St. 179 na ([Hii nrmimtU jtffl V Trstu, v latrttk, 29. iulila 192«. Posamezna Številka 30 stoL Letnik Ll tltt tahaja vsak 3 mesece L 22,— ^ 6-50 več. — P- 4 Šhvkmstl t k. smrtnke, zahvale ♦čnlna: za t mesec L 8.—, —, v Inozemstvo mesečno iasnina za I mm prostora obrtne oglase 75 stot, z« denarnih zavodov L Z— SSfTol stoL za ttteuib najmanj L 3. EDINOST Uredništvo is upi avroStvos Trst (3). ulica S. Franceaco d'Aniri 20. Te. lefon 11-57. Dopisi na) ae potiljsio izključno uredništvo, oglasi, reklo« merije in denar po upravni«vu. Rokopisi te no vračaj* Ke,j kletih iz Istre, ki prinašajo le majhne kupčiji do sklepa, oziroma je li med ».prevzame ►osle ^vn^^podtajnika kupcem in prodajalcem nesporazum ^ " radi že sklenjene kupčije, evo ga — tržnega Salomona, ki s svojo razsodbo pomiri obe stranki. Težko je, v listu, kot je naš, hvaliti eno ali drugo osebnost. Ni nam pa mogoče drugače — ta gospod je v resnici na svojem mestu. Ne zna slovensko in na trgu je velika večina slovenskih prodajalcev — od teh jih je mnogo, ki niti ne znajo italijanščine. Toda dolga praksa, občevanja z našimi ljudmi je pripravila g. komisarja, da razume čisto dobro naš jezik in neredko se sliši, da mu ženica potoži svoje gorje v slovenščini in jo komisar potolaži na njene besede v italijanščini. Še par uradnih oseb je na trgu. So to mestni stražniki, določeni v pobiranje mestnega tržnega davka. Nosijo s seboj značilne rudeče in zelene listke, ki jih oddajajo po inkasiranju kvote prodajalcem. Nihče ne uide njih bistromu očesu. Najživahneje je na trgu okoli šeste ure. Takrat so tam še najzgodnejši m naj pridne jši prodajalci in kupci m prihajajo že zaspanci. Ob tej uri so na trgu tudi najboljše cene dneva, zato vidimo tam kuharice, kuharje, gospodarje in gospodinje večjih in manjših restavracij in gostiln,"vidimo vojaške kupoval-ce, preprodajalce obeh tržaških želeli jadnih trgov itd. Ob tej uri prihajajo vozovi naloženi z motornih jadrenic «Ponente» in «Levante» iz Kopra in ko-perskega parnika. Od šeste do sedme ure se tudi sklene največ in najboljših kupčij. Okoli sedme ure in pol prereže trg brezkončni tranzitni vlak med obema postajama. Ta je nekak prednaznanilec marelic, grozdja itd. Ta del se zdi že Bam na sebi nekako ločen od drugega trga. Ambijent je ves drugi, sadje v tistih košarah tudi vse drugo. In res — to ni produkt tržaških tal in ljudje, ki ga prodajajo niso od tod — prinašajo dnevno v Trst del svojega gorkega juga. Od tam naprej je blago mešano. Kumare, čebula, česen, krompir, paradižnik, buče, limone in pomaranče tvorijo z raznovrstnimi hruškami in jabolki lepo obrobljeno nad vse živalmo slika. Hruške in jabolka so pravzaprav resnična meja med trgom na debelo in na drobno, kajti od njih naprej, v ozkem delu blizu kanala so na tleh sami jerbasi, katerih vsak ima svojo lastnico, ki čepi blizu njega. So v jerbasih jajca, fižol, okoliški kruh, razno sadje in zelenjava. Tupatam gleda celo iz kakšnega jerbasa kokošja glava ali rep. Nad vso to sliko plove v jutranjih urah življenje. Kričanje na eni, živahno prerekanje na drugi strani, klicanje težakov in smeh okoličank so glavni glasovi trga. Med vse to vrvenje, v enakomernih presledkih, toda na približno petnajstih straneh pada vedno enak, monoton glas, tistih, ki tehtajo prodano blago. Ob vsakem košku, jer-basu ali žaklju naznanijo z napol hri-pavim močnim glasom blago, količino in ceno. In vsako toliko sežejo v naložene jerbase, da si s figo, hruško ali jabolkom oslade od večnega kričanja suho, ohripelo grlo. Ob vsaki tehtnici je pult, kjer kakšna gospodična, go- količine blaga. Naloženi vozovi odhajajo v razne smeri — proti Sv. Jakobu, na trg Ponterosso, trg Goldoni, proti sv. Andreju, Rojanu, v sredino mesta i. t. d. Crez trg se kmalu ulije nepregledna vrsta hitečih deklet, med njimi tupatam kakšna starejša ženska. Te niso oblečene v kmetske obleke, kakor tiste s trga. Hitrih korakov, smeje, govoreč in mnoge molče gredo mimo, oziroma skozi tržni prostor delavke točasne tovarne Spierer & Co. Med njimi delavci proste luke. Tupatam hiti med vsemi lepo oblečena gospodična* v klobuku. V vsej tej vrevi je osamljena. In vendar spada tudi ona med vse te hiteče. Življenje je vrglo tudi njo v moreči prah tobačne tovarne. Gre mimo trga v kontrast svoji dolgi vrsti in trgu samemu, ki se začenja polagoma prazniti. Zaostalo blago se nalaga na druge vozove, ki ga odvažajo v posebna skladišča, da tam počaka naslednjega dna. Kajti ob osmi uri mora biti trg prazen. Od osme ure zjutraj do zore naslednjega dne je ravno tisti del mesta, ki je v tej nenavadni uri, med četrto in osmo uro zjutraj, tako živ, najbolj pust in dolgočasen. ^^^^ Dijakinjo svoje profesorje na ulici RIM, 28. Iz Sassari poročajo o naslednjem dogodku, ki se je včeraj zvečer izvršil na trgu Italia: V včerajšnjih popoldanskih urah so dijaki zvedeli za izid zaključnih izpitov na tukajšnjem znanstvenem liceju. Od 72 gojencev je izpraševalna komisija le tri gojence proglasila sposobne za vstop v višji razred. Gojenke so bile vse reprobirane. Raditega so sklenile iavno se maščevati nad izpraševalno komisijo. V večernih urah ob solnčnem zatonu so se v spremstvu nekaterih dijakov zbrale na najbolj živahnem trgu Italia. Ko se je pojavila izpraševalna komisija, so jo dijakinje obkolile ter po kratkem psovanju napadle s pestmi. «Jaz, ki sem ženska, Vam pravim, da ste navaden lump», tako se je razkri-čala neka dijakinja nad profesorjem, ki ji je dal slabe rede pri izpitih. Obenem pa je neki dijak oklofutal profesorja Ansudianija. Razjarjene dijakinje so razgnali mestni stražniki in karabinerji in izpraševalna komisija je mogla nemoteno nadaljevati svojo pot. Četatartikl oficir]! v Zagrebu Jutii se odpeljejo t Beograd ZAGREB, 28. (Izv.) Danes ob 9.30 zju- šanjaj plač je zveza teli nameščencev pozvala svoje člane, naj ostanejo docna UnitaristiČna skupina pa je navzlic te*-mu demonstrirala včeraj zvečer. Vsi traj je dospelo v Zagreb 25 danskih h^v. ^IZ^t ■ t-.-x orJtrtv l^i^JL ^Z dohodi do zbornice so bili močno za- gostov. Na kolodvoru so jih sprejele varnostna služba ie imela na, krajevne oblasti. Danci odidejo jutri v f^3^111* .varJostna finzna je imela na- Ljubljano, kjer si ogledajo vse znamenitosti. log, naj demonstrirajoče množice usmeri od parlamenta proč in upiralce T , x . „ . aretira. Tekom večera je prišlo na mno- Istočasno je prišla v Zagreb skupina, gm mestih do prerekanj in prask, cehoslovaskih oficirjev. Na kolodvoru vendar brez hudih posledic. Aretiranih Htm« bo prliel v Neapelj dne 2. avgusta RIM, 2«. Uradno se potrjuje, da se bo general Nobile s posadko zrakoplova «Norge» povrnil v Neapelj v jutranjih so jim priredili navdušen sprejem oficirji zagrebške garnizije. Vojaške časti jim je ob prihodu izkazala častna četa. Gostje se odpeljejo jutri ob 10. dopoldne v Beograd, kjer jim pripravljajo velik sprejem. Bolgarska pomoč ruskim beguncem SOFIJA, 28. Bolgarska vlada je odgovorila na neko čičerinovo noto, ki jo obtožuje nedovoljenega podpiranja ruskih beguncev na škodo sovjetski republiki, zlasti njihovega tajnega odpo-šiljanja v domovino. Bolgarska vlada pravi, da je po odhodu sovjetskega Rdečega križa 1. 1923. iz Sofije, ko se je končala repatriacija ruskih beguncev, skušala opetovano doseči sporazum s sovjetsko vlado, da bi te begunce sprejela nazaj. Ker tega sporazuma po krivdi sovjetov ni bilo mogoče doseči, so!lih ameriških vojakov, begunci brez vednosti bolgarskih obla- aretirali. sti organizirali repatriacijo z ribiškimi - čolni in če so bolgarske oblasti to ak- Mednarodni kongres za kazensko cijo včasih podprle, se je zgodilo samo pravo s Človekoljubnim namenom, da bi se1 BRUSELJ, 28. Danes se je zaključil jim med vožnjo ne pripetila kakšna mednarodni kongres za kazensko pra-nesreča. Gotovo je, da ni teh ljudi nihče vo z glasovanjem o ustanovitvi med-silil, naj zapuste bolgarsko ozemlje, narodnega kazenskega sodišča in o Odgovor končuje s protiočitkom, da se delu kaznjencev na prostem. Prihodnji iz ruskih pristanišč z uradnim dovo- kongres se bo vršil čez tri leta v kraju, ljenjem organizirajo prevozi orožja in ki ga bo določilo predsedstvo. streliva na bolgarsko obalo z namenom j - podpirati državljansko vojno. Bolgar-' Poljska železniška uprava ni kriva ska vlada veli, da je pripravljena vse BERLIN, 28. Razsodišče za g danski svoje izjave predati v preiskavo po- koridor je izreklo svojo sodbo o želez-sebni komisiji Družbe narodov. niški katastrofi, ki se je pripetila 1. je bilo vsega nad 300 oseb, med temi žena komunističnega poslanca Mairja, vendar so bile kmalu izpuščene. Rudarska stavka tudi na Francoskem? PARIZ, 28. «Journal» javlja, da so sklenili unitarističiii rudarji proglasiti 9. avgusta splošno stavko v znak solidarnosti z angleškimi rudarji, ki stavkajo že 13 tednov, in pa za dosego po-viška 6 frankov na dan. Po «Joumalu» ta stavka ne bo imela uspeha, ker je večina organiziranih rudarjev proii njej. _ Eden, ki izvršuje atentate na kipe PARIZ, 28. Včeraj okoli poldne je na trgu Združenih držav neki Garonenko, ruski državljan, razbil s kladivom bro-j nasti kip v spomin na Francoskem pad- Garonenka so Foincare na delu PARIZ, 28. Včerajšnjo sejo poslanske zbornice so komunisti skušali motiti s hrupom in petjem «internacionale». — Velika, večina pa je Poncareja ob čitanjem vladne izjave aklamirala. Preložitev interpelacijske debate je dosegel urah 2. avgusta. Mesto Neapelj priprav-gla^>vi proti 131, kakšnih 70 ra-liai cr^^u, M^iio i« iW/ki veli. dikalmh socijalistov se je glasovanja vzdržalo. Najhitrejše pospešenje glasovanja o vladnih finančnih predlogih je sprejelo 418 poslancev proti 31. Listi pišejo, da še ni nobena vlada od začetka legislature imela takšne večine. — Kar se pa tiče finančnih predlogov, ki sedaj fin. komisija o njih razprav- j lja in stopi z njimi v petek pred zbornico, obsegajo poleg zvišanja nosnimi !e hMM prlseto kot sindikalni minister RIM, 28. Po kratkem odmoru v vili Savoia se je kralj danes zjutraj v spremstvu pobočnika generala Cittadi- spod, starejša ženska oznanuje količino j nija podal na Kvirinal. Ob 9.30 je pri-in ceno prodanega blaga. Tu se izve Lpel prvi minister on. Mussolini, ki je tudi ime kupca in prodajalca in zani- položii v kraljeve roke prisego kot sin- hiive so okrajšave imen, ki so v večnem občevanja tistih ljudi postale nekake sigle. «La piccola» — «vedova» itd. so na tem trgu prave trgovske firme z neomejenim kreditom pri prodajalcih in tehtnicah. Kajti slednje imajo svojo tarifo (kaj na svetu nima danes tarife?). Kdor še ni vpisan dobro na njih trgovskem registru, ta mora za vsako kupčijo plačati sproti kapital 20 centezi-mov. Te tehtnice tvorijo toliko središč tržnega vrvenja, toda ob njih se kupčije ne sklepajo, tam je «afar» že storjen in blago se ob odhodu s tehtnice že fakturira. Okoli tehtnic stoje težaki, Čisto intimni s prodajalci in prodajalkami, z vrečami ali jerbasi na hrbtu ali rami in nestrpno čakajo, da pridejo na vrsto. S0 okoli tehtnic tudi prodajalci in prodajalke same, ki drže pripravljeno lastno blago.. Tudi težaki poznajo že po psevdonimih prodajalce in kupce in navadno opravljajo vse po sklenitvi kupčije potrebne posle. Sklepanje kupčij? Ironični trgovski nasmehi, kričanje, podcenjevanje blaga, hvaljenje istega, boječe in brezobzirno oaznan je vanje cene, barantanje, zahte-j dikalni minister. KomemoraciM smrti kralli Urterta L RIM, 28. Danes zjutraj ob 7.40 je dospel v Rim Nj. Vel. kralj. Udeležil se bo jutri cerimonij v Pantheonu ob priliki komemoracije smrti svojega očeta kralja Umberta I. Kralja spremlja pobočnik general Cittadini. Na kolodvoru sta sprejela kralja rimski prefekt in kvestor. _ Rdfll bodo Imenovani zrinil pteStatl Notranje ministrstvo proučuje predloge prefektov osmih pokrajin RIM, 28. Kakor znano, do sedaj niso še bili imenovani poteštati za vse pokrajine. Osem pokrajin nima iz raznih razlogov še poteštatov. Te dni se proučujejo v notranjem ministrstvu predlogi, ki so jih poslali prefekti osmerih pokrajin glede imenovanja novih poteštatov. Predvidevajo, da bodo ti predlogi tekom prve polovice avgusta oddani pristojnim uradom v svrho se- lj» generalu Nemile in posadki veli časten sprejem. Nobile bo odpotoval 3. avgusta, s posebnim vlakom v Rim. taKtnuJi mfikilN v Bagri la Davidovićevd protestirajo radi neprimernega postopanja političnih oblasti v južni Srbiji BEOGRAD, 28. (Izv.) Danes dopoldne je imel sejo ožji glavni odbor radikalne stranke. Seja je trajala do 2. popoldne. Razpravljali so o razkolu v beograjski sekciji radikalne stranke, le-kom vseh debat je prevladovala skupina notranjega ministra dr. Maksimo-viča; dosegla je, da se proglasi kot u-radna lista pri občinskih volitvah za mesto Beograd lista Karajovanovića. P&šičevi pristaši, ki so prisostvovali seji, so bili s to rešitvijo nezadovoljni. V zvezi z vsemi dogodki v radikalni stranki se je odpeljal na Bled notranji minister Mafcsimović, da poroča kralju. Istočasno je imel sejo v Beogradu glavni odbor Davidovičeve stranke-Razpravljal je o neprimernem postopanju političnih oblasti napram pristašem demokratske stranke v južni Srbiji. Glavni odbor prejema še vedno iz južnih pokrajin proteste in pritožbe svojih pristašev proti postopanju državnih oblasti. Demokratska stranka grozi, da bo te proteste čimprej objavila. _ Rtmftift! mi t SrttlB Spepad z orožniki - KomitafiL obkoljeni Baajoni in mrtvi BEOGRAD, 28. (Izv.) Posojilo, ki ga je prejela Bolgarska za svoje begunce, je na bolgarske komitaše tako močno vplivalo, da so zadnje dni na vseh toč-kaJa razširili svoje delovanje Ver postali izredno agresivni. Sinoči je jugo-slovenska vlada prejela obvestilo, da je velika četa komitašev prekoračila državno mejo pri Krivi Palanki ter se spopadla s tamkajšnjimi orožniki in prebivalci. Posrečilo se jim je obkoliti komitaše, nakar se je razvila ljuta borba. Na jugoslovenski strani je bilo do sedaj več ranjenih. Tri osebe so bile ubite. Borba traja nadalje. Vojni minister je o tem spopadu takoj obvestil kralja na Bledu. Nato so se sestali h konferenci zunanji minister Ninčič, predsednik vlade Uzunovič in vojni minister general Trifunović. Sklepali so o ukrepih, ki jih bodo storili v svrho zaščite jugoslovenskega .prebivalstva ob jugoslovensko-bolgar-ski meji. _ davkov |in |carin znižanje državnih izdatkov, prenos francoskih Jkapitalij na Francosko, amortizacijo javnega dolga in reorganizacijo javne uprave. Proti tem predlogom so samo socijalisti in komunisti brez pridržka, ki bodo najbrže predložili protiven načrt. Demonstracije francoskih javnih nameščencev PARIZ, 28. Po vladni prepovedi nar-meravanih demonstracij javnih nameščencev zavoljo zakasnjevanja maja lani blizu Stargarda. Po tej razsodbi se poljska železniška uprava rešuje vsake krivde, ker je skoraj gotovo, da je šlo za atentat. Vendar bo ta uprava morala vseeno plačati stroške za žrtve. Grški «zarotniki» izpuščeni ATENE, 28. Bivši ministrski predsednik Mihalokopulos, bivši minister Pa-pandreon in novinar Kiron, ki so bili pregnani na otok Naksos, so se vrnili v Atene. Kafandarisu, ki je ostal v Siri, je vladni predsednik Evtaksias dovolil, da se tudi sme vrniti. Sprememba ustave v poljskem senatu VARŠAVA, 28. Senatna komisija je raznih i odobrila radikalne dopolnitve k načrtu o spremembi ustave. Glavni med temi dodatki bi dali senatu isto moč kakor poslanski zbornici. Verski boj v Mehiki MEHIKO, 28. Ljudstvo je linčalo župana iz Nochixtlanda, ker je ubil duhovnika. Ruska žetev MOSKVA, 28. Poljedelski komisari-jat javlja, da bo znašala letošnja žitna povi- žetev 78 milijonov ton. DNEVN Razveseljiv odziv I VESTI Isodnijski tolmač pri porotnih razpravah. Vse občinstvo je pa posebno te ____________0„-------j------------ dni zapazilo, da ni dorasel tej svoji tež- prepričati sami po uvodnih besedah v ki nalogi. Prevodi gotovih besed, reče-nekaterih dopisih z dežele, je nažel naš nic rabljenih v slovenščini v prenese-poziv k novinarskemu udejstvovanju nem pomenu, so bili čisto zgrešeni; po-mladine precejšen odmev. Poleg tega sebno navzočno slovensko občinstvo se smo prejeli še razna pospremna pisma 1 je kar čudilo nad takimi pogreški. k posameznim dopisom, ki pričajo, da Smatramo siužbo sodnijskega tolma-so padle nase besede na rodovitna tla. | ča za ^ koCljivQ in va|no>bda ^^ Smatrali smo za potrebno, da to jav-; va od tolmača nele popolnega znanja no omenmio, ker se nam nudi prijetna jezika ^ obič^ev in duše do- prdika, da izrečemo svoje priznanje tič ge ^QČe doseči tudi naši kmetski mladim ki se je od- ln smiseln £revod in ne le imvad1^ zvala našemu pozivu v obilnem stevdu. eisto tehničen prevod izgovorjenih be- & S ra^v^kif^tie'irde"3^- Da ™ ^ ^sodni oblasti, Ueta presojati domače stvari^ skrbi in ^f t^ Spremembe na zadeve ter jih potem sporočiti svojemu; listu «Edinosti» v priprosti, a lepi in i Sicer pa bi tudi druge važne državno razumljivi obliki. Taki zgledi se morajo I oblasti rabile boljšo prevajalno službo posnemati povsod, ne sme ga biti Slo-;k<>t pa jo imajo. Praktične skušnje in vana v Julijski Krajini, ki bi ne bil že; Pa pritožbe so jih lahko prepričale, da večkrat ali ne bo v bodoče pisal «Edi-jJ*e za pravilno, pošteno jurisdikcijo po-nosti». | treba res popolne službe v tem oziru in Pri tej priliki pa moramo opozoriti|še kljub temu ne bodo odpravljeni ne-na en nedostatek, ki ga nehote zagre- j dostatki neizogibni pri vsaki i>osredni-šajo naši prijatelji-dopisniki. Opazili,prevajalni službi. Tolmačenje je Katastrofalen vihar f Floridi NIAMI, 28. Silen vihar je razsajal v Floridi in napravil za milijon dolarjev škode. Med viharjem je jgginji italijanski parnik «Ansaldo San Giorgio II.» in ni mogoče dobiti nobene vesti o njem. smo, da vsi brez izjeme zelo radi krajšajo besede. Radi tega se večkrat zgodi, da se ne more prav razumeti, kaj je hotel dopisnik reči s tako skrajšano besedo. Prosimo torej vse naše cenjene prijatelje, naj vsako besedo (razen navadnih kratic) popolnoma izpišejo, da bo izključena vsaka neljuba pomota. Psininlkllirost tolmačenja (Glas iz občinstva) G. prof. Lorenzoni je poznan kot prevajalec nekaterih slovenskih del tako na pr. tudi prelepega Cankarjevega Hlapca Jerneia. Prof. Lorenzoni je tudi d'Assisi 20. I. pač le nezadostno nadomestilo za neposredno občevanje v živem jeziku upravljanega ljudstva. Sobota 31. t. m. je zadnji rok za popravljanje davčnih napovedi Ponovno opozarjamo še enkrat na članek v nedeljski «Edinosti« z dne 25. julija glede popravljanja davčnih napovedi. Podrobnejša pojasnila dobe vsi oni davkoplačevalci, ki bi radi popravili svoje davčne napovedi pri političnih tajništvih Edinosti v Gorici ul. Carduc-ci 7, I. ter v Trstu v ulici S. Francesco CL •EDINOST. Varujte se pred tifusom! Občinski zdravstveni urad sporoča: Kakor prejšnje leto, tako so postali tudi letos v začetku poletnega Časa gostejši slučaji tifusa. Nevarnost okužen j a po vodi in mleku, ki sta bila najglavnejša nosilca te bolezni, se je radi uspešnih mer znatno zmanjšala, toda sirova zelenjava in sadje, ki se jesta, v tem letnem času, lahko okužita ljudi s tifusom, tako 11. pr. solate, radič in pa tudi školjke. Posebno nevarne so Školjke, in v slučajih, kjer se je mogel ugotoviti vir okuženi a, je šlo vedno nad polovico slučajev na račun školjk, ki so se zaužit vale sirove. Ta ugotovitev je važna. Izkustveno je dalje dokazano, da imajo tifusni bakcili zelo veliko razvojno možnost ravno v morskih mehkužcih, posebno v ostrigah. Na drugi strani pa je treba pomisliti, da se stekajo vse greznice tržaškega mesta v pristanišče, katero je radi tega nekako pravo strani šče- Dokler se to vprašanje ne reši na. zadovoljiv način, se morajo smatrati vsi morski' mehkužci, ki se ulovijo v pristanišču, za nečiste in kdor se noče o-kužiti s tifusom, naj jih ne je surove. Pri tem pa je treba pripomniti, da se te živali nikakor še ne razkužijo, ako jih samo malo se grejemo ali pa le poškropimo z limonovim sokom. Nasprotno: ako hočemo biti gotovi, jih moramo kuhati več časa, n. pr. ravno toliko časa, kolikor je potrebno za pripravo rižota s takoimenovanimi «morski mi ušmi» (pidocchi). Meščanstvo se poziva, da tudi samo pomaga oblastvom pri pobijanju tifusa s tem, da se vsakdo ravna po sledečih predpisih: 1.) Nihče naj ne je morskih mehkužcev (ostrig itd.), ki so bili ubrani v pristanišču. Kdor se jim nikakor ne more odpovedati, naj jih ne je*surovih, temveč naj jih skuha (ne samo segreje!). 2.) Naj se ne je surove zelenjave; če pa se je, naj se natančno očisti in večkrat opere, najmanj štirikrat, in sicer če je mogoče pod pipo v stalno tekoči vodi. IZPLAČEVANJE POKOJNIN V gRfllU Plačevanje pokojnin državnim upokojencem se bo vršilo po sledečem redu: 1) Ctrl! ni ni vejefcki upokojene! iaped bivše vlade: a) vdove in sirote (vhod z ul. Canal Pec-colo): 31. VII. št. 1 do 900, 2. VIII. št. 9&1 od 1760, 3. VHI št. 1761 do 6820, 4. VIII. št. 6821 do 12000, 5. VIII. št. 12601 dalje; b) direktni upokojenci (vhod s Pi&zza Verdi): 31. VII. št. 1 do 1100, 2. VIII. št. 1101 do 2600, 3. VIII. Št. 2601 do »100, 4. VIII. Št. 9101 do 136#0, 5. VIII. št. 19»1 dalje. a) 1 rtvaiidi (vhod s Piazea Verdi): vsi 11. avgusta; b) vdove in sirote (vhod z nI. Canal pic-colo): vsi 11. avguMft. Vsi predujmi brez knjižic toliko osebam iz starih kolikor iz novih pokrajin se bodo plačevali 30. julija. Sekvestriraae svote in al ima« ti se izplačajo 5. avgusta (vhod s Piazza Verdi). Upokojenci naj se predstavijo v določenem redu, ker bodo sicer morali Čakati do konca. Taki zamudniki naj se potem pr odstavi jo 11., 12., 14. do 20., 23., 24. in 26. do 28. a\cgusta Veličasten pogreli OsKorju Cosoliciia Včeraj zjutraj se je vršil pogreb comm. Oscarja Cosulieha, velikega industrijalca in hrodolastnika, ki je — kakor smo poročali — na tragičen način izgubil življenje na letovišču v Portorose. Pogrebne ceremonije so bile nadvse veličastne; udeležba občinstva je bila tako ogromna, da je bil promet v ulicah, koder se je premikal žaJni sprevod, za par ur skoro popolnoma prekinjen. Pogreb je bil napovedan za 10. uro, toda že mnogo prej se je zbrala pred stanovanjem pokojnikii velika množica občinstva, čeprav je bilo vreme zelo neugodno: nebo je bilo oblačno in pozneje je začel padati dež. Okoli devete ure, ko so bila vrata hiše žalosti otvorjena občinstvu, se je pričelo pravcato romanje k mrtvaškemu odru, na katerem je ležal pokojnik. Tisoči delavcev in uradnikov iz ladjedelnic ter pomorščakov so na ta način izkazali svojemu predstojniku zadnjo čast. Samo iz ladjedelnice v Tržiču je prispelo okoli 2iJOO delavcev; pripeljali so se s tremi parniki. Pred mrtvaškim odrom so se vrstili tudi številni zastopniki raznih oblasti in udruženj ter množica uglednih meščanov. Okoli 9.30 so prispeli prefekt gr, uff. Gasti s svojim tajnikom, poveljnik armadinega zbora general Monta-nari ter poveljnik VI. cone državne milice general Monesi, ki so izrazili prizadeti* družini svoje sožalje. Ob mrtvaškem odru so se vrstili na častni straži pomorščaki paroplovne družbe «Cosulich», a v veži so sprejemali goste pomorski častniki. Ob 10.15 so častniki in strojniki dvignili kisto z mrtvaškega odra in jo položili na pogrebni voz, ki je bil okinčan z venci ožjih sorodnikov. Nato se je začel počasi razvijati žalni sprevod. Spredaj so korakali nositelji vencev, ki jih je bilo 150; drugih sto jih je bilo naloženih na sedmih vozovih. Za mrtvaškim vozom so korakali brat in sestre pokojnika, njegova žena ter drugi ožji sorodniki. Za njimi so se uvrstili v sprevod člani ravnateljstva paroplovne družbe «Cosulich», tržiške ladjedelnice, družbe za zračni promet «S.I.S.A.» ter raznih drugih druab; njim so sledili zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter nepregledna vrsta drugh odličnih oseb iz Trsi: a in drugih krajev Italije in tudi. iz inozemstva, V zelo velikem številu so bili zastopani zastopniki raznih paroplovnih druži). Sledila je tisočglava množica pomorščakov, delavstva in drugega občinstva. Žalni sprevod je krenil čez trg Li-berta po ulicah Benvenuto Cel lini, Trento, Milano in XXX Ottobre k cerkvi Sv. Antona Novega, kjer je bila krsta blagoslovljena. Po blagoslovitvi so čarstniki paro-pl vne družbe «Cosuiich» položili krsto zopet na mrtvaški voz. Predno se je sprevod zopet razvil, je imel prefekt gr. uff. Gasti govor, v katerem je proslavljal vrline in zasluge pokojnika ter prečital sožalne brzojavke ministrskega predsednika Musso-linija, ministrov Volpija in Belluzzija. Nato je povzel besedo tržaški komisar comm. Peresz, ki je v imenu tržaškega mesta izrazil pokojniku poslednji pozdrav; za njim je g>ovoril v imenu udruženja bro-dolastnikov gr. uff. Uccelli. Končno so govorili še comm. Fries, zastopnik paroplovne družbe «Societa Veneziana di Naviga-xione», kap. Duše, delegat fažistovskega mornarskega udruženja, in odv. Becchi, predsednik udruženja prostih hrodolastni-kov v Genovi. Nato je Žalni sprevod krenil na pokopališče k Sv. Ani. Mrtvaškemu vozu je sledilo kakih 150 kočij in okoli 100 avtom priredili preteklo nedeljo mladi Z ar Jaši iz naiOVM^A fVrrAoiK ~_. _1__±__- J _ .A _I Bazem in M. D. Zarjo, ki je izpadla 2:1 v pni Racala. V geti Bazovice se je peseiiBo" odlikoval znani Gruotar Drago, dočim pe daldik Ci — tarja Danila takoj v početlru igre mala nezgoda, ki gre na rovai ie ne povsem iz-ravMifi|a igriiia. Od Recola smo vajeni boljše igre. Posebno se je opazilo pomanjkanje šota na #»al. Samo tehmina igračkaaje pred golom ne dovede do uspehov. Zavfaiem želim« obilo uspehov tudi na sport polju. Sportaš. Coacordia - Jadran V nedel$o 1. avgusta ob 2. uri in pol se srečata četi na igrišču Ja&aaa v Herpcipah-Ko- prijateljski nogometni tekmi. Tekma bo vsekakor zanimiva spričo kakovosti obeh čet. Obenem se nudi športnikom lep izlet v Kozino. Odhod vlaka ob 11.55. SPOMENIK FRANU MttLdftlČg V LJUTOMERU Povodom 35-letnice smrti d.rja Frana Miklošiča, enega izmed največjih slavistov, ne samo slovenskih, temveč vseh evropskih slavistov sploh, se odkrije spomenik. Ta pomembna svečanost se bo vršila dne 8. avgusta t. 1. Prijave za udeležbo sprejema trško županstvo v Ljutomeru. Na prijavljeno željo se priskrbijo tudi prenočišča. Svečanost, ki bo obenem tudi poklonite v slovenskega ljudstva duhu svojega velikega sina, se bo vršila po tem-le sporedu: Udeleženci se zberejo ob pol 13. uri pred spomenikom. 1) Pozdrav došlih gostov v imenu pripravljalnega odbora. 2) Slavnostni govor: govori dr. R. Nach-tigal, vseučiliščni profesor v Ljubljani 3) Odkritje in prevzem spomenika v varstvo trške občine, 4) Petje in godba. Po odkritju se vrši v hotelu «Triglav» banket. Po banketu ob 16. uri poljubilo izlet k rojstni hiši dr. Miklošiča v Radomer-Šeaku in Stanka Vraza v Cerovcu. Za goste, ki ostanejo v Ljutomeru, se priredi drugi dan izlet v Slatino Radenci, v Prekmurje in druge kraje v okolici. Udeleženem se dovoljuje polovična vožnja po vseh železnicah na ozemlju Jugoslavije. * IZ URADA POLIT. DRUŠTVA «EDINOST» V TRSTU Martin Golja iz Trsta, Josip Čudak iz Jelovice, Ivan Pumis iz Zrenja, Venceslav Barut iz Dekani, Josip Križman iz Oprtija in Blaž Kozlovič iz Maderade nai pridejo na tajništvo po pojasnila v svojih stvareh ali pa naj pošljejo znamke za trošek pismenega odgovora. Tajniitvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene dne 28. t- m. na debelo: Zelenjava: Solata 60—100, paradižniki 20—80, belo zelje 50—100, vrzote 90—100 krompir (letošnji) 40—^50, radič 80—300, fižol 80—120, fižol za luščenje 110—220, fižol zelen mali 100—180, bledes —.—> grah 140, buče 55—100, kumare 60—80, špinača 50—80, malancane 140—210, korenje —.—, paprika (zelena) 350—400, česen 150—200, čebula 40—80. Sadje: Marelice 290, breskve 100—750, «amoli» 80—220, cimbarji 80—120, ronglo 200—220, češplje 90—200, fige 120—200, jabolka 70—150, hruške 120—480, jagode 800, grozdje 200—800, pomaranče 50—70 L zaboj, limone 12—45 L zaboj. Trg je bil fpreobložen s paradižnikom, ki je bil predmet najživahnejšega kupče-vanja. Veliko je bilo povpraševanje po sadju, posebno finem, katerega je bilo na trgu mak). Naenkrat so padle v količini hruške in jabolka, kar je dvignilo njih ceno. Še vedno je, razen starih pokrajin kraljevine, Istra, ki zalaga trg, najsibo s sadjem ali zelenjavo. Paradižnik je sploh ves iz Istre. Krompirja je bilo na trgu zelo malo, istotako tudi interesentov. Kupčija precej mrtva. Iz triaSke«« ihrUenla Saiumor mkdeaUa. Včeraj zjutraj okoli 17. ure so ljudje našli v bližini pivovarne I>reher v Boske-tu na tleh mladeniča, ki ni keoal nika-kega znamenja življenja. Okoli njega se je širil močan duh po karbolni kislini, po Čemur se je dalo sklepati, da se je mladenič zastrupil. To domnevo je potrdil zdravnik rešilne postaje, ki ga je eden izmed navaočnih peklical na lice mesta. Zdravnik je dognal, da je smrt nastopila že pred več urami. Medtem so bili obveščeni o dogodku orožniki, ki so, pirišedši na lice mesta skušali ugotoviti identiteto samomorilca, kar se jim pa sprva ni posrečilo. Sede pozneje, ko je bilo truplo po izvidu sodne komisije pripeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice, je bil nesrečnik spoznan za 25-letnega Artura Gogoj, stanujoeega v ljudskem prenočišču v ulici G. Geezi št. 5. Vzrok samomora »i znan. Avto t« Je poM Ko je 56-leteu trgovec Josip Antodeschi- ni, stanujoč v Barikovljaii-Bovedo št. 90, vč*raj opoldne idoč po ulici £k«ga dospel m a na križišče ulice C. RiMmeyer, mu je nenadoma prestiigel pot neki avto in predno je mož utegnil odsočtti, je že le* Iz triaSka pokrajine IZ SEŽANE Na trgu v Sežani je bilo na prodaj dne 22. julija t. L 302 glavi živine, in sicer: 134 glav volov, krav in telet, 41 konj in 127 prašičev. Cena goveji živini od 4— 430 lir stot žive teže, teleta od 6—650 L st. nn**tve teie, konji 1500-4390 L glava; prašički 5—8-tedenski 65—140 L glava. Kupčija s prašički in teleti prav dobra. Kupčija z govejo živino radi valute nestalna. Iz Jugoslavije je bilo na trgu le malo živine, v?rok valuta in delo na poijU. Prihodnji tržni dan 12. avgusta 1926. Bilki pokrmUftm ZAGORJE NA PIVKI Zag-orjanu, ki je napisal članek v «Edi».osti» z dne 24. t. m^ bi povedal, da ni Zagorjan, ampak Zagorec, kakor se rabi v ljudski govorici. Ne vem, zakaj naši ljudje tako radi preminjajo imena prebivalcev v pismeni slovenščini. Tako na pr. pišejo: Knežak — Knežančan, Parje — Parčan, Postojna — Postojnčan; govorijo: Knežan, Parec, Postojne. Meni se zdijo ti domači izrazi mnogo lepši in —• samoobsebi raz umevno — bolj uglajeni. Sicer pa ima glede drugega popolnoma, prav. Gospodarstvo nazaduje; zaslužki ne do&egajo izdatkov, povrh tega še ta nesrečna kuga na gobcih in parkljih, ki je kriva, da je vsa goveja gotovo bi ne imeli tistega uspeha, kot bi jaz rad videl, da bi ga imel ta. In če bo uspeh pri nas, bo mogoče koristil ta dopis tudi drugod, saj je toliko vasi ki spijo. Prehajam k sedanjemu društvenemu življenju pri nas. V tem času imamo sajno še dve društvi, ki pa sta po svoji zgodovini slavni. Navdušenje za stvar, idealna požrtvovalnost in disciplina, to so točke, ki so vedno dičile naši društvi. Ti dve društvi sta Bralno in Gasilno društvo. Omenil sem njih zgodovino, da tolika lažje ugotovim sedanjost: slavna zgodovina in neslavno životarjenje. Kaj dela «Bralno društvo«? To društvo, ki bi moralo imeti kulturni pregled nad vso občino, ki bi moralo biti našim ljudem zvezda vodnica, to društvo žalostno sanja o minulih dneh. Kaj pa, tistih ne bo več! Ali naj povem, kaj in koliko je delalo v povojnem Času? Nei bi se motil, ako bi napisal en velik «nič». Par knjig, ki jih v zimskem času razdeli med svoje člane in nečlane, to je vse. Moje mnenje pa je, da samo čtivo, posebno razni romani, prav malo doprinesejo k izobrazbi naroda in v mnogih slučajih celo škodijo. Za pravilno razumevanje knjig je treba temu primerne podlage in ako ni te, delujejo v nasprotni smeri. In ravno v društvih se ta izobrazba pridobi. Kakor sem že povedal, Bralno društvo ni delalo po vojni nič. Ni imelo ne kulturnih prireditev, ne predavanj, ni si določilo nobenih smernic za sedanji čas in imelo en edini občni zbor. Niti članarine ni pobiralo, najbrže se ni upalo. Da pa ne bom samo kritiziral, živina z mlekom vred izolirana, slaba vremena, ki nam tudi delajo občutno i naj povem, kako si jaz mislim, kakšna škodo, draginja živil, temu nasproti pa za današnje čase prenizka cena lesa, vse to povzroča, da se naš kmet dolži in dolži in v strahu in upu gleda na bodoče dni. Sploh - ^ bi dalo o našem gospodarstvu mnogo razpravljati, kar pa bom storil v enem prihodnjih dopisov; danes se bi rajši pogovoril nekoliko z našimi društvi. Zagorje je bilo pred vojno ena najbolj aeikiih vasi v društvenem oziru na Notranjskem. Bralno društvo, ki obstoja že približno 50 let — takrat je bila bilist, po imenu Henry Bendel, nastanjen v hotelu *Savo»ja», je priskočil nesrečnemu trgovcu na pomoč in ga prepeljal v mostno bolnišnico. Tam je zdravnik izleči.l in obvezal Antofliesehiniju številne praske in bunke na levi nogi in roki. Mož bo ozdravil v 7 dneh. Sinoči je mati prinesla v mestno bolnišnico 2-letnega Martja Pischiang, stanujočeg-a v Skednju št. 565; otrok je bil hudo oparjen po prsih. Kakor je povedala mati, je mali Marij predvčerajšnjim stal poleg nje pri ognjišču, na katerem je kuhala juhot Ko je dvignila pokrov, da bi juho osolila, se je pisker prevrnil in vrela juha je pljusknila otroku na prsa. Revčka so sprejeli v nevarnem stanju v dermatologični oddelek. — Pri delu v tovarni strojev pri Sv. Andreju je 30-letni mehanik Karel Gessich, stanujoč pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji št. 622, včeraj popoldne prišel z desno roko med dve železni plošči, ki sta mu zmečkali zadnji člen kazalca. Nesrečni mehanik je dobil prvo pomoč v mestni bolnišnici. Moral se bo zdraviti kake 3 tedne. — Z avtomobilom rešilne postaje je bil včeraj popoldne prepeljan v mestno bolnišnico 48-letni mizar Alojzij Pun-tin, stanujoč v ulici Giuliani št. 6. Mož je pri delu v nekem privatnem stano^ vanju padel z lestve ter si zlomil desno nogo v členku. Ležati bo moral najmanj 3 tedne. žal ves zdelan vcestaen prahu. Avtom o- narcxiIlia zavest še v povojih — je vršilo svojo nalogo nadvse častno in vzgojilo v Zagorju vse polno krepkih moči, tako da je Zagorje stalo kulturno mnogo višje kot pa bližnje občine. Vojna pa nam je — kakor tudi drugod — toliko škodila, da se posledice poznajo bolj sedaj kot pa takoj po vojni. To- ni nazadnje nič Čudnega. Če pomislimo, da so morali mladi fantje, namesto okušati blagodejni vpliv društev, v vojno, kjer se niso navadili nič dobrega, moramo tudi razumeti, da jih je bilo težko navaditi na društveno življenje po voj ni. Ali krajše povedano: naraščaj, ki bi se bil v teku vojne vpisal, je odmanj kal in nam po vojni še celo škodil Bralno društvo ni po vojni skoraj nič delalo, toda o tem pozneje. Za Bralnim društvom imamo «Gasil no društvo», ki obstoja 30 let. Je prece močno in prireja običajne vsakoletne veselice, da s tem krije svoje letne stroške. To društvo je precej agilno, toda smernice in delokrog društva ne dopu-| ščajo, da bi se vsestransko razvijalo. Imeli smo tudi ^Fantovski klub» pevskim in dramatičnim zborom, ki je menda obstojal okoli 15 let, pa je po vojni razpadel, oziroma se pridružil «BraInemu društvu». Oba zbora sta sicer i vnaprej delovala in pomagala pri tujih in domačih veselicah, vendar nista pokazala tiste agilnosti, ki je potrebna v sedanjih razmerah in to radi tega, ker nista imela zaslombe in vzpodbude lastnega društva. Pri tej priliki naj omenim tudi Mladinski krožek «Pivka». Omenjam ga zato, ker hočem natančno opisati vse naše kulturno stanje, še bolj pa zato, da uvidijo naši društveniki, kolikega pomena je za nas naraščaj in kako zgledi vlečejo. Že dolgo je temu — menda 14—15 let, ko smo se zbrali 13—14 letni dečki, hoteč posnemati starejše, in ustanovili lastni «Deški klub». Imeli smo svoj odbor, blagajnika, tajnika, vse kakor «veliki». Izdajali smo celo — česar «veliki» niso imeli — svoj časopis, seveda samo za člane, v katerega smo sami pisali — po svoje. Ta klub se je dobro držal do vojne in še celo nekaj Časa v vojni. Medtem smo mi seveda odrastli in odšli vsi k vojakom. Tržaško sodišče lanmika razpravo Razprava proti odv. Tarabocchia Antonu, Fiabetič Ferdinand o lu Ive Ivanu radi goljufije. — Vsi trije oproščeni Včeraj se je vršila obravnava v zadevi Ive Ivana v zvezi s Flabetičem Ferdinandom radi goljufije na škodo Piriča, drž. uradnika. Obtožnica omenja v zvezi s to goljufijo tudi tržaškega odv. Antona Tarabocchia. Rekonstrukcija zločina bi bila v glavnem sledeča: Fiabetič je pred časom sprejel od tukajšnje direkcije državnih Želernic nalaganje in razlaganje premoga na postaji sv. Andreja v Trstu in (za poznejši čas) tudi v Divači. Da zamore zadostiti zahtevam DruitvM* trosil — Kotalil Danes so vabljeni ni (lani društva na važen sestanek ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih. Navzočnost vseh članov obvezna. — Odbor. TELESNA VZGOJA SPORT NEDELJSKI LAHKOATLFTICNI MEEIBCG NA TRSTENISKEM IGRIičU Nogometu tekma Tnm Tnmmmtu Zrihodnjo aedcijo dne L avgusta m bo niil (ob 16. ari) mm. trateniSkem igrišču lahkeatletičm meeting, ki ga organizira D. t N. T, u katerem Ub tekmuj« vri imlflifcsJ atlati S. U. fc dU JakL Tekmuje m ▼ aUdečih paaotfak: tak 1M dor (91.47 m). Omenil je to gotovemu Ive Ivanu, ki si je navzel nalogo, poiskati mu potrebno posojilo. Slednji se je v ta namen poslužil naj-navadnejšega sredetga — oglasil se je v nekem javnem listu, kjer pa je namesto posojilo rabil usodno besedo kavcija. Na tej slednji besedi je bila zgrajena vsa obtožnica. Odv. Tarabocchia je bil v toliko zapleten v to zadevo, da je sprejel v depozit svoto L 900 kot 2% odškodnino posredovanju Ive Ivana in da ni v zadevi posojila v znesku L 8000 konvertiral neke menice v zadolžne listine. Gre za menico L 2000 deloma že izplačano s strani Flabe-tiča, ki pa je v potrdilo prejel namesto pobotnice akvitirano menico v plačanem znesku. Denar je na besedo kavcija posodil Pirič, tožeča stranka. Zadevo sta lepo ilustrirala odv. Barich in Bologna in dokazala, da je bilo vse skupaj le nekoliko nesrečna in nespretna trgovska akcija, t kateri se zamore očitati obtožencem le nekoliko površnosti, da pa je bila vsaj tej zadevi kriva največ trgovska smola Flabotiča t. j. da podjetje ki bi lahko tvorilo juridično podlago za nabavo posojila, ni uspelo in zaraditega Fiabetič ni mogel t času zadostiti svoji dolžnosti. mlajših in ti so takoj po vojni oživotvorili naš stari klub, mu spremenili ime v Mladinski krožek «Pivka». Ta krožek — sestoječ iz samih dečkov — je bil takoj po vojni najbolj delujoče društvo v Zagorju. Napravili so svoj oder — ne toliko slab, da ne bi bil primeren za mladeniče —, imeli svojo knjižnico, po kateri so posegali radi tudi odrasli, igrali na odru krajše igre in ne pretiravam, ako rečem, da se na mnogih odrih slabše igra. In vse to na lastno inicijativo in brez drugih pomoči. Škoda, da se je lansko leto združil z »Bralnim društvom*, ker bo konservativnost starejših uničila oziroma spridila te mlade požrtvovalne moči. Gotovo ne bo prav starejšim ta očitek, toda kar je res, je res: Mnogokrat je prestrežen vzlet mladine radi njihove pretirane preudarnosti, posebno pa če se pri tem igra vlogo nepoznan ja časa, oziroma nerazumevanja. G. urednik naj oprosti moji dolgo-veznoetL I Ah ko bi isto napisal s pogostimi krajšimi Članki naj bodo naša društva, ne samo tu, ampak po vsej okolici, ker pri večini naših bližnjih društev se opaža isti pojav kot tu. Društvo naj bo delavno! Večerne ure so pri nas na deželi prav gotovo najbolj primerne za vaje, pogovore, sestanke itd. Člani, namesto zvečer v gostilno v društveno sobo! Tam je izobrazba in razvedrilo, tam si uriš duha in telo. Vaje pevske, dramatske in druge si morajo slediti, brez ozira na to, ali bomo imeli javno pokazati svoje znanje ali ne. (Pri nas bi ga lahko pokazali, pa — nismo nič znali.) Fantje zvečer pojejo na vasi, ali ne bi bilo lepše, da bi peli iste pesmi pod okriljem društva in med narodne vpletli še kako umetno? Ker zastonj je: vsak član našega naroda mora biti Član naših društev! Zato mora prenehati zaspanost, ki nas sedaj tlači. Mora prenehati, da odbor po seji gre olajšan domov, češ zopet smo prestali težko dolžnost za par mesecev. Gasilno društvo je do sedaj še precej dobro delalo, vendar bi bilo potrebno, da se vršijo v večjem številu gasilske vaje. To utrja disciplino. In pa kulturne prireditve večkrat na leto. Naši gasilci imajo to slabost, da polagajo več važnosti na gmotni kakor na moralni uspeh prireditve. To je jzgrešeno! Gotovo je, da je potreba denarja za to in za ono stvar, posebno pri gasilnih društvih, da se pa temu od po more, naj se vršijo večkrat prireditve. Nisem pa hotel reči, da gasilci kar napravijo, slabo napravijo; dobro napravijo, toda stremeti bi morali k boljšemu. Želel bi, da bi Zagorci začeli zopet z vztrajnim delom. Saj če se primejo, napravijo! Samo odločijo se tako težko! Kje ste igralci «Starih grehov», ki so se vam divili udeleženci? In pevci «Mlajdega junaka«, ki ga pojejo le najboljši zbori? Pevovodje ni? Z dobro voljo se vse dobi, tudi pevovodjo. Za nekaj časa kakega iz okolice, potem pa svojega. In kako lepo bi bilo — meni se že sedaj dobro zdi — ko bi imeli lep, nov, moderno napravljen oder! Koliko več veselja bi bilo za dramatiko! In še koliko drugih stvari je potreba! Za te bom pa povedal, ko bo napravljen nov, moderen gledališki oder. Do takrat pa k delu! Ker delo je življenje, tako vsaj trdi moj prijatelj, dober Zagorec in še boljši društvenik. In jaz mu pritrjujem. J. V. Gospodarstvo. Vinski trg v Italiji v preteklem tedna Ni na razpolago preveč zalog pridelka iz leta 1925. Zato se v nekaterih pokrajinah dvigajo cene vinu. V Pijemontu se prodajajo vina z 11 do 12" alkohola po 240—280 lir hektoliter, vina po 13o so prekosila L 300 za hektoliter. Chianti gre po 250—300, navadna Črna vina 200. Olje Cene olja se nalahko dvigajo. Dobro blago se prodaja od L 950 do 1100 lir k vin tal. Na splošno se*predvideva stalen trg, ker so upi na letošnji pridelek zadovoljivi. Razvoj krompirjevega in sadnega trga takom preteklega tedna v mestih Nemčije Krompirjeva sezona se skoraj lahko smatra zaključena, čeprav se je zorite v domačega nemškega krompirja radi slabega vremena nekoliko zakasnila. Krompir je šel zadnje dni po 10—11 mark q. — Prihaja pa na trg silno dosti italijanskega sadja. Radi toplote pride precej blaga po-kvrjenega na trg. Breskve po 60—80 M. stot, marelice 48—56, paradižniki po 12 do 24 M stot. DAROVI V počastitev spomina blagopok. strica Andreja Cernuta, daruje družina Kristjana Hodnik L 50 e& dol. draftvo. Denar hrani kateri pa prav upravniStvo. V Trstu, đne 2t. jnlr-a 26. •EDINOST* Goriške mestne vesti POROTNE RAZPRAVE V GORICI Nadaljuje se razprava proti Lušiekemu radi umora in poskusa umora. Zasliši se mati Avgusta Gabrijelčič. Najprej pojasni zgodovino pogodbe, kako je oddala julija meseca 1923. Lušic-kernu gostilno in trgovino. Iz prve naj bi imel polovico Čistega dobička, glede trgovine se ni nič sklenilo. V začetku je bil poslovodja zelo marljiv. Dolgo časa se ni rešila prošnja za obnovitev gosrtikiiške koncesije. Na ponovna drezaoja je prišla rešitev, a bila je negativna. Gostilna se je morala zapreti. Lušicky se je kljub temu držal pogodbe. Sledila so pogajanja z njim. Kot odškodnino je zahteval 6000 lir, a se jc pozneje zadovoljil z 2000 lirami. Čeprav je bila gostilna zaprta, se je držal trgovine in trafike, dokler se ni sklenil pri odvetniku nov dogovor, po katerem je imel Lušicky trgovi-no do 31. avgusta. Ta dan je šla njena hči Jelka v Gorico. Popoldne jo je povabil Lušicky ljubeznivo, naj pride k obračunu. Ni hotela iti, dokler se ne vrne hči Jelka iz Gorice. Ko se je zvečer vrnila, so šle ona, hčeri Jelka in Ivlavdija v sobo med kuhinjo in spalnico. Lušicikv se je zadri v hčerko Klav-dijo, Češ da nima ničesar opraviti. Klavci i ja mu je odgovorila, da je prišla za družbo, ker se boji za mamo, ki jo je bil nekoč že zaklenil v sobo. To je Lušicky zanikal, nakar je šla hči Jelka po njegovo ženo, da bo pričala o tem. Ta je prejšnjo irditev tudi zanikala, nakar je padla beseda «lažeta!». Nato je ona Čutila udarec v lice, vMela kako beži hči Klavdija iz sobe, hitela je za njo, a moči so ji pešale in padla je- Nato je odgovarjala Avgusta Gbrijelčič na razna vprašanja, ki so jih ji stavili predsednik, državni pravdnik in zagovornik. Pojasnila je, da se je njena hči trudila na vse načine, da bi se zopet otvorila gostilna, da sicer ne ve, zaJkaj se ji je zaprla, da se ji pa zdi, da radi tega, ker je nekoč neki godec igral v gostilni in ker se je naznanilo karabinerjem, da se je v njej plesalo. Potrdi, da je Lušicky levičar. V trgovini, za katero ni bilo nobene pogodbe, ni hotela več imeti Lušickega, ker jc- spoznala, da je z njim težiko izhajati. Pred dogodkom se ji je zdel Lu&icky miren. Nikdar ni videla, da bi bil pijan. Ko je streljal, je bil Lušicky oddaljen od priče kak poldrugi meter. Zagovornik je zahteval, naj se pokliče tudi obtoženčeva žena. Do jasnosti ni prižlo, ker je nastal kmalu med obema pričama prepir. kohoine pijače (se preloži); Šmarje: Ob-.činski pravilnik (se preloži); Sv. Hjdiz Občinski pravilnik; Gecica: Dobrodelno udruženje: prodaja nepremičnine iz zapuščine Doti Leonardig-a (se ne odobri). Izlet v Masae Lembardo m obisk sadovnjakov V nedeljo dne 1. avgusta se pregledajo: izvozno podjetje Bonvicini v Massa Lom-bardo, sadovnjak Martini, sadovnjak Desci-Sassi v Mordano, sadovnjak viteza Cufferli v Imoli. Izletniki odpotujejo iz Gorice v soboto 31. t. m. z južnega kolodvora ob 10.15 predp. in dospejo v Lago di Romania ob 21.20. Ta je najboljiša in najkrajša zvaza. Vožnja stane tja in nazaj 34 lir. Izletniki se bodo lahko vrnili v nedeljo zvečer, tako da bodo lahko v Gorici že v pondeljek zjutraj ob 6. uri. Zaplembe Zadnja « Goriška Straži- z dne 28. julija je bila zopet zaplenjena in sicer najbrže radi uvodnika «Beseda slovenskih katoličanov«. Tudi pri predzadnji številki je bila zaplenjena prva naklada vsebujoča poročilo poslano Besednjaka o zborovanju družtev za zvezo narodov na Angleškem. radi neznanja jezika obrazložiti Govorilo se je tudi o tem, di, li rudnik * g* nost pravočasne obrambe in obve- nabavljal potem nekakšne' prodajalnice stitve. Na vsak način se vse ljudstvo delavstvu potrebne življenjske potreii-sedaj pri nas zaveda, da se gre za živ- felIle čim nitjih cenah, kar je pa naj-Ijenjske interese naših krajev. gotovo še v veliki daljavi. OSLAVJE Dne 1. avgusta priredi naše društvo «Soča» veliko javno prireditev z bogatim sporedom, in sicer pri Petru Primožiču. Igra se Rossegger-Volcovo ljudsko igro v in Torre bianca št. treh dejanjih «Dan sodbe« in Jaka Štokovo burko v treh dejajnjih «Moč uniforme«. Pred igrama in po igrah sodelujejo, oko- thžlaška kmetijska družba v TRSTU ima v skladiščih ulica Raffineria št. 7 Semena: Preizkušena semena jesenske repe, solate endivije, motovilca, HI. iHH ?T7-?fffMJ Via To,re bir,,,ca 2,» p°uk Ia JL prevodi v vseh jezikih, (i 135 ASP1RATOK, ventilator, zelje reznica* kotel ~bar gno mana«, prazni zaboji, mlinčki, se prodno. Via Carpison št. 10, Loser & Lutta. 1181» liški in domači pevski zbori. —"Ker je j brokljev, cvetočega karfijola, detelje in-spored tak, da lahko vsakega zadovolji, kam&tke, spina.ee, več vrst graha in vsa ostala poljska m vrtna semena Sredstva za pokončavan je rastlinskih Tukajšnji diletanti so uprizorili v sobo- Škodljivcev: Angleško modro galico in ripHplin anclo£kn trocalniiTrn X.____J-____, ■>• . . * upamo na dobro udeležbo, GRAHOVO to in nedeljo angleško veseloigro «Char-leyeva teta». Režiser je imel pri razdeljevanju vlog srečno roko. Posamezni tipi so bili prav dobri. Naslovna vloga neprave tetke je bila podana naravnost vzorno. žveplo ventilirano, apneni arzenik «A-zol», železno galico, «Siivena», razkuže-valno sredstvo proti vsem mrčesom itd. ^aettjsko orodje: Škropilnice znam- SOLKAN Nezgoda na Sv. Gori Včeraj, v torek, je padla z ogrodja 5 metrov globoko devetnajstletna Pe-ti-ovčič Leopolda z Ravni, ki je bila u-službenaj pri vzpostavitvenih delih na svetišču na Sv. Gori. Padla je tako nesrečno, da si je pri padcu polomila tri rebra in roko. Ko je nesla malto na vrh, je stopila slabo na rob deske, ki se je preobrnila in padla z njo vred v globino. Zeleni križ je revico takoj peljal v Gorico in jo oddal v mestno bolnišnico, kjer je Leopolda, kakor smo zvedeli, danes ob 8. uri predpoldne umrla v hudih bolečinah. Splošno je bilo igrano dobro in je igra tke «Vermorel», Ferrara, Volpi- žvenlal-vzibujala salve smeha. Opozoril bi samo, 'sike, razno ročno vrtno in r^nlidkn da je za ta*o igro treba vež vaj in da Tnamke TM^rkuT^ od 70/cm, znamke «Hymalaia» od 60 in 65/cm, grablje lesene, senene vile itd. se morajo oni prizori, kjer nastopijo večje skupine, dobro vaditi. Vokalizacija mora biti boljša. Pohvaliti se mera, da so vsi igralci govorili lepo slovenščino. Obisk je bil v soboto dober, v nedeljo prav dober. Obiskali so nas prijatelji iz cele Baške doline. Diletantom pa moramo k tej uprizoritvi iskreno čestitati Priča Rihard Gor j up, zet prejšnje priče in mož ustreljene Jelke, učitelj v Avčah, izjavlja, da je bil Lušicky najprej član domačega izobraževalnega BOJE Dimnikar jeva nezgoda. V na<ši vasi je čistil dimnike Leban Ivan iz Tolmina. Po končanem delu se je napotil na senik spat. Ko je stopal po lestvi, je stopil tako nesrečno, da je telebnil precej visoko na tla. Poklican je bil takoj Zeleni križ, ki ga je odpeljal v goriško občinsko bolnišnico. Pri tem nesrečnem padcu si je revež zlomil kost v kolku in levo roko, kakor je ugotovil zdravnik. MIREN Poskiieo samomor? K svojim znancem je prišla Marušič Marija, 73 let ©tara ženica iz Trsta, da društva, pozneje je prestopil k fašistom. !preživi par dni v nači občini. V pondeljek Z nnetl ods*odn,n?' da -ie ložilaVda čuti v grlu hude bolečine. - dh ^ ^l,ZCđl pokojIia KlaT- Zeleni križ, ki je bil takoj na mestu, jo je ciija je večkrat stavila obtožencu ponud- i „aI^i vh^i™!-^ £ be, katerih pa ni sprejel. Zaslišal se je nato bivši brigadir De Cria Rajmund, ki pa ni vedel mnogo po- vedati Izjavi Jeike Gabrijelčič in Bratuža Marija sta se prebrali, na kar se je razprava zaključila in se odgodila na drugi* dan. Izvozni trg v Gorici dne 27- in 28. julija 1526. Cene (27. VII.): vajin od 0.60 do 0.65; paradižniki od 0.40 do 0.60; hruške odf 0.90 do 2.60; češplje od 2.60 do 3. peljal vbolničnico usmeljenih bratov v Gorico, kjer je ugotovil zdravnik opekline in sklepal iz njih, da je pila ženica strup. Kaj, kako in zakaj ni hotela ženica povedati. V nedeljo 1. avgusta pride v našo vas Povodni mož in se ustavi pri Grabcu. — Nobeden naj ne zamudi prilike in naj si tega moža gotovo ogleda Čeprav smo že par mesecev radi dežja neprestano mokri, bo vendar povodni mož nekaj posebnega. KANAL krompir 0.38; jabolka od 0.80 do 1.70.1 v nedeljo dne 1. avgusta 1926. ob 3.30 Cene (28. VII.): vajin od 0 50 do 0 60" I P°"P- se vrši v dvorani hotela Kriznič v Ka-paradižniki 0.40 do 0.60; hruške od 0 70 £al -Vvel¥ koncert pod vodstvom do 3.-; češplje od 2.80 do 3.40; krompir fJ^. mZlif^^" J??1**" ■----—-----— ........ * P damič. Mlad junak po vasi jezdi.;2) Anton ; kata, dvema radarjema in rudniškim vod- IDBL2A «Edinost» od sobote preteklega tedna je na kratko poročala o neurju, ki je divjalo v četrtek 22. t. m. nad cerklansko okolico, ko je narastla voda izpodjedla in odnesla most na Želinu ter s tem popolnoma onemogočila za nekaj časa promet iz Cerk-na in Idrije na Sv. Lucijo. Most je bil zgrajen iz betona nekaj let pred vojno, bil dolg 40 metrov in je bil sedaj popolnoma porušen. Oblasti so takoj poskrbele vse potrebno, da se promet čim prej zopet omogoči in je bil lesen most za pešce zgrajen že takoj drugi dan. Obenem se je takoj pričel graditi provizoričen most za promet z vozovi in avtomobili, ki bo kmalu dovršen. Zgradba novega mostu se bo tudi pričela čim prej, a novi most menda ne bo stal na istem mestu kot prejšnji, marveč nekaj višje pred tamkajšnjo šolo na nasprotni strani ter bo veliko dalj<Ši od prejšnjega. S tem bo pa seveda odpravljen dosedanji ostri ovinek, ki je bil posebno za avtomobile precej nevaren. V Idriji imamo cesto, za icatero se že veliko let nihče ne zmeni, da bi jo popravljal, niti se ne ve čigava last je. To je bivša državna cesta od peka Lojka na Leopoldovo predmestje. Ker je im«la ta cesta precejšen klanec pod hribom sv. Antona, je državna cestna uprava zgradila eesto nekaj nižje ter s tem odpravila klanec. Od tedaj se na to cesto, ki služi veliko posestnikom in rudarjem, ki stanujejo v tamošnjih delavskih hišah za prehod in za vožnjo, nihče ne zmeni ter so na tej cesti take jame in jarki, da je posebno po noči hoja zelo nevarna. Ali se ne bi lahko odstopila ta cesta občini, ki ima ob njej svoje zemljišče, da bi jo popravljala? Povišek plač idrijskim radarjem? Že od novembra lanskega leta so prosili rudarji zvišanje plač, oziroma ureditev nove delovne pogodbe, ki se je delavstvu od strani vodstva faiistovskega sindikata tudi obljubljala. Toda zadeva se je vlekla skozi mesece in mesece; draginja je rasti a, o zboljšanju pa ni bilo ne duha ne sluha. Pretekli teden se je podalo par delavcev k sindikalnemu tajniku Marini-ju v Videm, da izposlujejo povišek plač. Imenovani je takoj prispel v Idrijo in se podal k upravi rudnika, kjer se je vršil med njim, komisarjem tukajšnjega sindi- Lajovic: Kisa 3) Eemil Adamič: Belo- stvom dogovor o zvišanju plač rudniške-kranjske svatovske pesmi, 4) Anton Lajo- j mu delavstvu. V nedeljo se je vršil v rud-vic: Ples kralja Matj^a. 5) Anton Lajo- niškem gledišču ob zelo pičli udeležbi vic: Pomladni. spev. 6) Stjevan Mokranjac: nekak shod ali sestanek, na katerem je Kozar. 7) Emil Adamič: Vragova nevesta, poročal komisar sindikata Schi&rJ :> uspe-8) Emil Adamič: Kresovale tri devojke. | hu. S prvim januarja tek. leta so povi- 0.38; jabolka od 0.90 do 1.80. Hrušk je prišlo, kakor sedaj skoraj vsak dan, precej na trg. Takoj se prodajo večje hruške in boljše vrste, drob-njad osta ja na trgu. Po večini gre blago v Avstrijo. _ _ . . „ , . .— "J t . 1.11 jauuui ja tca. iCVCv SS' IJU V X Z vajinom je še vedno dobra kupčija. jS^J^i Jt£,-na'„7rtoi Sre?« Jo pIače ™darJ™1 od L 130 do L 2.60 Prav tako tudi s krompirjem, opaL se' Emif Adai£f« *'a> ™ deŽo $ * dfe™°' Pojiiek se prlklju« k temeljni po 15 centezimov poviška od 1.30 do 2.60, kakršna je pač temeljna plača rudarja. Ker spada ta povišek k temeljni plači, se seveda nič ne upošteva družinsko stanje delavca in ne odgovarja 10% poviSku plač na sedanje prejemke, kakor je bilo že jo>ed par meseci ponujeno. Ker je glavni tajnik sindikatov Morini zastopal 15% povišek na dosedanje prejemke, je ntum- Orala znamke «Sack» in znamke «Backer», plužna telesa za lesene gred-lje, slamoreznice itd. Kmetijsko stroje vseh vrst nabavlja po želji posameznika od najboljših tu-in inozemskih tovarn v najkrajšem Času in po najzmernejših cenah. Za natančmejša navodila obrnite se mm našo centralo v ulici Torrebianca IS. UMETNA GNOJILA Zbiramo predzoambe za naročila su-periosfata in amonijevega sulfata, čim voč naročil dobimo, tem cenejše bodo naše ponadbe. Cone so odvisne od vas samih. Vabimo vse one, ki bodo potrebovali supezfosiat in amonijev sallat, da prijavijo množino potrebe brez obvezo naročila. Naročbo bomo sprejemali, ko bomo izdali naše ponadbe im navedli cene. Prijanro sprejema Tržaška kmetijska draiba v Trstu, ulica Torre Uanea 19. KMETIJSKI STROJI Tržaški kmetijski družbi v Trstu ima dospeti prihodnji teden velika izbera raznih strojev iz inozemstva in sicer: Slamoreznice znamke «Mayfarth» raznih velikosti, grozdne stiskalnice, grozdni mlini, gnoj nične sesalke, mlečni pesnemalniki itd. Valimo vse one kmetovalce in za-druge^ ki se za te sti*oje zanimajo, da si jih koncem prihodnjega tedna ogledajo v naših skladiščih v ulici Raffineria 7 in Torre bianca 19. BRIVSKI pomočnik se sprejme takoj. Kolakovift, Idrija. 11TJ V SEŽANSKEM govina mešanega upravništvo. prometnem okraja se proda tr-blaga. Ponudbe pod «Uspeh* na 1170 SOBICA se odda gospodu. Via Boccaccio 14, pri-tKčje. 1178 SOBA za dve osebi se odda. Prost vhod. Naslov pri upravni štvu. j 175 PRIDNEGA kovaškega vajenca sprejme F. Sirca, Štorje, Sežana. H8Q HIŠA, radi vojne poškodovana z lepim vrtom, s4 proda po ugodni ceni. Naslov pove goriška upra-va. 1157 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 1164 ELIZIR C Hi NA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. 1173 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele Amerschitz-Sbaizero, Farneto 10 fpo-daljšana Ginnastica), lastna vila, teL 20-64. 1162 GLVKOL je pravi dobroLntk vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. GlykoI jc splošen in energičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Giuliani 42. 1131 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Madon-nina 10, H. 1159 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASL Vsebuje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich». Trst, Via Giuliasi 42. 1161 ■■m limuni iiBiiiBB ZDRAVNIK Dr. Fran Korsano iprajema od 12 do 1 748 In od 5 do 7 (Ho S. Lazznro št. 17 L n. III NI III III Priporočljive tvrdke JAKOB BEVC urama in zlatarna Trst, Campo S, filacomo 5 Zlato kupnje v vsaki množini po najvišjih cenah Krone plačuje višje kot vsi drugi. raznovrstnih ur in zlateuine. (714 99 Adrša eevUI f« trgofha GORICA — Corso Verdi 32 Mstbutsi: Velka zatag^ raznih levitev za spert scit ne carine v Avstriji in Nemčiji. I jezer. (Biljana) S sadjem je sploh sedaj kupčija zelo Predprodaja vstopnic pri g. Vladimirju razvita. Dobro fc>lagr> se tak*>j proda in ■ Krizniču. sicer po zelo ugodni ceni. Vsakdanja j Na ta koncert se opozarjajo posebno so-izkužnja mora naučiti naše ljudi, da le sedne vasi ter vsi tisti, ki ljubijo lepo dobro blago, sadje boljše in večje vrste PetJ*e se proda po dobrih cenah. Drobnjad ostaja. Zato sadite samo žlahtne vrste! Sklfepi upravnega odbora furlanske pokrajine iz seje dne 27. julija 1926. Zadeve, Ki so se odobrile: Kraljeva komisija: Stroški za popravo gluhonenmice v Gorici; Tolmin: Ureditev zadeve glede knjižnice frakcije Ljubinj za zgradbo vo- Knin tisku« zftsoa i i^pizaiu GORICA — Via C. Favctii 9. kftma ztežna i ppsitg GORICA — Via G. Canfaicci 7. KERfEVANI JOSIP Dvokoiesa, šivalni strofi, puške GORICA — Piaxsp Cavcnr 9. Zobozdravnik Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Via N. R. \mbmm 16,1. (m i GI3M) 3X9- od 9-12 In od 5-7 781 Martin Poznajelsek otflikovaM krojačnlca z Izbiro vzorcev TRST — Via Giostie Carducci 36- ILflCO IH KROKE plačuje po višjih cenah nego vsak drugi Zlato, Milanu, piifii, Mmite m Albert Povh — urama Trst« Via Mazalni 4« 76o SV. LUCIJA Važno zborovanje V nedelio ooooldne sp ip r«-i ljivo' ka!ko se moraio »prejeti nekaj n^I ^voL^. + Je. P" veliko slabšega. Vodstvo rudnika je tudi bm posvetovanje zamteresiramh po- obljubilo izpirati na državni pra^ik 2? sestrnkov iz Sv. Lucije, Modrej, Mo- aprila celo plačo brez akorda, kakor na arejc m Bače. Inž. Štrukelj je razložil dan sv. Ahacija in na rojstni dan Nj. Vel. | J ________ ^ ^ m^v v - V Poliudllih besedah navzočim, kaite kralja 11. novembra. Zaatani poviSek se dovoda Kuk; Sollianr'bovršitev"^občin" i velikailske vodovodne naprave name- bo izPIačal 15. prib. meseca. Ker je ta skega vodovoda; Vojščica: ohranitev cest rava opraviti podjetje Brunner pri PovišeIt zeI° malenkosten in nikakor ne „ ^„u-------- - Sv. Luciji ter kako moraio vsi oodiet- Porastku cen življenjskih po- niki * * P00!^ trebščin, je delavstvo sprejelo ta povišek n^stataneprestano na strani svojih zelo hladno, t«n bolj, k ero kaki delovni j pravic. Odvetnik Perne žal ni rno^el pogodbi ni bilo mti govora. dobrem stanju, pravilnik za dela pri cestah; Biljana: Ureditev občinskih poti. Razni ukrepi: Kobarid: Dodatek na al- lip kiljfe m§\m (M) possde Najnižje konkurenčne cene. PRODAJA SAMO NA BESELO lasen« pipo, s plutcem češkega izvora, iufl in s%etil|kf Jedilnega orodja, ŠKAFOV, VEB-ER prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za lekočine, strgulj, mSincv za kave, koflCV, ponev, ščipalk zaperilo, tikaSnikev in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FRATELLI LEDERER TRST — Via G. Galc tti 14 nasproti glavna poŠte * TRST JULES VERNE: (S2> Skrivnostni otok Dvaajsto poglavje. Tistega večera so se lovci vrnili iz srečnega lova preobloženi z divjačino in so nosili, kolikor morejo sploh štirje mo&ki nositi. Okoli Topovega vratu je visel venec rac, a Jup je bil okrog života večkrat pre-pasan z nanizanimi bekasinami. — Tu vidite, gospod, je vzkliknil Nab, da nismo po nemarnem časa tratili! Zakuh in paštet nam ne bo več nedostajalo. Toda nekdo mi mora pomagati, nate računam, Pencroff. — Ne morem, Nab, je odgovoril mornar; delo pri ladji me bo še zaposlovalo; mene moraš izvzeti. — In vi, gospod Harbert? — Jaz, Nab, moram jutri v stajo, je odgovoril mladenič 6 — Torej mi boste pomagali vi, gospod Spilett? — Iz uslumnosti da, Nab, je dejal poro- čevalec, toda vedi, da bom jaz izdal tvoje recepte, če mi jih boš povedal. — Kakor vam je drago, gospod Spilett, je odgovoril Nab, kakor vam je drago! Tako je naslednjega dne Gedeon Spilett pomagal v kuhinji. Prej pa mu je inženir povedal izid svojega raziskovanja, a poročevalec ie hi! ti.Hi je bil tudi inženirjevega mne-nja, da je tu neka skrivnost, vkljub temu, da m Cir Smith nič odkril. Mraz je trajal še teden dni. V tem Času niso šli naseljenci iz granitne hiše razen tedaj, ko so morali v kurji dvor pitat ku-retino. Vse stanovanje je bilo polno prijetnih dišav, ki so se širile iz kuhinje, kjer sta Nab in Spilett pridno delala. Vendar pa niso porabili v*e divjačine, ki so jo nalovili v močvirjihrvsled hudega mraza je divjačina trajala, zato so jo uživali svežo in dišala jim je najbolje. Ves ta teden je Pencroff z Nabovo pomočjo, zakaj mladenič je znal izvrstno sukati iglo, s tako vnemo delal, da so bila ob koncu tedna jadra dovršena. Vrvi ni nedostajalo, ker omrežje balona je bilo veliko, a vrvce in vrvi so bile dobro pletene iz izvrstnega prediva, tako da jih je mornar znal izvrstno uporabiti. Jadra je oblival z močnim robom, a Še je ostalo dovolj blaga za r&zpenjalne vrvi, vrvne lestve in ograde. Škripce za vrvi je napravil na Pencroffov nasvet Cir Smith. Tako se je zgodilo, da je bila oprema ladje prej končana kakor ladja. Pencroff je napravil celo modro-belo-rdečo zastavo. Barve je napravil iz raznih rastlinskih snovi. K sedemintridesetim zvezdam, ki predstavljajo sedemintrideset držav Zveze, je pri-dejal še osemintrideseto za «državo Lin-co!n», ker on je smatral otok za del velike ljudovlade. In če ni še združena dejansko z veliko republiko, pa je združena po naših srcih! je rekel mornar. Medtem so izvesili zastavo na srednje okno granitne hiše in naseljenci so jo pozdravili s trikratnim hura. Bližal se je konec zime in že se je zdelo, da bo ta zima minila brez resnih nesreč, .ko je v noči 11. avgusta planoti Lepega Razgleda grozilo popolno uničenje. Po dobro uporabljenem dnevu eo naseljenci dežali v globokem spanju, ko jih je ■ okrog Štirih zjutraj prebudilo Topovo be-1 sno lajanje. . Takrat pa ni lajal ob odprtini rova, j ampak na d urnem pragu in silil je v vra-ta,kakor da hoče na vsak način ven. Tudi l, Jup je večkrat kratko in ostro zakričal. — Mir, Top! je vzkliknil Nab, ki se je najprej zbudil. Pes je še besneje zalajal. — Kaj pa je? je vprašal Cir Smith. Oblekli so se za silo, tekli k oknom ter jih odprli. Pred njihovimi očmi se je razproetirila snežena ravnina, ki so jo v temni noči komaj zaznavali. Naseljenci niso videli nič, toda iz daljave so slišali čudno lajanje. Očividno so se ob obrežju klatile živali, ki jih zdaj niso mogli spoznati. , — Kaj je to? je vzkliknil Pencroff. — To so volkovi, jaguarji, opice! je odgovoril Nab. — Za vraga, ti pa utegnejo priti na planoto I je rekel poročevalec. — In naš kurji dvor, je stokal Harbert, naši nasadi... — Kako eo mogli priti notri? je vprašal Pencroff. — Crez obrežni moetiček, je odgovoril inženir, nekdo izmed nas ga je pozabil dvigniti. — Res je, je priznal Spilett, spominjam, se, da sem ga pustil odprtega... — Lepo stvar ste nam nakuhali, gospod Spilett! je pripomnil mornar. — Kar je, je, je dejal Cir Smith. Pretehta jmo rajši, kaj naj sedaj napravimo 1 To so bila vprašanja in odgovori, ki so si jih v naglici izmenjali Cir Smith in tovariši. Gotovo je bilo, da je črez mostiček vdrla tolpa živali. In katerekoli so bile, so morale ob levem bregu Hvale dospeti na planoto. Treba jih je bilo prehiteti in se jim postaviti po robu. — Kakšne živali pa so to? so se vnovič vprašali, ko se je lajanje glasneje začulo. Tedaj se je Harbert spomnil, da 'je slišal to lajanje, ko je bil prvič ob Rdeči reki. — To so takozvane rdeče lisice! je rekel. — Dalje torej! je silil mornar. Vsi so se oborožili s sekirami, puškami in samokresi, skočili v dvigalo in se spustili na obalo. Rdeče lisice so zelo nevarne zveri, če Jih je več ekupaj in če jih glad muči. Toda naseljenci se nieo niti trenutek pomišljali; ampak se zapodili naravnost v tolpo. Prve vrste so prepodili z revolverskiml streli, ki so se v temi vratili z naglim bliskanjem. IV. «£ODfOST» V Trstu, dne 29. julija 192a. Znanost in umetnost DR. LUBOR NIEDERLE: Narava in kultura starih Slovanov (S pisateljevim dovoljenjem prevedel dr. Joahim Ražom) I. Zgodovina vprašanja o naravi in kulturni višini starih Slovanov. Zgodovinski dokazi o naravi. II. Nravni značaj in razmerje k nemškemu III. Materialna kultura. Večna bipar-ticija. I. L. 1802. je Avg. L. Schlozer ob priliki izdajanja komentarja k Nestorjevim analom izrekel v uvodu o Slovanih biva.jočih na Ruskem Ipred prihodom Rusov in pred sprejetjem krščanstva zelo pikro in na videz kritično sodbo: «Die Bewohner lebten wie Wilde one alles Verkehr mit den Auslande... iVIenschen one Stat, one Verkehr mit einem Auslande, one Schreibkunst, one alle andere Kiinste, one Religion oder mit einer dummen Religion«.1) Njemu so bili stari Slovani še v IX. stoletju dobesedno pravi divjaki. Poleg Schlozer j a in takoj po njem so bili sicer posamezniki, ki so začeli na podlagi virov drugače gledati na slovansko kulturo, na pr. K. Anton, ali F. Prochazka, toda Schlozerjevo mnenje je vendar samo obvladalo; za njim so šli tudi ruski zgodovinarji, še z večjim poudarkom vrsta nemških zgodovinarjev vsakovrstnega reda in stališča. Slovani niso pred X. stoletjem poleg drugih narodov nobenemu nič pomenili, imeli niso ne kulture, ne zgodovine, in ruski zgodovinarji so začenjali svoje zgodovine šele z nastopom državotvornih Varjagorusov v IX. stoletju. Toda istočasno je pod vplivom romantike v evropski literaturi počela stopati v ospredje drugačna predstava o starih Slovanih, kakor je bila Sclilozerjeva, in ta je postavljala Slovane ne samo na isto višino z drugimi narodi sploh, ampak jih je hotela povišati, napraviti iz njih nekaj boljšega in to žc v stari dobi, ko so Slovani še živeli svoje življenje brez vpliva poznejših bolj razvitih civilizacij. To novo stališče je dajalo starim Slovanom celo vrsto prednosti: bili so baje miren, od prirode enbojevit, miroljuben narod, ki ni rad prelival krvi, bili so dobrega srca in polni lepih čustev, odkritosrčni, veseli, ielavni, gostoljubni napram tujcem, krasnega domačega življenja, posebno zakonskega, nad vse pa so ljubili svojo čemijo in svobodo. Njihovo gmotno življenje je slonelo na poljedelskem delu: bili so nastanjeni poljedelci, ljubeči obdelovanje zemlje in sploh tiho polj- idejami. Herderju so bili Slovani v vsakem ozira Germanom nižji narod in ravnotako je bil nižji od usode jim določeni namen. Od historikov so tu največ vplivali K. Zeuss in K. Miillenhoff, katerega pripombe o naravi in kulturi starih Slovanov niso bile nikakor laskave. Drugi nemški historiki so pisali na podoben način, in k njim so se drage volje pridružili tudi nemški arheologi, kateri niso hoteli priznati Slovanom pred X. stoletjem boljše gmotne kulture in so trdili, da so slovanski spomeniki še v IX in X. stol. tako ubogega in enostavnega kova, da ne izdajajo velike kulture, brez vsake umetnosti, kajti to, kar se pokaže včasih dobrega, je po svojem izvoru tuje. Še v poslednji dobi je označil v prvih vrstah stoječi berlinski arheolog G. Kossinna staro slovansko kultura za velenizko («auf erstaunlich niedriger Stufe»), kakršna je ostala ob indolenci Slovanov še tja v X. stoletje. Ob takih okolnostih je vzbudilo do občutne mere razburjenje dejstvo, da je 1. 1892. izdal mladi harkovski zgodovinar Ivan MihajloviČ Sobjestjanskij knjigo, v kateri ni sicer poniževal slovanske gmotne kulture kakor nekateri Slav. Broda ločen samo z moetom. Sava je torej tista meja med obema svetovoma. Vozeč se čez njo, sem pomislil na možnost, da se v marsičem motim, da je marsikatera misel zgolj predsodek. Ali — kdo pa stoji pred tujimi rečmi brez predsodka? Bos. Brod je res že bosanski Skoro ti ne dajo prilike, da bi še enkrat zajel onstransko sapo — kar oe navadno na mejah dopušča. Prvo, kar nas zbode v oči, so minareti — stolpi turških cerkva (dža-mje). Zvonik nisem mogel reči, ker ni zvonov. Minaret je zelo tanek in v višini naših zvonov ima na zunanji strani vse na okoli hodnik, s katerega kliče mujezin (mohamedanski duhovnik) vernike par-krat na dan (3—5 krat) k molitvi. Ti minareti dajejo bosanskim mestom njih obi-ležje, vse polno jih je — samo v Sarajevu jih je baje nad 200. Zdijo se ti kakor materini prsti, ki kažejo otrokom nebo in njegovo skrivnost. Sliko izpopolnjujejo še pravoslavne in katoliške cerkve. Verska slika je namreč v Bosni zelo mešana, posebno ako pridenete h gornjim še žide, ki jih tudi ni malo. Radi tega bo razumljiva ona raznoličnost, ki zavlada že v Brodu. Ogledovanje ulic smo kmalu... opustili, pač pa smo zijali v postajo zidano v ori-jentalnem slogu. Ravno sedaj se prenavlja. Nato po Bosni. Kar smo jo Še ujeli pred nočjo, smo videli, da je kaj čedna, t. j. zete Nemci, ampak kjer se je postavil od-.na štajerska. Pričakoval sem puščobo, ločno proti «sentimentalno-poetičnemu» čnie gozdove, dolgočasje srednjih gora, a kot spodaj) — vseh ver cerkve — pokopališče, belo polje (so sami spomeniki, brez dreves), ki se mu čudiš, da ne zdrsne z obronka v dolino — sredi vsega tega pa štrlijo vsepovsod oni tanki minareti v nebo. Ako vzameŠ v obzir še griče in gore, uživaš tak celoten pogled, kakor ga redko* kje dobiš. Zdaj pa v mesto! Idimo najprej v muzej — zasluži prvenstvo. Najlepši na Balkanu, neki oddelek baje prekaša celo dunajskega. Okoli vrta so štiri zgradbe (prirodoslovni, zgodovinski i. dr. oddelki). Vsaka zgradba — že sama zase umotvor — ima bogato vsebino. Ako še omenim, da se nahaja v Sarajevu največja jugoslovanska bolnica, ki je po svoji razprostranjenosti in legi podobna tržaški umobolnici, sem končal z «evropejskimi» stvarmi, ki gnjavijo mene in čitatelja, pa si hitimo ogledat pristno orijentalsko stran. Tramvaj nas «duž obale» pripelje pred «vijecnico» — magistrat. Velika palača — en sam spomenik maurijskega sloga, v katerem so zidane umetnine v španski Alhambri. Nedaleč od magistrata nas Principov most spomni na dan 28. junija 1914... A.—a. Naročajte in šarite i« EDINOST cs naziranju o življenju in naravi starih Slovanov, kakršno so nekoč izrazili Herder, Kollar in Šafarik. Njemu niso bili stari Slovani nikak miren golo-bji narod, ampak narod, ki je znal biti ravnotako bojevit, ravnotako okruten kakor njegovi sosedje in ki ni v tej smeri zaostajal posebno za Germani. Knjiga Sobjestjanskega je napravila razburjenje v ruski in češki literaturi in vrsto sporov o tem, če je njen vidik pravilen. Stari častilci Šafarikovega dela in privrženci Herderjevih idej so se neradi odpovedali vkoreninjeni predstavi o krasnem, mirnem staroslovan-skem bivanju in celo nezavzete glave so mislile, da se ne dajo tako lahko, kakor ,je to napravil Sobjestjanskij, zatajiti globokejše razlike med slovan- vidim le zelene griče, pisana polja — zelo pestro. Govorim seveda za kraje ob glavni prometni cesrti (Bos. Brod-Sarajevo). Ti kraji so zelo rodovitni. V Derventi smo porabili tistih par minut, ko stoji vlak na postaji, da smo se šli — sprehajat na promenado, ki se vrši tam baš tisti hip na postaji vzdolž proge. Promenada je nekaka racstava in tisti rek za ženske velja bolj za promenado. Kako se že glasi? Spectatum veniunt, ve-niunt spectatur ut ipsac — pridejo gledat, pridejo pa tudi zato, da drugi njih gledajo. In tu smo se pridno ravnali po tem. Nismo se mogli nikoli dovolj nagledati onega, kar se — hm, končno res ni dalo videti — zastrtih Turkinj. Zamišljal sem si mohamedanko zelo ponižno, saj je poznano, da je izmed vseh Evropejk ona največja moževa sužnja — mislil sem, da si je iz same sramežljivosti pokrila obraz s pajčolanom. Ali tu sem videl precej na- peročfla. Trst, 28. julija. Amsterdam 1240, Belgija 78, Francija 70, London 153.50, New York 31.40, Španija 480, Švica 605, Atene 36, Berlin 745, Buka-rešt 13.75, Praga 93.50, Ogrska 0.0435, Dunaj 440, Zagreb 56. sko in nemško naravo in zatorej tudi ■ sprotnega. Tisti pajčolan jo popolnoma med naravo in kulturo starih Slovanov | skrije pred tabo, ona pa te gleda kakor in Germanov. Sobjestjanskij v resnici i hs zasede — in v zasedi je čudna moč. To ni pojmoval pravilno niti samega Her-j?10? semjmel nekje priliko občutiti na Jo^i^s««™ i« o«™« i lastni kozi. Skoro da bi navedel svoj m- derja. Toda v splošnem e vendar samo:^ radi onih CitateljeVf ki bi kdaj JEa51i njegova knjiga napravila, da je staro j v b^o. v Bosili imajo buJe (tako se ime- nekritično ponavljanje Herderjevih in i nujejo zastrte mohamedanke) v vagonih Kollarjevih besed odstopilo mesto no- j posebne predele («ženski odio»), v katere verau globokejšemu upoštevanju in po- moški ne smejo vstopiti. Pa pride neka ------------——*---'mohamedanka, fino oblečena dama med nas. «Ima mjesta?» «Nema.» «Ali pazite, ako je to Ženski odio.» Mene ta arogantnost zbode, pa zavrnem: «Oprostite, ali bit če obratno — baš to nije.» Medtem se je ona bila prerila po hodniku mimo mene dalje. Na moj odgovor se sebno novemu študiju starih virov. Od te dobe je teorija o golob j i slovajnski naravi in o idiličnem značaju staroslo-vanskega bivanja silno izgubila tla in srečavamo jo bolj redko in samo v nekritičnih knjigah. Da, reakcija proti starim predstavam, ki so poleg drugega dale podbudo za postanek podvrženega Zelenogorskega rokopisa, je zopet iz- , , „ , ... zvala ekstreme na drugi strani, kateri; ?k.rene ~.na dveh mestih blisne skozi paj- v-,. , ... , ... . _ čolan — m zakriči: so našli v zadnjih letih izraza v Ivanu • Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Ni debelo in za družine Viaie XX seitem-tor® 94 (prej Acquedotto) na drobno in za družine Via Giullaitl 32. Telef. 2-41 Priporoča se lastnik 771 FR. ŠTR&tfCAH, LUiGI GStEGOiSISH 309 KRONE plačuje po L 2.35 zlatarno KERHIH - trst Via Mazzini 43 786 KRONE plačuje 765 vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POUH, Piflzzn Garlbaldi 2 prvo nadstropje Pazite na naslovi Pazit« na naslov! VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.3G; 14.55; 17.—; 18__; 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15; 17.—; 18.25; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.2"; 12.45; 15.35; 17.30; 19.55. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18.—; 19.—; 20.—; 22.55. TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1.—; 5.05; 7.—; 9.25, 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4.—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 11.25; 12.35; 16.42- 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: Dohodi: Odhodi: Dohodi: Odhodi: Dohodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. 7.37; 11.51; 15.35; 21.25; 22.41 TRST - RERPELJE - PULA 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. 7.32; 9.50; 16.04; 21.32. TRST — VIA GINNASTICA ŠT. 15 plug z lutnjo in ne meč. Bil je to z eno besedo narod, kateremu je pritikal pred vsemi drugimi pridevek golobje narave, ki ga je nekdaj izrekel Komensky. Začetnik in ustanovitelj tega novega nazora o naravi in kulturi starih Slovanov je bil Johann Gottfried Herder, katerega glas ravno zato, ker je bil v nemških krogih pomenljiv in osamljen, je vplival na slovanske zgodovinarje v veliki meri, tako da so ga pozdravljali z neizmerno radostjo in ga širili po vseh slovanskih literaturah. Predstava o golobji naravi starih Slovanov je postala geslo, za katero so se postavili skoraj vsi slovanski raziskovalci na polju stare slovanske zgodovine in filologije, in ti tudi najboljši. Dobrovsky je dal natisniti Herderjev spis v svojem Slavinu 1. 1806-, Jungmann ga je prestavil 1. 1813. v češčino, Kollar ga je prepesnil na koncu 20 let in tudi Šafarik je prevzel Herderjev nazor v svoje Slovanske starožitnosti, razlagajoč «pri-rojeno ljubeznivost značaja in nravov» starih Slovanov, o njihovi naravi, «ka-tere prevladujoči znaki so bili pripro-stost, brez zlobe in zvijače, odkritosrčnost, in Človečnost», o njihovi »nepremagljivi naklonjenosti k poljedelstvu» in o tem, da «so pri svoyh preseljevanjih iskali samo zemljo, katero bi zamogli v potu lastnega obraza napraviti rodovitno, dočim so se neradi in samo prisiljeni bojevali». Ako je vplivala Herderjeva predstava o golobji naravi starih Slovanov tako močno na korifeje takratne slovanske vede, za katerimi so šli seveda vsi na-daljni več ali manj odlični slovanski ,raziskovalci in literati, ni nič čudnega, če jo od Šafarlkove dobe srečavamo na vseh straneh v celem poteku XIX. stol. in da je postala naravnost paladij slovanskega preporoda. Ne morem tu navesti vseh, ki so prevzeli herdersko-kollarjevski nazor o starih Slovanih. Pripominjam samo, da se je vzdržal v vedi prav do konca XIX. stol., kjer ga srečavamo še pri Gr. Kreku, V. Ketr-zyrtskem, V. M. Florinskem, V. Bogu-slavskem in nekaterih drugih. Nasprotnikov je bilo od Šafarikove dobe malo in brez posebnega pomena. Samo v Nemčiji je vztrajala zgodovina in arheologija na nasprotnem stališču, k čemur je prispeval seveda tudi novi Hegelov svetovni inazor, ki je stal v precejšnjem nasprotju s Herderjevimi Peiskerju, O napa