COL03JEVE
IllFOSIilACUE
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Leto XI.	APRIL 1982	ŠT. 4 (117)
Praznovanje J. maja 1944 v okupirani medvoški kotlini
Velike revolucionarne spremembe družbenega reda v času NOV se odmikajo in prav je, da se nosilcem teh velikih dejanj poklonimo in naj bi bile njihove ideje stalno prisotne pri nadaljnjem oblikovanju sistema, ker pogoj za uspešno revolucijo je njeno stalno dograjevanje. “*"1—' pripadnosti neki revoluciji in emu redu prebivalci nekega povedujejo tudi z raznimi imi manifestacijami.
Ob praznovanju 1. maja, simbola svobode, se spomnimo na leto 1944, ko so bili naši kraji v vojni vihri. Spomladi 1944. leta nacistična Nemčija, čeprav že poražena na nekaterih odsekih fronte, ni kazala volje po kapitulaciji. Nasprotno, prav v letu 1944 je tudi na jugoslovanskih bojiščih padlo največ žrtev. Vendar, med ljudmi se je pojavilo upanje, da bo krvave vojne kmalu konec.
Partizanska vojska se je številčno zelo okrepila, ker je med prebivalstvom širila zaupanje v zmago nad okupatorjem.
Medveška kotlina je bila že v samem začetku okupacije med organizacijskimi centri vstaje in ni slučajno, da je mali zaselek Pirniče dal kar tri narodne heroje. Dogodki ob praznovanju 1. maja 1944. leta v Pirničah jasno prikazujejo po-(Nadaljevamje na 2. strani)
Kje tiči Colorjeva mladina?
'•'»Biti član idejnopolitične, akcijske in organizacijske enote družbenopolitične in vzgojne organizacije mladih, je pravica vsakega mladega, ki sprejema temeljne vrednote samoupravne družbe in se je pripravljen za njo boriti.«
Ta stavek iz resolucije 10. kongresa ZSM izpred štirih let sili k razmišljanju, ailii se res zavedamo svoje pravice, ki je hkrati tudi pogoj za zadovoljevanje interesov in potreb mladih v delovnih in drugih sredinah. Navaja na misel, koliko smo se v času tik pred 11. kongresom potrudili, da bi približali idejni pomen delovanja v organizaciji mladim delavcem, ki so s prihodom v novo delovno sre-
(Nadaljevanje s 1. strani)
vezanost partizanov in krajanov na tem območju. Na tisti večer pred 1. majem so zagoreli kresovi na vrhovih hribov okoli medvoške kotline in partizani so prišli, da skupaj s prebivalci vasi praznujejo 1. maj. Za mnoge partizane je bila to tudi poslovilna noč, ker so takoj zatem odšli v primorske in koroške brigade. Nihče ni mislil na spanje. Partizani so zastražili vse dohode do vasi. Prvič med okupacijo je bilo zopet glasno slišati pesmi, narodnih in partizanskih napevov. Nemci so bili takrat nastanjeni v medivoš-kih postojankah, torej povsem v bližini. Nekaj časa so streljali prek reke Save, toda do bojev ni prišlo. Noč je vse prehitro minila in zjutraj so partizani odšli. Zopet se je naselil strah v srca vaščanov, kajti poznali so usodo požgane Rašice. Ko so nemški vojaki začeli križariti med hišami, sprva niso opazili slovensko zastavo na vrhu vaške lipe, ki je plapolala v rahlem ivetru. Nato so se previdno približali obvestilu, na katerem so partizani obrazložili, da je zastava minirana. Ker je bilo opaziti tudi neke žice in rdečo luč je pretekla polovica dneva, predno je bila zastava odstranjena. Toda partizani so si privoščili malo potegavščino, o kakšnem razstrelivu ni bilo sledu.
__ Mnogi partizani, ki so bili udeleženci prvomajskega praznovanja v Pirničah so kasneje padli v raiznih bojih, tako na Primorskem kakor tudi ma Koroškem. Spomin nanje naj nam bo vzor, kako je potrebno ljubiti domovino posebno v času najhujših preizkušenj, da bi lahko rekli skupaj s Finžgarjem: »Slovenci nismo naprodaj nikdar!«
K. T.
dino prepuščeni bolj samim sebi oz. ožjemu krogu sodelavcev. »Tolažimo« se s tem, da je težko zainteresirati za delo nekoga, ki doslej ni bil nikjer aktiven, nočemo pa si priznati, da se sami ne potrudimo dovolj, da v nas samih ni toliko zagnanosti, kot se od mladega človeka lahko im mora pričakovati. Resnica je, da ne znamo približati pomena delovanja v mladinski organizaciji ne z usti, ne s papirjem, ne s svojim zgledom in zavzetostjo.
Na žalost dejavnost ponavadi obstane pri izrečenih in neizrečenih besedah ali na številnih papirjih, ker pač »ni možnosti, časa ali ljudi« za realizacijo takšne ali drugačne naloge, ki si jo zadamo.
Člani osnovne organizacije ZSM v naši DO smo si s februarjem, ko smo izvolilli novo vodstvo in prešli nazaj na eno osn. organizacijo, zadali tudi nove, pestre'in težke naloge za letošnje leto, kot:
—	teoretično izobraževanje mladih delegatov in vključevanje iv delo samoupravnih organov
—	ureditev družbeno-ekonomske-ga in socialnega položaja mladih delavcev
—	sodelovanje na raznih akcijah, tudi na MDA, organiziranje strokovnih ekskurzij
—	krepitev tovariških odnosov in sodelovanja z mladimi skozi vse leto
—	izboljšati organiziranost in odgovornost pri delu v mladinskih organizacijah, kolektiiviirati in demokratizirati odnose znotraj same organizacije
in še mnogo nič manj pomembnih nalog. Za izvedbo programa dela smo, jasno, zadolženi vsi člani osn. organizacij kot tudi vsak posameznik. Toda že na samem začetku ugotavljamo, da smo k delu pristopili s premalo odgovornosti in predanosti, zato je pred nami prva in najpomembnejša dolžnost, da si razjasnimo' pojem dejavnosti in pristopa k zadanim nalogam, tako v samem vodstvu kot pri članih.
11 KCNGRIE5 a ZSMS NCVC MIESTO
COLOR 2
Kolektivno
nezgodno
zavarovanje
Delovna organizacija Color ima sklenjeno pri Zavarovalni skupnosti TRIGLAV kolektivno nezgodno zavarovanje, in sicer za vse primere nezgod — na delu in izven dela, Mesečno znaša zavarovalna premija 30,00 din na zaposlenega. Dnevna odškodnina za čas bolniškega staieža je 42,15 din, ob smrti zaradi nezgode 42.150,00 din, ob smrti zaradi bolezni 15.000,00 din, invalidnost pa 84.300,00 din (100 %).
Vsak delavec naj po preteku bolniškega staieža (zaradi nezgode pri delu ali izven dela) pride v splošni sektor, kjer bomo uredili vse v zvezi s prijavo nezgode Zavarovalni skupnosti TRIGLAV.
Če ste v zadnjih dveh letih imeli nezgodo in ni bila prijavljena zavarovalnici, ker morda niste bili seznanjeni s pravico do odškodnine (posebno v primerih nezgod izven dela), lahko še vedno uveljavljate svoje pravice iz nezgodnega zavarovanja.
Nadomestilo oz. zavarovalne vsote za nezgode pred I. 4. 1982 bodo obračunane po takrat veljavni zavarovalni polici in sicer 18,82 din dnevno.
Marjeta Štrukelj
K) 191*2
Verjemite, da takale vreča sploh ni lahka, toda treba jo je vzdigniti in iz nje stresti vsebino...
Letna skupščina športnega društva
Kmalu po zaključnem računu se tudi športniki srečamo, da bi pregledali svojo dejavnost, pohvalili prizadevne in vzpodbudili manj aktivne, Naše športno društvo se je v štirih letih uradnega obstoja razvilo v dokaj močan kolektiv, ki v okvira DO združuje vse, ki jim je šport del vsakdanjika. Med desetimi športnimi panogami lahko najde vsak svoje področje udejstvovanja. Najštevilnejša je še vedno pla-ninsko-smučarska sekcija, ki združuje tudi tekače. Močna je prav tako kegljaška sekcija, ki je pod svoje okrilje prevzela še balinarje. Živahni so jamarji, nogometaši, dobre uspehe žanjejo strelci, tudi odbojkarji so dokaj resno zagrabili, šahisti so maloštevilni, a ne spijo, *najntj uspešni so košarkarji in člani namiznoteniške sekcije, ki nikakor nejnajdejo poti iz krize.
Skupščina zaradi neugodno izbranega: termina ni bila najbolje o-biskana, kljub temu se je zbralo o-koti trideset športnih zanesenjakov, ki so toplo sprejeli poročila predsednika ŠD in vodij posameznih sekcij, se pogovorili o minulem delu in načrtih ter izvolili nov izvršni odbor v sestavi:
Janez Svoljšak — predsednik Frane Erman — podpredsednik Marko Kristan — Nuša Kosec — tajnik
Darko Borčnik — blagajnik Jule Nardoni — planinsko-smučar-ska sekcija
Mino Zidar — kegljaško-balinar-ska,
Miro Bitenc — nogometna,
Pavle Jerina — jamarska,
Franoi Krelj — strelska,
Miro Šuštar — šahovska,
Dušan Čarman — košarkarska, Matjaž Kern — odbojkarska, Flerman Dolinar — namiznoteniška Mimi Jamnik Slavka Križaj
Še nekaj misli iz predsednikovega poročila:
S telesno vzgojo, športom in rekreacijo se ukvarja čedalje več ljudi, od najmlajših do najstarejših. Še posebej pa je razveseljivo, da postaja ta dejavnost sama po sebi umevna, saj vse bolj prodira spoznanje, da je potrebna in koristna vsakomur.
Za smučanje vemo, kako je z njim. Nekateri so mu zvesti do zadnje krpice snega. Vijuganje na smučeh jim je v največji športni užitek. Pripravljeni so tudi na velike denarne žrtve, a zadovoljstvo ob sprostitvi v zimski naravi in dobra družba j um vse povrne.
Tudi privrženci hoje in teka na smučeh niso drugačni. Ker daje tek na smučeh izredno velik užitek v neskaljeni naravi in ob dokazovanju samega sebe, iščejo smučine, dokler se le da.
Največ pa je takih, ki imajo zime kmalu dovolj. Iščejo priložnosti za hojo ob koncu tedna, za obisk
naših in tujih gora. Tudi za take je v našem društvu dovolj možnosti za redno udejstvovanje.
Da košarka, nogomet iin odbojka niso zgolj šport sedenja v naslanjačih in gledanja televizije, dokazujemo tudi pni nas. Tudi ti športi so lahko način sprostitve po napornem delu.
Kegljanje, ena najstarejših družabnih tiger, je pri nas postala zelo priljubljen način trekreiranja. To dokazujejo tudi rezultati naših ekip.
Tudi strelcev ne smemo pozabiti.. Ob njihovih uspehih v preteklem obdobju jiim samo želimo še naprej mirno roko in dober pogled.
šport, ki to pravzaprav ni, a zahteva veliko telesno pripravljenost, je gasilstvo. Lahko smo zadovoljni, da imamo v našem kolektivu 'ljudi, ki jih to veseli in na katere se lahko zanesemo tudi v primeru nesreče pri delu.
Vse te panoge, pa še kakšna zraven, bodo podrobno obravnavane v poročilih posameznih sekcij, nam pa pomenijo kanček veselja, sprostitve, pa tudi zdravja. Prav zaradi slednjega, saj je zdravje zelo pomembno tudi za uspešno delo. Pa
bi bilo potrebno, da bi se s športom ne ukvarjali samo mladi, temveč tudi starejši, ki se morajo že kar potruditi, da jih ne lizda sapa. V našo družbo bi morali pritegniti vse več starejših.
Zato moramo v bodoče naš program še -razširiti, ga prilagoditi vsem, ki žele dokazati, da še niso za ,v staro šaro in tako naše ^poslovne« stike razširiti v druženje po delovnem času, -v druženje ob športu.
Ne sme nam biti žal časa in denarja. To pa še ne pomeni, da morajo te dejavnosti dobiti sredstva, kolikor mislijo, da jih potrebujejo. Edini vir sredstev naj ne bo SSP, saj se da marsikateri dinar za naše udejstvovanje prislužiti z akcijami, ki pa so lahko tudi prijetne in zanimive. Pri tem naj bi tudi vsak prispeval nekaj sredstev za opremo sam, saj ne telovadimo in tekmujemo za delovno organizacijo, -temveč tudi zase, za lasten užitek in za lastno zdravje. Poleg želje za dobrimi rezultati -mora biti tudi težnja po množičnosti, toda tisti pravi, aktnivni in ne samo na papirju.
9. KONGRES ZKS £
Vsem delavcem delovne organizacije Color
čestitamo za dan OF in 1. maj - praznik dela
Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije, vodilni in vodstveni delavci DO Color
COLOR 3
Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa - Naša anketa
e)zadovoljstvo ob malici
Naša tokratna anketa je namenje-jna družbeni prehrani. Mjise! je prišla iz nove tovarne, saj so številni sodelavci -imeli veliko pripomb na samo organizacijo delitve toplega obroka, kjer naj bi zaradi neučakanosti malo pred deveto uro najbolj zagrizeni lomili vrata ali ključavnice -na njih, dokazovali svojo moč i-pd. Ob takih »podatkih« človek kar ne -upa zraven, posebej še, ko smo -izvedeli, da so člana gasilska desetine, ki je prinesel ključ, skoraj slekli. Neverjetno se sliši,
Vhod v jedilnico...
toda po -pripovedovanju številnih delavcev, s katerimi -smo se pogovarjali, je to bilo -res. Res je tudi to, da je'veliko število delavcev bilo pripravljeno odgovarjati na vprašanje o družbeni prehrani, toda (gorje) da bi bilo omenjeno njihovo ime, oziroma, da bi celo bila objavljena njihova fotografija. Vedeli pa so povedati, da je hrana preveč enolična, da so enolončnice vse preveč pikantne, s preveč Vegete, da so marsikdaj -porcije premajhne, da je jedilnica premalo čista, da so v prostoru -pajčevine po zidovih, okna le redkokdaj umita, da rolete še niso bile očiščene, da so vedno spuščene, da se umazanija ne vidi. Nadalje pravijo, da servirnih tas skoraj nikoli ne pomijejo med prvo in drugo uporabo istega dne. In še bi lahko naštevali. Nekaj tovarišic in tovarišev ima pogostne -pripombe in ko so sodelavci svetovali, naj -se obrnem na njih, so malico rajši
pohvalili in pika. Posebno vprašanje pa je časopis Delo, ki je razo-bešen v jedilnici, vendar ga rajši najbolj vneti bralci odnesejo v kadilnico že po prve četrt ure... Pravijo, da se je zadeva po opravljenem »pretepu« vsaj za nekaj časa uredila.
Po malo daljšem uvodu pa je prav, da besedo prepustimo štirim našim sodelavcem, ob pripombi, da mojstra kuhinje Zvoneta ni bilo zraven:
JANEZ ALJAŽ, pripravljalec surovin: »Z malico sem le delno zadovoljen. Včasih je vredna 50 dinarjev, včasih pa ne. Kakovost je v -redu, zdi pa se mi, da po dnevih ni najbolje razdeljena. Čas malice med 9. i-n 10. uro se mi zdi v redu, le da delavci mešalnice delajo problem, ker hočejo vsi naenkrat jesti. Sam hodim prav zaradi tega kasneje na malico. Pravijo pa, da nočna izmena 'Jobi premalo.«
ŠTEFAN ŠKROBAR, skladiščnik:
Z našo malico sem že vsa leta zelo zadovoljen. Seveda tudi meni kdaj ni -kaj všeč, npr. jetrca, potem pač tisti dan -ne jem. Pogrešam pa več zelenjave, posebej še, ko je cenejša, pri priprav-i jedi pa se ponavadi malo preveč paprike in Vegete (pomotoma!) strese v jed, toda, kaj moremo! Želim pa, da b.i bilo čimmanj »pilotske hrane.«
PAVEL BUKOVŠAK, pripravljalec
surovin: »Meni osebno se zdi -tale naša malica kar v -redu. Kar se tiče same priprave, je malo preveč pikantna, zato večkrat tudi ne grem jest. Tudi sodelavci večkrat potožijo, da jih po golažu boli želodec. Mogoče bi namesto konzerv balo na voljo kaj drugega, saj če ne moreš jesti enolončnice, ti prav gotovo tudi konzerva škoduje.«
MAJDA PROJ, evidentičar: »Moram -reči, da sem z malico ‘kar zadovoljna, le malo preveč so vse jedi začinjene. Na malico hodim kasneje, ko že ni več takega navala, toda takrat ponavadi že ni več časopisa, morda le kakšna nezanimiva stran, kar se mi ne zdi v redu.«
O usmerjenem izobraževanju
Prve delovne izkušnje
Izteka se prvo leto usmerjenega izobraževanja, izoblikovane so prve izkušnje in spoznanja o prednostih in pomanjkljivostih takšnega načina izobraževanja. Učenci prvih letnikov so tudi v naši delovni organizaciji opravljali proizvodno delo, zato smo jih povprašali, kako je bilo. Naše sogovornice so bile učenke 1. letnika SŠCKMP, programa kemijske usmeritve. Takole so povedale:
Breda Žavbi, Zbilje: »Napotke za proizvodno delo smo dobili že v šoli, ob prihodu na delo pa so nas še seznanili tako z varstvom pni delu, s samoupravljanjem ter seveda s proizvodnimi postopki. Spoznala sem, da delo vedno ni lahko. Moram reči, da so nas delavci dobro sprejeli, 'inštruktorji pa zelo radi razložili posamezne stvari, oziroma nam odgovoriti na vsa vprašanja. Bili smo tudi na zboru delavcev.«
Bojana Gubo, Medvode: »Lahko povem, da je bila odločitev za študij v programu kemijske usmeritve pravilna. Zame ni bilo težavno delati, saj sem tega navajena. Delala sem v laboratoriju in moram reči, da smo se dobro razumeli. V teh 10 dneh sem spoznala, da je Color dobro urejena tovarna, sama pa sem si nabrala prve delovne izkušnje iz svoje stroke.«
Tatjana Petač, Pirniče: »Proizvodno delo mi ni delalo težav, dobro smo se razumeli in s prav dobrimi občutki sem zapuščala delo. Mogoče je zame bilo lažje, ker sem veliko sodelavcev poznala že od prej. U-smeritev je pravilna, mogoče so le učni programi preveč obširni, sicer pa bi rada v Color še prišla delat. Ne nazadnje sem tudi njihov štipendist.«
Miro Zidar, inštruktor, pa nam je o prvih tovrstnih izkušnjah povedal:
»Opravil sem tečaj za inštruktorja usmerjenega izobraževanja v kranjski Savi. Učencem smo najprej razkazali delovne prostore, jim razložili proizvodne postopke, jih seznanili s surovinami, polizdelki. Težko je reči, koliko je kdo »odnesel« od tega pripovedovanja, saj so bili prvič rv proizvodnji. Zdi pa se mi pametno, da se že takoj, v začetku šolanja spoznajo s tem. S samimi učenci sem bil dokaj zadovoljen, že jz samih dnevnikov pa sem videl, koliko se kdo zanima za posel. Kakšnega posebnega fizičnega dela dekletom ne moreš dati, zato so predvsem etiketirala, če pa bi bili fantje, bi jih pa že lahko kako drugače »uporabili«.«
Godbeniki
vabijo
Godba na pihala Medvode, ki se od začetka letošnjega leta imenuje PIHALNI ORKESTER DONIT, vabi k sodelovanju vse tiste, ki jih veseli igranje v pihalnem orkestru.
Pihalni orkester Donit si je zadal uresničiti veliko pomembnih nalog: razrešiti finančne probleme, ki so nenehno pestili godbo (zato so godbeniki tudi prejeli pokroviteljstvo . Donita), razširiti krog ljubiteljev instrumentalne glasbe v okviru godbe, vključiti v glasbeno vzgojo večje število mladih ipd.
Oblikovali so celo poseben program, po katerem naj bi pritegnili k sodelovanju nekatere tiste instrumentaliste, ki so že sodelovali v godbah na pihala in danes ne sodelujejo več, iz teh ali onih razlogov. Vabijo tudi tiste, ki jim je bil pihalni instrument (ali pa jim je še danes) le ho-by. Vse te instrumentaliste pričakujejo, da se bodo vabilu odzvali in stopili v njihove vrste.
Za vse tiste, ki menijo, da ne obvladajo več dovolj instrumentov, ki so jih igrali, i-majo na voljo priznanega u-čitelja glasbe. Glasbeni učitelj bo v takem primeru na individualnem — krajšem, vendar intenzivnem — seminarju vse kandidate pripravil za i-granje v pihalnem orkestru.
Tiste, ki bi radi vedeli kaj več o sodelovanju in usposabljanju v pihalnem orkestru, godbeniki vabijo, da se zglase ob četrtkih od 20. ure dalje v Godbenem domu na Svetju.
V novem obratu v Preski se delavci mešalnice in šaržirnice lahko skopajo v temle prostoru ...
Kurirska pota Dolomitov
moči za delovni dan in končno pot, ki pomeni tudi dejanje v pripravah za SLO, če hi bilo to ponovno potrebno.
Izhodni točki za pot sta Slavkov dom in Brunarica na Osolniku. Mi bomo hodili po smeri: Medvode— Osolnik — Tošč — Grmada — Katarina — Slavkov dom.
Poskrbeli bomo za kontrolne kartone »Kurirska pota Dolomitov«. Žige dobimo v Brunarici na Osolniku, v »Obrtniškem domu« na Govejku, na kmetiji pod Grmado (Gon-tar), pri »Juriju« na Katarini in na Slavkovem domu.
Po prehojeni poti vsak udeleženec dobi spominsko značko »Kurirska pota Dolomitov«.
Pot je primerna za vsakogar, tudi za otroke. Hodili bomo zmerno, ker želimo, da bo pot prijeten spomin za vse udeležence in vas vabimo, da se s člani družine udeležite v čim večjem številu.
M. S.
POLHOGRAJSKI DOLOMITI (skica)
Letos, 16. maja 1982, že šestič planinska sekcija ŠD »Color« Medvode organizira tradicionalni pohod po poti, ki se imenuje »Kurirska pota Dolomitov«.
Kurirska pota Dolomitov je geslo za telesno kulturno manifestacijo,
Tudi to je Color
v katero je že vključen krog občanov vseh starosti.
Poimenovanje približno 25 km dolge pešpoti s tem geslom v delu Polhograjskih dolomitov je pomenilo povezavo sedanjosti s preteklostjo iz časov NOB, ko so po teh stezah in drugih naokrog, partizanski kurirji izvrševali težke naloge u-porov in kot kri po žilah povezovali našo ljudsko revolucijo.
Od leta 1977 je to pot, ki vsako leto v maju ohranja tradicije NOB, pot zdrave telesne aktivnosti in razvedrila, pot zadovoljstva ob opazovanju izrednih lepot narave, pot, na kateri bomo preizkusili svoje fizične sposobnosti in nabirali novih
... toda tudi za umivanje rok in prvo potrebo ni nič boljše poskrbljeno. Navzoči pri fotografiranju so bili mnenja, da je nekdo odgovoren tudi za
te stvari!
=y	^
, £ Madrt Vrh
4/^	„°
W	Oziei

Sora

Oeojniic
657
n
Sv. Jjclcri

Afsd/io'
O 5'tanevče O Zfebja § Brezovica (Sv. Jakob)
Topot
o
J^mc-c/a	Osredek
Talko ^Ce/o
Podutik 0
Še bi se rada smejala s teboj
Se bi se rada smejala s teboj,
ti zaupala in te ljubila,
še bi se rada zarila v tvoje naročje,
kot sem se, ko sem bila še majhna punčka,
še bi te rada objela ...
Rada, a vse se je tako čudno spremenilo, namesto smeha je žalost v meni, namesto zaupanja nezaupanje, namesto ljubezni sovraštvo.
Zakaj, povej, zakaj se je vse tako čudno spremenilo?
Ne rečeš ničesar, le srdit in sovražen pogled govori, ne maram te, kriva si...
Da, kriva sem, ker sem se rodila, a, tudi ti si kriv, ker si me spočel.
Bil si mlad, poln optimizma, ko si verjel, da boš zmogel družinsko življenje brez ljubezni, preveč si zaupal vase.
Odraščala sem
in vsak dan sem zahtevala več od tebe, tudi več zaupanja in ljubezni.
Skozi tanko lupino tvoje igre je nekega dne zagledala svet tvoja napaka, prišla je na dan mnogo bolj boleča kot si mislil, mnogo bolj kot bi bila pred leti.
Sovraštvo in srd sta poslej kraljevala v tebi, tvoje oči pa iz dneva v dan govore:
»Ne maram te, ti si kriva ...«
Da, kriva sem, ker sem se rodila.
Oče, rada bi ti pomagala,
a je tudi za to prepozno,
sad spoznanja se je v meni prepozno rodil,
v meni ni več zaupanja vate,
ni ljubezni, le sovraštvo je v meni
in žal mi je,
da sem kriva, ker sem se rodila.
Žal mi je, verjemi...
A včasih,
■ še bi se rada smejala s teboj, ti zaupala in te ljubila, še bi se rada zarila v tvoje naročje, kot sem se, ko sem bila še majhna punčka, še bi te rada objela ...
Rada, a vse se je tako čudno spremenilo, namesto smeha je žalost v meni, namesto zaupanja nezaupanje, namesto ljubezni sovraštvo.
Zakaj, povej, zakaj se je vse tako čudno spremenilo?
Z-P-
Sporočilo iz prodaje
Nov izdelek
Pred dnevi, ali točneje 14. 4. smo iz skladišča TOZD Premazi poslali prvi kamion z Agral barvo, ali točneje Agral zeleni RAL 6001. Dobil jo je »Tehnostroj« iz Ljutomera.
Omenjeni proizvod so v razvoju razvili že v preteklem letu. Tudi industrijska demonstracija je bila opravljena že lani, prav takti smo prospekt v obliki tehničnih informacij dobili že lani in končno smo od republiške skupnosti za cene dobili še prodajno ceno. Tako so se nam odprla vsa vrata, da ta, tako težko pričakovani proizvod prispe tudi do kupca oz. uporabnika.
V prodaji s tem novim izdelkom veliko pričakujemo, saj smo mnenja, da bomo z njim izpopolnili vrzel izpadlih Stiralov, Korvinov in morda še kaj.
Žal nam je le, da ni bilo mogoče izdelati najprej Agral temelja in šele potem pokrivno kvaliteto", vendar pa v teh gospodarskih razmerah potrošnik vzame vsaj to, kar dobi. Tudi za razredčevanje smo dali kar nitro razredčilo.
Zaželimo Agralu dober prijem, e-lastičnost, trdoto in sijaj, Tehnostroj evim prikolicam pa srečno vožnjo.
Jolanda Aleksič
Prišli - odšli
Od 16. 1. do 3. 4. 1982
Prišli
TOZD PREMAZI
1.	Jurij dipl. ing. Zupanc
2.	Franc Plešec
TOZD SMOLE 1. Gvido Igličar DSSS
1. Viktor dipl. org. Potočnik
Odšli
TOZD PREMAZI
1.	Cakalin Prano Rajič
2.	Rajko Kenjalo
3.	Jože Mežnarič
4.	Marija Tome TOZD SMOLE
1.	Viljem Kopitar
2.	Zdenko Tomšič
3.	Stojan Davidovic
Kontrola gasilnih aparatov ...
NAGRADNA KRIŽANKA
COLORJEVE INFORMACIJE številka 4 (117) leto 11., april 1982. Izdaja jih organizacija združenega dela' Color Medvode, vsak mesec v nakladi 800 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Anton Kern, ing. Rihard Pevec (odgovorni urednik) in Franci Rozman (glavni urednik). Fotografije Franci Rozman. Tisk AERO Celje, TOZD grafika. Rokopisov ne vračamo. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1/72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
Med reševalci s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade:
1.	nagrada	200 din
2.	nagrada	150 din
3.	nagrada	100 din
Izreške z vpisano rešitvijo pošljite v DSSS, kadrosko-splošni sektor z oznako »Nagradna križanka«. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1982. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!
Žreb je odločil
NAGRADNA KRIŽANKA
... r"					UM		“fcv*		ST	Bi
						h	u	U C	/?■	k
					vz	o	K	*	-9	£
						T	Si?7	T	*	-k
‘ ■ .n				. mA	E«	E	S	iS&gi	-9	/
						/V	B	K	u	7»
Tf -jur					'O		H	B	sa	9
	J	ts-	'z		K	/	3	T	£	*
	B	P	0	T	E	K	B	*	J	9
sr	L	r	5.	E	*	B		B	£	2)
	Z	*	N	B	r	TZZT; 'Kto	t	B	*	/
	n		/	T	B	L	t	E?	T	ž
ss	u	v		E	Lr	S?	/	D	O	Kis:
	z	E	G	B	E	3	p.	U	B	B
*/	a	P	E		Z	L		*		V
Sts.	T	B	N	B	N	B	*	/	V	E
Za nagradno križanko iz prejšnje številke glasila smo prejeli 73 rešitev. Žrebanje smo tokrat izvedli v telefonski centrali. Komisija v sestavi Rezka Tome, Janez Robas in Alojz Pintar je za dobitnico prve nagrade 200 din izžrebala Marto Krabonjo, drugo nagrado 150 din prejme Jana Pajk, tretjo nagrado 100 din pa Janez Robas.
Nagrade bodo izžrebancem izplačane po izidu glasila.
Čestitamo!
Delavci kranjskega Gradbinca, tozd GO Ljubljana vneto spreminjajo tako zunanjost kot notranjost šar-žirnice...