede, ampak Q diplomatje povejo, kar nočejo n povedati, in ne povedo, kar bi " imeli povedati. Tacol.
a
MMpMHžBifhiT ■ n f »iTJ|
Try Alt* - Seltzer for ITeatUchc. "Morning After" Arhinr >	Muaclas, Acid Indirection. Pleasant,
prompt, effective. »0» 60»._^ r
Hisrfa Vitamin potency at low cost— ONE-A-DAY Vitamin Tablets. A and D tableta in the yellcv box—B-Conj-plex tableti in the ffrey bar.	, ,
/— on. miles	•
: ^p^NERVINE^
1	For Sleep les »n ess. IttHm-
I	bilitj, Headache, and
| Kestlesmnew. when chie to Kerrais
| Tension. Use only as directed. ^^ \ )
i
^—
1 117HEN Functional Nervous t VV Disturbances such as Sleeplessness, Crankiness, Excitability, Restlessness or Nervous Headache interfere with your work or spoil your good times, take
* Dr. Miles Nervine *
(Liquid or Effervescent Tablets)
Nervous Tension can make you Wakeful, Jittery, Irritable. Nervous Tension can cause Nervous Headache and Nervous Indigestion. In times like these, we are more likely than usual to become overwrought and nervous and to wish for a good sedative. Dr. * *' Miles Nervine is a good sedatiVe j —mild but effective.
If you do not use Dr. Miles Nervine you can't know what it t will do for you. It comes in Liquid and Effervescent Tablet form, both equally soothing to tense and over-wrought nerves. WHY DONT YOU TRY IT ?
^Get it at your drug store, Effervescent tablets 35* and 75*, I Liquid 25* and $1.00. Read direc-tions and use only as directed.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES ? Chicagi. —
i -j DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Ave.
Telefon Canal 0523 Uradne ure: Vsak dan od 9:30 do 8:30 zvečer. Ob sredah od 9:30 do 1:00 popoldne; ob sobo-un od 9:30 do 7:00 zvečer.
■ —