in GLASILO KOLEKTIVA Izdaja GIF »INGRAD« Celje, v nakladi 3000 izvodov, časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Franjo čevnlk, urednik Mojca Jagrič, tehnični urednik Vili Šuster. Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonfekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, Sekretariata za Informacije je časnik oproščen davka na promet proizvodov. (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). ČAS PRIGANJA Sprejemanje samoupravnih splošnih aktov Kongresna naloga Večji pomen samoupravni delavski kontroli Koordinacijski odbor za izvedbo Zakona o združenem delu v GIP »Ingrad« Celje je na svoji seji, 24. avgusta letos, pregledal program izvajanja nalog in ugotovil, da en del samoupravnih splošnih aktov ni bil izdelan in sprejet v rokih po programu. Strokovne službe so pojasnile, da osnutkov nekaterih aktov niso mogle izdelati, ker ni bilo sprejetih ustreznih zakonov in drugih predpisov. Tudi rok za vskladitev, ki ga določa Zakon o delovnih razmerjih, je določen do 11. decembra 1978. Za akte, ki jih moramo sprejeti do prej navedenega roka in ki po programu še niso bili sprejeti, je odbor določil nove roke. V temeljni organizaciji: — Pravilnik o delu samoupravne delavske kontrole naj bi bil sprejet do 31. oktobra. — Pravilnik o varstvu pri delu prav tako do 31. oktobra. — Pravilnik o delovnih razmerjih pa je že v razpravi in naj bi bil sprejet do 30. septembra 1978. V delovni organizaciji: — Samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v DO GIP »Ingrad« — spremembe in dopolnitve im Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih med TOZD in Delovno skupnostjo skupnih služb — spremembe in dopolnitve. Oba akta sta že v javni razpravi, ki bo trajala do 2. oktobra 1978. — Statut delovne organizacije »Ingrad« bo v javni razpravi v času od 15 .do 30. septembra, nakar naj bi bil sprejet po opravljeni vskladitvi najkasneje do 31. oktobra 1978. — Samoupravni sporazum o kriterijih za samoupravno določanje cen in Samoupravni sporazum o osnovah plana morata biti sprejeta do 31. oktobra po vseh predhodno opravljenih fazah javne razprave in všklajevalnem postopku. S sprejemom vseh navedenih samoupravnih splošnih aktov bomo delavci delovne organiza- cije GIP »Ingrad« Celje organizirani po temeljnih orgariizacijah v smislu Zakona o združenem delu. Akti bodo trdna osnova za vsklajevanje skupnih interesov, koordiniranje poslovanja in vzpostavljanja medsebojnih dohodkovnih odnosov. Skupne cilje in razvoj smo nedvomno dobro zastavili, kar potrjujejo doseženi rezultati dela v poslovanju temeljnih organizacij. Dosedanji uspehi nam bodo v spodbudo pri nadaljnjem vsebinskem uresničevanju v združenem delu. Franjo Cevni k Delo samoupravne delavske kontrole je predvsem neposredni spopad z vsem ne-samoupravnim. Tovrstno področje dela, delavčevih pravic in obveznosti, je opredelil že Zakon o združenem delu, vendar pa je nedavno sprejetje Zakona o samoupravni delavski kontroli velik prispevek pri nadaljnjem poglabljanju in širjenju delavčeve odgovornosti. Tito, za tebe vse... Mogočna je beseda TITO. Izraža še mogočnejšo osebnost. Brez nje ni samoupravljanja, neuvrščenosti, miroljubne koeksistence, nove Jugoslavije ... 9. septembra smo tudi Celjani pričakali Tita. Staro, mlado, vse je hitelo na Hudinjo in druge kraje ob hitri cesti. Vsi smo želeli biti čim bliže, posuti pot s cvetjem in če ne z besedami pa vsaj v mislih izreči: Bodi še dolgo med nami, zdrav ... Bin pH 1Jp Naslednji korak bo moral narediti sindikat in pripraviti dokument, ki bo vseboval 9. kongres zveze sindikatov Slovenije konkretnejše opredelitve oziroma usmeritve za celotno samoupravno delavsko kontrolo, torej za delovanje neposredno prek delavcev in organov upravljanja. Pri vlogi sindikata v odnosu do organa samoupravne delavske kontrole gre v bistvu za politično pomoč, strokovni delež pa morajo zagotavljati ustrezne strokovne službe. Osnovna naloga delavca kot neposrednega predstavnika v samoupravni delavski kontroli je predvsem v tem, da zazna odpor in poišče nepravilnosti, sproži pobudo za razpravljanje o določeni pomanjkljivosti, ki jo mora nato organ delavske kontrole tudi obravnavati in o svojem delu in stališčih obveščati delavca in sindikat. Dosedanja praksa je pokazala, da je delovanje samoupravne delavske kontrole bilo pod vplivom poslovodnih organov in strokovnih služb. Zato je do zakona tudi prišlo in ki med ostalim prepoveduje klicanj e na odgovornost vse tiste (člane delavske kontrole ali ne), ki so sprožili določeno pobudo, zahtevali podatke ali poročilo. Za uspešnejšo pot za naš samoupravni jutri pa je največ odvisno od nas samih, od naše zavesti in od tega, koliko se zavedamo te samoupravne pravice in obveznosti. Vili Šuster Varstvo pri delu-ZA KOGA? celje - celje - celje - celje Spoznal sem ga že od daleč. Tudi tokrat je imel na glavii čelado, kot po navadi. Eden izmed redkih. Kadar sem na gradbišču, kjer dela, se večkrat pogovoriva: o delu, družini, tudi varstvu pri delu. »...dan!« je bil odgovor na moj pozdrav. »Nekako prazno je na plošči!?« se delam nevednega. Uide mu nasmešek izpod košatih bilk, toda nič ne reče. Seveda so opazili varnostnega, pa je večina skočila po čelade. Njemu to ni treba, saj sta s čelado nerazdružljiva, odkar mu je na gradbišču v Trbovljah rešila življenje, ko mu je železni vijak z višine trideset metrov prebil čelado, glava pa je ostala cela. Pogovor steče o delu in roku izgradnje: »Da, cele dneve delamo. Saj ni težko, toda teden za tednom, iz leta v leto, počasi se človeku nabira, ta utrujenost, posebno z leti. Tudi gradbeni delavec bi rad imel več časa za sebe in svojo družino!« Potoži. Kaže mi raztrgane zaščitne čevlje. Šele štiri mesece je odkar jih je dobil pa so že skoraj neuporabni. Dogovoriva se, da jih bomo reklamirali, ker so nekateri res nekvalitetno izdelani. Spomnim ga na čiščenje in mazanje čevljev, pa prizna, da jih še ni namazal, kar so novi, pa da jih bo, obljubi. Sodelavci, sedaj s čeladami na glavi, vežejo armaturo, postavljajo opaže, popdldan pričnejo z betonažo. Tovariša jim dajem za vzor, večina pa kar naprej gonli svoje, da je prevroče, da jih boli glava, če nosijo čelado. Opozorim jih na zaščitne ograje, ki niso postavljene tako, da je možnost padcev z višine. Pošljem po delovodjo. Tudi on prihiti, brez čelade. (Prešine me — slab vzor; o tem se pogovoriva kasneje, sama!) S povzdignjenim glasom okrega bližnjega tesarja, zakaj da ni postavil ograj in zaščitnih odrov, ko mu je . to že včeraj naročil, da jih postavi. Delavec ga samo osuplo gleda, z velikimi očmi, odprtimi usti. Seveda spoznam, da naročilo ni bilo izdano. Z urejanjem ograj, odrov in pokrivanjem odprtin se nemudoma prične. Delovodji in ostalim objasnim mnoge nesreče, ki so se pripetile in takšno stanje, ki je na njihovem gradbišču, je na;več- krat vzrok za nastale nesreče »Ali je veliko nesreč pri delu?« zanima delovodjo. »Da, mnogo!«, mu pravim »letos jih je več kot jih je bilo doslej, kar je vsekakor odraz stanja in naše rasti, več nas je!« Pri pisanju zapisnika o ugotovitvah in potrebnih ureditvah razmišljam o tem našem ljubem varstvu. Koliko moraš nekje vložiti energije, da se stvar premakne na bdlje, ko prideš naslednjič pa je stanje skoraj enako. Mar se res mora izvajati postavljanje varovalnih ograj in nošnja osebnih zaščitnih sredstev samo na opozorilo in ali niso denimo delavci na nezaščiteni plošči toliko osveščeni, da bi zaščito postavili sami, uporabljali čelade brez opozorila. Pri vsem tem gre za njihovo osebno varnost, varnost njihovih sodelavcev. Saj ne rečem, tudi urejena gradbišča so, kjer odgovorni vodje in delavci skrbijo za varno delo in ni se treba čuditi, niso v zaostanku z delom, prej bi lahko trdil narobe. Končam zapisnik. »Tukajle podpišite!... Pa srečno! In uredite vse, kar smo se zmenili ter zapisali!« »Hvala! Pridite še!« pravi delovodja. »Veste, pri vseh teh skrbeh in tekanju pozabim na varstvo pri delu. Če me kdo opozori, šele vidim napako, potem jo takoj uredim!« Verjamem mu. Vendar čakanje na opozorilo je lahko včasih že prepozno. inž. Hubert Golner CELJE - CELJE - CELJE - CELJE »HORTIKULTURA 80« Čeprav je republiška hortikulturna manifestacija 1980. leta v Celju časovno na videz odmaknjena, so v Celju že stekle vse priprave in tudi že nekatera konkretna dela za njeno najboljšo izvedbo. Gre za spoznanje, da bo -treba spremeniti zlasti človekov odnos do narave, do urejenega delovnega in bivalnega okolja. Zato je akcija »Hortikultura 80« v Celju več kot samo Skrb za ureditev Mestnega parka na levem bregu Savinje, za ureditev in zgraditev Sončnega parka severno od Dečkove ceste, za ureditev Savinjskega nabrežja, komunalnih in hortikulturnih problemov in seveda vseh prireditev, ki se bodo zvrstile v prireditvenem letu. To je akcija, iki mora zajeti vse delovne kolektive, krajevne skupnosti, interesne Skupnosti... Skratka vse delovne ljudi in občane celjske občine. V tej akciji ima tudi naš kolektiv svojo obveznost. Temu primerno bo treba sestaviti in sprejeti delovni program in ga tudi uresničiti. OBVEZNOSTI BOlViO IZPOLNILI Ni naključje, če so se člani izvršnega sveta celjske občinske skupščine že v nekajmesečnem delu v času novega mandata večkrat srečali z vprašanji graditve stanovanj v občini. Ni naključje zato, ker v občini na tem področju zaostajamo. Takšna je tudi letošnja slika, saj bomo v občini namesto predvidenih 765 stanovanj dobili le 457 novih stanovanjskih enot, oziroma morda še 122 dodatnih, pa čeprav z majhno zamudo. Po besedah, ki jih je v razpravi na seji izvršnega sveta izrekel direktor TOZD Gradbena operativa Celje, Roman Ajster, bo naš kolektiv izpolnil letošnjo obveznost, pa čeprav bo morda nekaj stanovanj povsem zgrajenih šele v prvih dneh januarja, kar pa v bistvu ne pomeni zaostanka, okoli katerega bi se morali zaustavljati. V razpravi je sodeloval tudi Frandi Vrbrijak, predsednik delavskega sveta delovne organizacije, ki je opozoril, da gre razprava o gradnji stanovanj že nekoliko predaleč in da dela krivico gradbenemu delavcu. Tudi zaradi cene, kajti vedeti je treba, je poudaril, da je v strukturi končne cene za novo stanovanje gradbena operativa udeležena kvečjemu s tridesetimi odstotki. Pa tudi sicer je v tej zvezi opozoril, da bi se v občini morali o teh vprašanjih pogovoriti skupaj in jih tudi skupaj rešiti. Po besedah, ki smo jih slišali na seji, bo naš kolektiv pravočasno zgradil 331 stanovanj, se pravii do konca leta, v istem času oziroma najpozneje v prvih dneh januarja pa še dodatnih 122 stanovanj, s čimer bo obveznost kolektiva v letošnjem letu povsem uresničena. Toda, v razpravi ni Šlo samo za to. Predstavniki naše delovne organizacije so v tej zvezi opozorili še na čas, ki ga kolektiv mora imeti od prvih priprav na gradnjo do izročitve objekta investitorju. Problem zase in to zelo pereč pa je seveda tudi finančni, kajti Samoupravna stanovanjska skupnost kasni s plačili, kar povzroča tudi našemu kolektivu velike težave. Sicer pa moramo zapisati, da je bila razprava več kot konstruktivna in realna in da je osvetlila vse probleme, ki se pri tem pomembnem delu pojavljajo. Ob koncu je beseda tekla še o pripravah za gradnjo stanovanj v naslednjih in predvsem v prihodnjem letu. Kot kažejo podatki, so dela pravočasno stekla. Zato upamo, da bo moč ujeti zaostanek pri gradnji, ki je nastal zlasti v zadnjih dveh letih. TRIJE SEJMI S podpisom samoupravnega sporazuma in pristopom Zavoda športno rekreacijskega centra Golovec v skupnost jugoslovanskih -ET-JEkI "SEJEM «nUSTRI.IE-r HGOVjN XI.Sf.KM r »Celjski sejem ’78« je podpredsednik Izvršnega sveta SRS Vitja Rode označil kot velik dosežek slovenskega gospodarstva. sejemskih mest, je Celje tudi formalno in pravno postalo sejemsko mesto. To članstvo prinaša nekatere ugodnosti, Zlasti glede koriščenja določene devizne kvote pri nabavi razstavljenega blaga tujih udeležencev na sejmu in seveda tudi nekatere dolžnosti. Te so tudi v organizaciji sejma, v določenem številu tujih udeležencev na njem itd. Po sedanjem programu ima Celje zaenkrat tri sejemske prireditve: Sejem plemenitih kovin Skupaj z mednarodno zlatarsko razstavo — bila sta od 8. do 13. septembra — zatem Celjski sejem (letos od 22. septembra do 1. Oktobra) ter razstavo Vse za otrdka, ki bo v sredini oktobra. JAVNO O CINKARNI Predsedstvo Občinske konference SZDL v Celju je ravnalo prav, ko se je odločilo za izvedbo najširše javne razprave o problemih ekonomske in ekološke sanacije Cinkarne in v tej zvezi s postavitvijo na pravo mesto vseh vprašanj, ki zadevajo proizvodnjo titanovega belila, gradnjo nove tovarne za žvepleno kislino itd. O vseh teh problemih bo te dni s posredovanjem obširnega gradiva v peti številki letošnjega letnika »INDOKA« seznanjen sleherni delovni človek in občan v občini, kajti tudi to, kot vse dosedanje številke INDOKA, bo sprejela sleherna družina v občini. Gre torej za razpravo, ki bo v bistvu več kot referendum, za razpravo, v kateri bo lahko Sleherni občan celjske občine prispeval svoje mnenje v razpravi o problemu, ki je dosti več kot samo zadeva kolektiva Cinkarne ali Občine. FINANČNI SVET Že večkrat je poudarjeno, da je finančna funkcija temeljna poslovna in družbenoekonomska funkcija, ki na samoupravno organiziran način ureja financiranj e in finančne odnose v združenem delu. Ena od oblik takšnega samoupravnega organiziranja je ustanovitev finančnega sveta skladno z določili zakona o temeljih kreditnega in bančnega sistema. Glede na to, da finančni svet v GIP »Ingrad« Celje deluje že od aprila letos in da je imel doslej deset rednih sej, je potrebno, da ta organ nekoliko bolj predstavimo in opišemo vsebino in način njegovega delovanja. Finančni svet sestavlja po en delegat iz vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb ter direktor finančne službe. Sestaja se redno vsakih 14 dni. Seje niso zaprtega tipa, saj so na seje vabljeni še glavni direktor, direktorji temeljnih organiza-zacij in strokovni sodelavci, ki se sej v okviru svojih možnosti ter odvisno od dnevnega reda tudi udeležujejo. Potrebne materiale za seje, kakor tudi zapisnike sej pripravlja finančna služba. Če bi hoteli na kratko opredeliti naloge in delo finančnega sveta, lahko rečemo, da svet odloča o finančni politiki. Ob pregledu zapisnikov sej ugotavljamo, da svet razpravlja in sprejema ukrepe za vzdrževanje likvidnosti, odloča o medsebojnem kratkoročnem kreditiranju, o izvajanju politike združevanja sredstev in odobravanju kreditov iz združenih sredstev, o najemanju in dajanju zunanjih kreditov, o poslovanju z vrednostnimi papirji ter sklepa o drugih zadevah s področja finančnega poslovanja. Pri tem je treba poudariti, da sklepi sveta nlimajo deklarativen pomen, saj se vztraja na doslednem izvajanju le-iteh in rednem poročanju o izvrševanju sprejetih sklepov. Na primer: pri obravnavi likvidnostne situacije je svet analiziral celotni krožni tok procesa reprodukcije in ugotovil, da zaloge materiala preraščajo normalne okvire in je potrebno pričeti akcijo za zmanjšanje zalog in prekomernih nabav. Svet je imenoval posebno komisijo, da ugotovi dejansko stanje na področju materialnega poslovanja in stanja zalog. Komisija, ki je obiskala posamezna gradbišča oziroma temeljne organizacije, je pripravila izčrpno poročilo o ukrepih in rezultatih zmanjševanja zalog. Ugotavljamo tudi, da so velika finančna sredstva vezana v procesu proizvodnje v obliki nedovršene proizvodnje. Svet je sprejel sklep o potrebnem zmanjševanju teh zalog oziroma o potrebi zagotovitve kvalitetnih virov za njihovo kritje. Posebno veliko je finančni svet razpravljal o potrebni finančni disciplini ob prevzemu gradbenih del in kreditiranju investitorjev. Pri tem je ugotovljena potreba tesnega sodelovanja vseh služb, še posebno komercialne in finančne. Glede na to, da so lastna sredstva trenutno angažirana, je potrebno pri bankah doseči najetje blagovnih kreditov in kreditov za kreditiranje prodaje domače opreme. Kot oprema se pri nas smatra proizvodnja serijskih elementov za montažne hale. Finančni svet na svojih sejah redno razpravlja o problematiki združevanja sredstev na nivoju delovne organizacije. Znano je, da se financiranje poslovanja TOZD in DSSS izvaja preko žiro računa TOZD ter združevanja sredstev za razne namene preko računa združenih sredstev. Račun združenih sredstev pa se deli na tri namene: združevanje sredstev za investicije, združevanje sredstev za reševanje tekoče likvidnosti posameznih temeljnih organizacij in združevanje sredstev za financiranje skupnih zalog temeljnih organizacij. Ugotavljamo, da je pri združevanju sredstev doseženo veliko sodelovanje vseh temeljnih organizacij in racionalno poslovanje z obstoječimi finančnimi sredstvi. Združevanje sredstev se operativno izvaja na osnovi štirinajstdnevnih in mesečnih operativnih planov, ki jih potrjuje finančni svet. Zdi se nam potrebno omeniti, da se z delom finančnega sveta zagotavlja dober pretok informacij, ki je potreben za samoupravno odločanje o finančni politiki. Z ene strani strokovni sodelavci obveščajo delegate o finančni problematiki in podajajo strokovna po- V tem mesecu odprt vrtec v Novi vasi jasnila, z druge strani pa delegati obveščajo o problematiki iz neposredne proizvodnje. Naloge finančnega sveta opredeljuje samoupravni sporazum o organiziranju in delu posebne finančne službe. Svet je dosedaj o svojem delu in sklepih informiral delavski svet podjetja, o posameznih sklepih pa tudi odbor za gospodarjenje. Trenutno je v izdelavi poslovnik finančnega sveta, ki bo še bolj podrobno definiral njegove naloge in kompetence. Nikola Scheil, dipl. oec. Janez Popit, TOZD Rogaška Slatina, član Novega izvršilnega odbora Republiškega odbora sindikata gradbeništva V torek, 26. septembra 1978 je bila v Murski Soboti skupščina sindikata delavcev pradbeništva Sloven/ije. Skupščina je ocenila delo za pretekli dve leti in sprejela na-daljno delovno usmeritev sindikata delavcev gradbeništva. Izvolila je tudi novi republiški in izvršilni odbor. V izvršilni odbor so bili izvoljeni: Edvard Sedej (IMP Idrija), Ljubo Božič (Stavbenik Koper), Dalibor Salo- bir (IMOS Ljubljana), Drago Mencin (GP Megrad Ljubljana), Miro Primorac (GIP Gradis, TOZD Maribor), Željko Humar (SGP Gorica), Tone Potočnik (Kong-rad, TOZD Slovenjigradec), Janez Popit (GIP Ingrad, TOZD Rogaška Slatina). Izvršilni odbor bosta v tej mandatni dobi vodila Željo Humar (predsednik) in Miro Primorac (podpredsednik). Franjo Cevnilk Pohvala za vestnost Od Občine Celje, Sveta za LO, varnost in družbeno samozaščito smo sprejeli dopis: »Svet za LO, varnost in družbeno samozaščito in odbor za pripravo sprejema predsednika republike tovariša TITA, dne 9. 9. 1978, ugotavljata, da so tega dne uspešno opravljali svtoje naloge vsi pripadniki narodne zaščite, posebno požrtvovalno in vestno pa so svoje naloge pri zavarovanju prireditve opravili pripadniki narodne zaščite iz sledečih krajevnih skupnosti in delovnih organizacij: KS Nova vas, KS Dečkovo naselje, ŽTP Celje, Ingrad Celje in Zlatarna Celje. Za uspešno in prizadevno opravljeno nalogo se vam zahvaljujemo in vam čestitamo!« _________________________ Še posebej slovesno so se ta mesec odprla šolska vrata v Žalcu, saj so učenci vstopili v novi objekt, ki so ga postavili delavci iz TOZD GO Žalec Nova knjiga V družboslovni zbirki Delavske enotnosti je izšla knjiga: Ekonomski problemi naše graditve socializma. Avtorica, dr. Cveta Mlakar, je knjigo razdelila na štiri dele, ki obravnavajo: tržno gospodarstvo v socialističnih samoupravnih odnosih, družbeno reprodukcijski proces, gradbene in mestne rente v komunalnem gospodarstvu in vprašanja meščanske in marksistične teorije cen. Problematika, ki jo obravnava knjiga je tako aktualna, da jo priporočajo zlasti delegatom združenega dela, kot tudi vsem družbenopolitičnim delavcem. Knjiga stane 250.— din in obsega 336 strani. Naročite jo lahko pri Delavski enotnosti, Ljubljana, Dalmatinova 4. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD TEMELJNA ORGANIZACIJA IGM MEDLOG Na strmi poti razvoja Nenehen razvoj obratov v Medlogu in priključitev obratov kamnoloma Liboje s 1. 1. 1978, kamnoloma Rogaška Slatina v Zagdju ter obratov montažne trato postaje, železokrivske delavnice in betonarne v Ratanjski vasi s I. 7. 1978 kot posledica integracije z Montano in SGP Rogaška Slatina, daje temeljni organizaciji IGM nove razsežnosti v nadaljnjem razvoju. Ogromno naporov, sposobnosti in odpovedovanja bo potrebno, da bomo v tej fazi raz volj a kos vsem nalogam, M nas čakajo, da bomo zmogli realizirati zastavljene cilje in obvladovati tekoče probleme. Obstoječe kapacitete niso več sposobne vsega in le s Skrajnimi napori sledijo potrebam operative in tržišča. Vsa potrebna investicijska vlaganja niso samo v interesu IGM, ampak v interesu ostalih TOZD predvsem pri združevanju investicijskih sredstev in premagovanju likvidnostnih težav. V kaj investiramo? Nova betonarna Ker je beton eden izmed ključnih materialov gradbene operative kot tudi obraltov in je na centralno betonarno navezana vsa gradbena operativa širše celjske regije, smo vseskozi z zaskrbljenostjo spremljali obratovanje betonarne, kajti vsaka večja okvara bi paralizirala gradbena dela in ogromno škodovala operativi in obratom. Zato postavljamo dodatno rezervno betonarno kapacitete 0,75 m3 na mešalec tipa Gradis z vgrajeno Fiisterjevo avtomatiko, ki bo tudi usposobljena za zimsko betoniranje. Ogrevalna naprava bo sodobna z dljnim ogrevanjem agregatov in vode. Ta betonarna bo tudi pokrivala potrebe po zahtevnejših betonih (vidni izpostavljeni betoni, betoni visokih trdnosti do MB 600, itd.). Betonarna je pred dograditvijo, manjka še ogrevalni sistem in upamo, da bo do zime dobavljen in vgrajen. Obrat montažnih trato postaj — je obrat, ki veliko obeta. Tesno sodelovanje s TSN — tovarno stikalnih naprav iz Maribora, za katero proizvajamo montažne trato postaje, predvsem pa dobra perspektiva, akumulacija ter neustrezni prostori — s postajami pokrivamo celotno Slovenijo, Hrvatsko in Bosno — nas je spodbudilo, da gradimo nov obrat velikosti 1300 m2 z aneksom v Ratanjski vasi. Vrednost investicijskih del bo znašala dkrog 9 milijonov, od tega sanacijski kredit LB v znesku 3,7 milijonov dinarjev. Obrat bo sodobno opremljen s tekočo proizvodno linijo, zorilno komoro in mostnim žerjavom. Proizvodna hala težkih elementov Letos je bila zgrajena druga ladja oziroma dodatnih 1000 m2 pokrite površine za proizvodnjo elementov montažnih hal, ki ima prosto deponijo z žehjavno progo. Kalupi so že dobavljeni. Proizvodnja v tem delu še ni stekla, ker čakamo na izdobavo mostnih žerjavov. Šele z montažo žerjavov se bo proizvodnja podvojila, kar je za potrebe tržišča nujno. Obrat opeke v Frankolovem V opuščenem pestkolomu Frankolovo II. je na naštalem pla-tdju zrasel nov obrat za izdelavo betonskih zidakov in stropnih votlakov. Obrat je sodoben in ga sestavljajo betonarna, stroj za izdelavo betonskih elementov in niz zorilnih komor. Proizvodnja je avtomatizirana od dodajanja betona v stroj, izdelave, prenosov v komore, iz komor in paletizirarija betonskih Obrat montažnih trato postaj kmalu v novih prostorih v Ratanjski vasi Nov obrat opeke v Frankolovem elementov. V obratu je zaposlenih le 7 delavcev, skupaj z vodstvom in čuvajsko službo. Proizvodnja cca 40.000 kom na mesec. Obrat pestijo pogoste okvare, kar močno vpliva na finančni rezultat. Te razmere in fiksni stroški silijo obrat v razširitev proizvodnega programa. Zaenkrat pripravljamo proizvodnjo stropnih nosilcev, ki bo stekla v kratkem. V ta namen se dograjuje oziroma končuje pokrita im zaprta proizvodna hala. Razširitev obratov na tej lokaciji je upraviči j iva glede na dejstvo, da so vsi priključki z zemljiščem, ki so danes izredno draga postavka, že na razpdlago. Obrat opeka I. — ploščad <— je obrat, ki zelo rentabilno posluje. V kratkem pričakujemo dobavo dodatne investicijske opreme, ki je že plačana in sicer modele za stroj Lorevv in nov Rudi Gaberšek, delovodja v obratu Frankolovo stroj za cestne robnike. S tem bomo povečali proizvodnjo in lažje zadovoljevali tržišče. V bodoči program bo treba vnesti gredice za hleve, za katere je veliko povpraševanje. V kaj bomo investirali? Železokrivska delavnica Čeprav je bila nova železokrivska delavnica dimenzionirana na 3.000 ton letne proizvodnje, kar je za 1500 ton oziroma 100 odstotkov več kot so bile takratne potrebe, so današnje potrebe po krivljenem železu tako narasle, da obstoječi obrat s skrajnimi napori rešuje situacijo v operativi in obratih, s tem da tuje naročnike celo odklanjamo. Tu mislimo na nov obrat, ki bo morali v gradnjo že letos ali najpozneje v začetku prihodnjega leta. Začasno montiramo novo linijo v obratu težkih elementov. Obrat lahki elementi Proizvodnja fasadnih elementov za stanovanjsko gradnjo je stekla že pred leti na sodobnejši način izdelave. Danes ima obrat velike težave s proizvodnjo zaradi pogoste predelave kalupov. Vse preveč svobode si jemljejo projektanti glede na mož- nosti, ki jih omogočajo obstoječi kalupi. Enako velja za novo izbiro gume za vidni strukturni beton, ki nam povzroča velike težave in dela pri vsaki najmanjši spremembi širine elementa. V obratu je 1/3 kalupov iz proizvodnje, ki se stalno predelujejo s strani vzdrževalcev. Tu bo obvezna disciplina projektantov in sodelavcev, sicer se bomo morali omejevati na naročila, ki so prirejena obstoječim kalupom. Ugotavljamo, da je zaradi takega stanja — stalnih predelav — ves inventar dotrajan in ga bo potrebno prej ko slej nadomestiti. Obrat IN-AS je še vedno visoko akumulativen. Razen tega se povpraševanje po teh artiklih stalno veča. Tu bo potrebno razmišljati o razvoju obrata tako glede na razširitev asortimenta kot postopka proizvodnje. Iz naših TOZD - Iz naših TOZD inž. Slane Zagode in inž. Bojan Okrogar Nov center proizvodnje betonskih cevi Želje in možnosti nakazujejo, da bi v Libojah ob izvoru kvalitetnih gramozov razvili nov obrat za proizvodnjo betonskih cevi. Sedanja lokacija v Medlogu je spričo pomanjkanja prostorov pretesna in razmišljamo o primernejši. Izdelan je investicijski program za nov obrat. Vse kaže, da nam bo prvi stroj za cevi firme Vichy dodeljen iz kontigenta letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma. Rekonstrukcija kamnoloma Liboje Stojimo pred važno odločitvijo! Dotrajanost separacije in mehanizacije in s tem v zvezi tudi stalne okvare z ene strani ter potrebe po kvalitetnih gramo-zih z druge strani so zahtevale, da pripravimo program rekonstrukcije kamnoloma. Izdelan je idejni projekt rekonstrukcije kamnoloma. Manjka še predračun. Investicijska vrednost se ceni na 60 milijonov dinarjev. Letna proizvodnja 400.000 m3. Pred odločitvijo bo moral biti izdelan še eksploatacijski načrt kamnoloma. Sedanji način eksploatacije je neprimeren in eden najtežjih v Sloveniji. Razmišljamo o možnosti eksploatacij skega polja na višje leže- čem predelu, kjer bi bila večja možnost razvoja dnevnega kopa. Investicija je ogromna, zato zahteva skrben in preštudiran pristop, predvsem pa v naprej dogovorjeno finančno konstrukcijo. Nasploh so kamnolomi posebno poglavje in bomo o njih spregovorili prihodnjič. Stane Zagode, dipl. gr. inž. Del separacije z odpraševalno napravo v kamnolomu Liboje S g§ po gradbiščih HIH “ppi £ n Dom upokojencev v Šmarju pri Jelšah — II. faza Market v Ratanjski vasi V septembru je bila otvoritev marketa v Loki pri Žusmu vasi, zgrajena po našem montažnem sistemu V teh dneh se montira hala za TOZD Mehanizacija Na objektu kulturni dom Šmarje se dela zaključujejo Iz naših TOZD — Iz naših TOZD TOZD GO LJUBLJANA: Iz akcije v akcijo IZ ORGANIZACIJE ZK Procesi za dejansko uveljavljanje samoupravno družbenoekonomskih odnosov v dejavnosti naše TOZD in vse več spodbud v podružabljainju te dejavnosti, omogočajo delavcem velik vpliv na akcije posameznih služb v TOZD. Delavčev vpliv je vse večji in Vključen predvsem pri reševanju neposredne angažiranosti na gradbiščih, ozi- Boris Petan, sekretar osnovne organizacije ZK V TOZD GO Ljubljana roma na objektih, ki jih izvajamo v ljubljanskem gradbenem bazenu. Pobudnik za neposredno angažiranost delavcev pri odločanju v TOZD GO je nedvomno Osnovna organizacija Zveze komunistov, katero vodi, skupaj s sekretariatom, Boris Petan, ki je član organizacije zdru- ženega dela od 1965, član ZK pa od leta 1966. Nobenih vprašanj ni bilo potrebnih, Boris Petan je razumel naš uvod in med drugim povedal: »Osnovna organizacija ZK TOZD Gradbena operativa Ljubljana, sodeluje pri vseh samoupravnih odločitvah skupaj s sindikalno organizacijo in organizacijo mladine. Skupaj pripravljamo predloge in smo tesno povezani z vodstvom TOZD, ki nas sprotno in podrobno obvešča in seznanja o celotni problematiki v TOZD, tekočih nalogah in angažiranjih, kar pomeni, da lahko vodimo posebno skrb o menjavi dela in dohodkovnih odnosih. To, slednje, vpliva na sodelovanje vseh delavcev, na krepitev naših medsebojnih odnosov in za discipliniran pristop, do vsakega dela in do reševanja vsakega problema. Posebno skrb vodimo nad izvajanjem nalog iz programa stabilizacije v naši TOZD in pripravi predlogov, ki so osnova za doseganje čimboljših rezultatov. Člani ZK so delavni in prizadevni, vključujemo se na vseh področjih in ne samo v osnovni organizaciji. Veliko naših nalog izhaja iz sklepov 8. kongresa ZKS in 11. kongresa ZKJ, skratka skrbimo za čimbolj še počutje slehernega delavca — člana kolektiva.« Tekoče in uspešno delo DELAVSKI SVET TOZD »Delavski svet je imel v tekočem mandatnem obdobju Osem sej, na katerih smo obravnavali skupno problematiko TOZD kot probleme vsakega posameznega delavca. Vse rešujemo tekoče, v cilju boljšega gospodarjenja in za dobro delovnega človeka, oziroma neposrednega proizvajalca«, je pričel razgovor predsednik delavskega sveta TOZD GO Ljubljana Alojz Velenšek. Alojz Velenšek je v GIP »Ingrad« od 1959. leta, ko se je začel seznanjati z gradbeno umetnostjo pri učitelju Ludviku Zbilškemu. S posebnim ponosom mi je pripovedoval, da je predsednik že drugo mandatno dobo in da si člani delavskega sveta zelo prizadevajo objektivno in z dovolj odgovornosti reševati vso problematiko naše TOZD. Med drugim mi je Alojz Velenšek povedal, da pripravljen material za razpravo na sejah delavskega sveta najprej predi-skutirajo na delovnih skupinah, kjer se ^kristalizirajo predlogi in zato so končni sklepi delavskega sveta dejanski odraz odločitve vseh delavcev TOZD. Veliko so razpravljali o perečih problemih organizacije dela, ker se zavedajo, da delamo na grad- benem področju, kjer je zelo močna konkurenca in tudi sprejeli ustrezne sklepe: — sprotne in z analizami podkrepljene informacije in dosledno izvajanje potrjene organizacije dela. Dobro razpoložen, čeprav sva razgovor vodila po končanem napornem dnevnem delu, je Alojz Velenšek zaključil naj m intervju z naslednjim: »Delavski svet je pripravljen razprav- Alojz Velenšek, predsednik delavskega sveta v TOZD GO Ljubljana 1 j a ti o vsakem problemu in ga tudi ustrezno rešiti. Tako nimamo nobenih problemov. Vsaka akcija naj bo to referendum ali odločitev o samoprispevku, ima 100 % udeležbo, za kar smatram ima zaslugo prav delavski svet skupaj z ostalimi družbeno-po-litičnimi organizacijami ter vodstvom TOZD.« Dušan Lajovic 4 #1 ‘ jgr M&A, f . j|j k;,- Jj BALINARJI PRESENETILI Na Špici, kjer se del vode Ljubljanice odvaja in teče po znanem Grubarjevem kanalu, in tam, kjer imamo naselje in u-radne prostore TO GO Ljubljana, je bilo zadnjo soboto in nedeljo v juliju bolj živo kol običajno. Zbralo se je kar 27 balinarskih ekip, ki so se potegovale za trofeje na turnirju, organiziranem v počastitev Dneva vstaje slovenskega naroda in obletnice ustanovitve balinarskega kluba »Špica«. Kapetan naših balinarjev, Jože Škulj, je zbral reprezentante TO. V ekipo je uvrstil naslednje balinarje: Miho Njegovca, Ahmeta Bajriča, Hasana Tursu-noviča in Momo Ahmedbašiča. V končni razvrstitvi ekip so osvojili 7. mesto. Iskrene čestitke! Na levem bregu Save, pri Krškem raste objekt nove jedrske elektrarne. To zanimivo gradnjo so si ogledali v organizaciji Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov tudi strokovnjaki iz TOZD Ljubljana Nova pot sodelovanja Podpisan je dogovor o poslovno tehničnem sodelovanju. Dogovor o sodelovanju med GIP INGRAD, TOZD GO Ljubljana in Standard investom, TOZD tovarna gradbenih elementov, predvideva predvsem proizvodnjo kvalitetnega betona vseh vrst za potrebe gradbene opera-tive, proizvodnjo betonskih robnikov in drugih betonskih izdelkov za širšo potrošnjo, montažo nove dvorane s površino 1600 m2 po našem sistemu, sodelovanje pri dobavi osnovnih materialov in prodaji izdelkov, ki se v tovarni proizvajajo. Za izvajanje določb iz dogovora je zadolžen komercialni odbor, ki pripravlja kalkulacije cen, obračun prodaje in delitve dohodka po vloženem delu ter odloča o vseh problemih medsebojnega sodelovanja in upravljanja pri proizvodnji. Pisali so o nas: Delavska Pod naslovom »Kos tudi večjim gradnjam« smo v Delavski enotnosti z dne 26. avgusta prebrali tudi članek o uspešnem poslovanju naše temtiljne organizacije Gradbena operativa v Ljubljani. » ... da posluje v tesni povezavi z matično delovno organizacijo Ingrad iz Celja, mimo tega bi lahko vzroke za njihovo uspešno poslovanje iskali tudi v temeljni organizaciji sami. Kot enotnost smo ugotovili... imajo vzorno notranjo organizacijo. Seveda pa se borijo tudi s težavami. Moti jih, da jih investitorji pni gradnji večjih objektov sploh ne povabijo k sodelovanju, saj menijo, da bi bili kos tudi večjim gradnjam...« In kot dopolnilo k članku še foto posnetek enega izmed terasastih stanovanjskih blokov v soseski Koseze, ki so ga zgradili delavci naše TOZD Gradbena operativa v Ljubljani. oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo o 8 1 8 o Iftl O 8 . UU L ,nif™ 8 I GLAS 8 8 MLADIH OOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOO30000000000000 TITO MED NAMI Sobota, 9. septembra, je bila za vse Celjane velik dan. Po 12 letih so zopet pozdravili na poti skozi Celje našega najdražjega gosta, tovariša TITA, Skoraj ga ni bilo človeka, ki bi ne želel pomahati, zaploskati, vzklikniti: še dolgo nas vodi, tovariš TITO! Med več tisočglavo množico je bilo tudi veliko število članov naše delovne organizacije. V organiziranem sprevodu, z zastavami republike, praporom in zastavami Ingrada smo prišli na zborno mesto. Končno je napočil veliki trenutek, pripeljal se je tovariš TITO, se ustavil za kratek čas, da so mu izročili sliko Celja in ga v imenu vseh Celjanov pozdravili in zaželeli, da bi ga še kdaj videli v naši sredini. Mislim, da smo lahko ponosni, da smo s takim sprejemom dokazali svojo hvaležnost za vse, kar je za nas storil tovariš TITO. Bogdan Košenina Pred kongresom V prejšnji številki smo zapisali, da se mladi v Ingradu aktivno vključujemo v priprave na 10. kongres ZSMS, ki bo oktobra letos v Novi Gorici. To bo prav goitovo najbolj množičen zbor slovenske mladine, h kateremu bomo poskušali dati svoj prispevek tudi mladi gradbeniki. Končali smo s prvim delom razprav. O predkongresnih dokumentih so razpravljale osnovne organizacije ne le v Ingradu, ampak v vseh osnovnih organizacijah, članicah SOZD Giposs. Poseben odbor, ki spremlja javne razprave, je poskušal na podlagi pripomb, stališč in predlogov, oblikovati vsebino naslednjih javnih razprav, ki naj bi jih imela naša delegata na 10. kongresu: Uvodno razmišljanje o položaju gradbenega delavca, specifičnost panoge in nagrajevanje po delu. V tej razpravi želimo poudariti predvsem pomen 10. kongresa za mlade gradbene delavce, ker od kongresa pričakujemo nekatere sklepne besede glede na težke pogoje della, ki jih ima gradbeni delavec v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami. Da mladi z dosedanjim delom v gradbeništvu nasploh ne moremo biti zadovoljni, da vedno več ljudi zapušča gradbeni po- klic, da je veliko število invalidnih upokojitev v gradbeništvu in ne nazadnje tudi o kadrih, o vrednotenju dela, itd. V drugi razpravi Problem izobraževanja mladih in pripravljenost do družbenopolitičnega dela pa želimo spregovoriti o vzrokih za vse manjše zanimanje za gradbene delavce, o nelojalni konkurenci med OZD v pogledu preplače-vanja kadrov, o problemu učencev v gradbenih poklicih, kaj pomeni za gradbeništvo usmerjeno izobraževanje, o pomenu in vlogi permanentnega usposabljanja, o odnosu predpostavljenih do mladega človeka, o nezadostnem nagrajevanju in zapostavljanju, ki je ena od glavnih ovir za uspešno družbeno politično delo mladih, o nalogi in vlogi mladih komunistov, kakor tudi o iskanju novih mož nos ti za vključevanje mladih iz drugih republik v vse oblike družbenega in političnega življenja. S tem delom javne razprave želimo zaokrožiti želje ter interese širše množice mladih gradbincev, ki je potekala na temelju nadaljnih usmeritev in poglabljanju samoupravnih socialističnih odnosov. Franci Ramšak Dobro informiranje Na volilni konferenci ZSMS, v aprilu letos, smo se dogovorili, kaj in kako bomo delalii v naslednjem obdobju ter za posamezna področja dela izvolili komisije in referente. Zdaj pa ugotavljamo, da komisije in referenti niso bili dovolj aktivni. V naslednjem obdobju mora biti naša poglavitna naloga aktivirati komisije in referente, posebno še referente za informiranje v osnovnih organizacijah. Da bomo to dosegli, bo prav gotovo potrebno tudi v predsedstvu samem voditi večjo skrb o tem, kako posamezne komisije in referenti detaljo. Potrebno jih bo sklicati in narediti z njimi skupne programe dela, ki jih je treba nato dosledno izvajati. Posameznike bomo zadolžili s konkretnimi nalogami, kontrolirali izvršitev teh in ob morebitnem malomarnem obnašanju izrekali ustrezne sankcije. Vsak mladinec se mora zavedati, da pdleg rednega dela obstaja še kup nalog in problemov, za katere mladi moramo biti zainteresirani in se zavedati, da so skrb vseh ne le nekaterih. Marijan Dimnik OD TU IN TAM Veliko mladih iz Ingrada je šlo prešerno pozdraviti našega najdražjega gosta, tovariša TITA 10. kongres Zveze socialistične mladine Slovenije bo v Novi Gorici od 12. do 14. oktobra. Vse zainteresirane, ki bi želeli delati na področju kulturne dejavnosti, obveščamo, da se lahko vključijo v dramsko ali v lutkovno skupino, ki deluje v okviru dramske. Dodatne informacije lahko dobite pri Franciju Ramšaku, telefon 22-852. Ljubitelje foto dejavnosti obveščamo, da bo začel v okviru konference ZSMS Ingrad Celije ponovno delovati foto krožek. Prijave sprejema do 15. oktobra 1978 Igor Novak, telefon 22-852. OO ZSMS TOZD IGM Medlog je skupaj z osnovno organizacijo sindikata dne 15. 9. organizirala interno tekmovanje v malem nogometu med obrati. Po športni borbi so na koncu zasluženo zopet zmagali cement-ninarji. Čestitamo! Predstavljamo vam MLADE V ROGAŠKI SLATINI Tokrat vam izmed OO ZSMS v DO GIP »Ingrad« predstavljamo najmlajšo: Osnovno organizacijo ZSMS Rogaška Slatina. Gradbeništvo Rogaška Slatina je pristopilo k Ingradu letos. Kmalu po organiziranju samostojne TOZD so formirali tudi Osnovno organizacijo ZSMS. Treba je povedati, da je pri njih že tudi prej delala mladina, da pa so letos naredili nekatere spremembe in se organizirali tako kot so ostale OO ZSMS GIP »Ingrad« Celje. Po vseh pripravah, ki so jih izvedli predhodno, so 28. maja letos na volilni konferenci ustanovili Osnovno organizacijo ZSMS TOZD Rogaška Slatina. Na konferenci so sprejeli tudi svoj akcijski program, ki ga pridno uresničujejo v praksi. Ob tej priložnosti so izvolili tudi predsedstvo, ki ga sestavljajo predsedniki aktivov, ker imajo aktive osnovne organizacije na vsakem gradbišču. Za predsednika OO ZSMS so izvolili Metko Tramšek, ki svoje delo vestno opravlja in zagotavlja, da se bodo s skupnimi napori dobro organizirali. Vsak mesec, ali po potrebi, se sestajajo aktivi, kjer predsedniki aktivov poročajo, kako so bile izvršene dogovorjene naloge. Zdaj so v svoj program dela vnesli tudi priprave na kongres ZSMS, sodelujejo pa tudi v pripravah na kongres sindikatov. Zanimivo za to mlado osnovno organizacijo je to, da ima v svojih vrstah veliko število mladih komunistov, kar 45 od 160 članov, ki jih šteje osnovna organizacija. Sicer pa dela Osnovna organizacija ZSMS Rogaška Slatina v sklopu OK ZSMS Šmarje, dobro pa se vključuje tudi v delo KK ZSMS GiP »Ingrad« Celje. F ranči Ramšak Po poteh Kozjanskega bataljona Kot vsako leto, je tudi to leto OO ZSMS Podsreda organizirala tradicionalni pohod po poteh Kozjanskega bataljona. Pohod je potekal v oikviru praznovanja občinškega praznika in v spomin na padle borce Miloševe čete (druge čete Kozjanskega bataljona) ob 35-letnici napada na to četo. Pohod je trajal dva dni katerega so se udeležili tudi mladinci iz naše OO ZSMS TOZD Rogaška Slatina. Pot je potekala od Podsrede, kjer so se formirale enote, katere so pred pohodom položile venec pred spomenikom NOB. Po kratkem kulturnem programu je sledil marš proti Kunejev! kleti, kjer je bilo zadnje bojišče Brežiške čete. Tudi razstava o Miloševi četi na gradu Podsreda je bila za nas novo doživetje in še podrobneje spoznanje o borbi te čete. Čeprav pot ni bila lahka, smo ves čas peli in nova spoznavanja so dala našim nogam več elana. Na gradu Osredek, kij er je bi- lo zadnje bojišče Miloševe čete, nam je govoril preživeli borec te čete Hinko Kamnikar-Rok, ki je pripomogel k še večjemu veselju med pohodniki. Tudi Trebče nam bodo ostale v spominu, zaradi ilegalnega Titovega delovanja med NOB. Zdaj je tu spominski park. In končno je prišla ura večerje ter pripravljanje tabornega ognja. Tudi v Polju ob Sotli so preživeli borci s pripovedovanjem onemogočili naše misli na naše noge, ki so se nam zdele težke kot tone. Po končanem srečanju z njimi in domačini smo zaplesali Titovo kolo in pesem se je razširila po vsej vasi. Le redkokateremu je bilo do spanja. Drugi dan smo se počasi odpravili proti Podčetrtku, kjer je bila proslava ob občinskem prazniku. Razšli smo se v upanju, da se tega tradicionalnega pohoda naslednje leto udeležimo v večjem številu. Metka Tramšek V mizarski delavnici na Gomilskem Delovna brigada ,Danija Kerkoša’ Že dolgo vsi člani naše delovne organizacije želimo novo upravno zgradbo, kajti sedanja ni primerna, talko prostorsko kot estetsko in ne pokaže prave veličine našega podjetja. Zdaj so končno zbrana sredstva in začela so se pripravljalna dela. Ideja im predlog pokojnega Dairiija Kerkoša, da bi poslopje zgradili oziroma ga pomagali graditi mladi, se bo uresničila. Zbrali bomo vse učence, ki se bodo na enem gradbišču učili in usposabljali. Tako smo tudi pristopili k delu. Poleg rednega dela, bomo morali opraviti tudi veliko prostovoljnega, udarniškega. Zato bomo ustanovili lastno delovno brigado, ki se bo poimenovala brigada Danija Kerkoša, kajti on je bil pobudnik tega. Brigada bi štela 20 do 30 ljudi, ena izmena pa bi trajala okrog 14 dni. Delalo se bo ves dan, ne glede na vremenske pogoje. Ne bi smelo biti mladinca, ki bi ne bil pripravljen v tej brigadi sodelovati, saj so ponudili pomoč celo mladi, ki niso člani naše delovne organizacije. Najboljši mladinci bodo dobili posebna priznanja. Podroben plan dola se še pripravlja in bomo o vsem pravočasno obveščali. To je bil kratek zapis, kako in kaj naj bi delali. Podrobnejše informacije pa bomo zapisali v naslednji številki. Bogdan Košenina Pripravljena dela za novo upravno stavbo so pričeli naši učenci, bodoči zidarji... Plavalne štafete - odlično V okviru TRIM iger je bilo 25. avgusta na celjskem bazenu tekmovanje plavalnih štafet in naše plavalke in plavalci so se dobro izkazali, saj so osvojili naj višja mesta. Ingradove vsestranske športnice Irena Jager, Metka Lesjak in Tončka Pečovnik so tudi hitre plavalke in so postale občinske prvakinje. Ženska B ekipa (Irena Jamrni-šek, Marija Berce, Tatjana Robida) pa je zasedla 7. mesto. Moške ekipe tekmujejo ločeno po dejavnosti. Naši so v gradbeništvu osvojili prvo in drugo mesto (ekipa A pa je po rezultatih druga med vsemi ekipami v občini). Za A ekipo so tekmovali Marko Rojšek, Stane Turk, Peter Germ, Darko Kru-šič in Marko Kobale, za ekipo B pa Nikola Schell, Pavel Kenda, Jože Lorbek, Franci Karner in Miro Klenovšek. Za osvojene točke sta tudi zaslužna organizatorja ekip, Olga Kopitar in Mačko Rojšek. DELAVNICE TEKMUJEJO Že spet je leto naokoli in tu je čas športnih tekmovanj. Lepo jesensko vreme bo privabilo marsikaterega ljubitelja športa na športno igrišče. Tudi mladi našega TOZD se bodo izkazali v znanju MALEGA NOGOMETA. Pripravili bomo tekmovanje med delavnicami TOZD. Ekipe se bodo pomerile na igrišču Delavskega naselja. OO ZSMS TOZD PO je pripravila to množično akcijo po delavnicah z na- menom, da vključi čimveč mladih in starejših članov kolektiva v rekreacijo. Mesto tekmovanja »Delavsko naselje« pa smo izbrali z namenom vključiti mlade člane kolektiva iz Mladinskega doma, da prežive prijetne urice ob gledanju svojih vrstnikov na športnem igrišču. Istočasno pa ima to tekmovanje tudi namen vzbuditi v ostalih članih naše TOZD željo po vključitvi v podobne akcije. Rafko Kampuš Kako smo letovali? Letos prenovljeni počitniški dom v Piranu je omogočil prijetno letovanje Sezona dopustov in letovanj je za nami. Vsaj v glavnem. In kakšni so bili naši dopusti ob morju? O tem nekaj misli, ki so jih izrekli našli dopustniki Marjan Oblak, Stane Mirnik, Anton Maček iz TOZD Mehanizacija ter Martin Tušek iz TOZD Šentjur. Bili so v naših kamp prikolicah v Novalji na otoku Pagu. Na vprašarije, če so bili zadovoljni z bivanjem v Novalji, so bili enotnega mnenja, da je kraj zelo primeren, p>laža lepa, edino prostor za prikolice bo treba razširiti, da ne bodo tik ob cesti. Tu se čuje celo hoja bose noge. Precej pripomb je bilo na račun visoke cene in slabega vzdrževanja prikolic. Predlagali so tudi, da bi naj baldahine pred prikolicami opremili z razsvetljavo. V Novaljo bodo še prišli. Želijo le, da bi bilo tam še več prikolic, vendar, da bi jih postavili še kje drugje. O razmerah bivanja v prikolicah v Baški na Krku sem se pogovarjal z Jankom Žitnikom (TOZD Mehanizacija) in Natašo Keržan (TOZD Celje). Bila sta zadovoljna, le vreme je bilo muhasto. Pripombe pa sta imela na račun vzdrževanja in visoke najemnine za prikolice. V kampu so kritične tudi sanitarije. Morda bi prikolice pomaknili niže proti jugu. Tu je namreč preveč nestalno vreme. Največ udobnosti so nudile počitniške hiše v Bašaniji-Savu-drijii, saj jih tudi koristi največ članov. O udobnosti sta govorila Cenka Balek in Milan Colarič, oba iz Mehanizacije. Tudi cena se jima je zdela pri- merna. Kritična sta bila le do sedemdnevnega bivanja. To je namreč premalo. Tedensko bivanje ob morju in še z morebitnim dežjem vmes je le prekratko. To ni oddih. Z Milanom Colaričem sem se pogovarjal tudi o Valovinah pri Puli. Bil je zelo navdušen nad plažo pa tudi s hrano v skupni restavraciji. Primerna se mu je zdela cena uslug in penziona. Moti ga le slabo vzdrževanje hišic. Hišice bi lahko obnovili z manjšimi stroški. Tako bi bilo počutje gostov boljše. O Biogradu na moru sem se pogovarjal s Faniko Skamen iz TOZD Mehanizacija. Bila je navdušena nad plažo in hrano v Skupni restavraciji. Razočarana pa je bila, ker hišice niso obnovljene oziroma na novo zgrajene. Naijveč težav predstavljajo sanitarije. Višek pa je doživela ob nočnem »napadu« mravelj, ki so v naskoku zavzele pograde. Anica Kavčič, kuharica počitniškega doma v Piranu, z veseljem ustreže željam gostov In zdaj Piran. Tu imamo svoj počitniški dom, za katerega zadnja leta ni bilo veliko zanimanja. Morda zaradi opremljenosti, zastarelosti, saj se je zanimanje po zdajšnji adaptaciji močno povečallo. Mnogi, ki so letos preživeli dopust v tem domu, so bili prijetno presenečeni nad novo opremo, sanitarijami in drugim. Tako naši dopustniki. Te in druge besede so med drugim opozorile, da bomo morali misliti o razširitvi zmogljivosti. Morda bi to lahko dosegli s pogodbenim koriščenljem hotelskih uslug za približno tri mesece. Zavedati se moramo, da smo velik kolektiv, ki šteje tri tisoč članov in da moramo tudi zavoljo tega zagotoviti našemu delovnemu človeku primeren oddih. Po podatkih, ki jih je pripravil Rafko Grabner je v naših kapacitetah ob morju letovalo 266 članov kolektiva oziroma vsega skupaj 875, če pri tem upoštevamo še njihove družinske Člane. Vsi ti so zabeležili na skupaj 107 ležiščih 7.336 nočitev. Po številu nočitev je na prvem mestu Bašaniji (2051), sledijo: Piran (1620), N oval j a (1595), Va-lovine (815), Baška (775) in Bi-ograd na moru (480). Podatki tudi govorijo, da so bile kapacitete letos bolje izkoriščene kot lani. Medtem ko je znašala lanska povprečna izkoriščenost 89,3 °/n, se je letos povzpela na 92,05 %. Če bi dosegli 100 (,/n izkoriščenost bi namreč morali imeti vsega skupaj 7.970 nočitev. Zanimivo je, da so v Bašaniji dosegli 106,82 % izkoriščenost kapacitet, v Biogradu 97,96, v Valovinah 97,02, v Baški 92,26, v Novalji 83,07 ter v Piranu 82,65 %. Ervin Drgaj.ner Novi učenci Odprla so se šolska vrata in zopet si bodo učenci belili glave z učenostjo. Tako je tudi pni nas. Nekateri »srečneži« so v letošnjem letu zaključili šolanje (45) in so se zaposlili ali odšli na odsluženje vojaškega roka. Prve smo z veseljem sprejeli v našo sredino, saj smo z njimi pridobili zopet lepo število kvalificiranih delavcev, ki bodo pripomogli k boljšemu strokovnemu delu. Drugim pa želimo, da bi jim vojaški rok hitro minil in da bi se zdravi vrnili v našo sredino. Letos smo sprejeli tudi lepo število novih učencev, kar 120, talko da imamo Skupno 285 učencev. Nekateri so se že, drugi pa se še privajajo na novo okolje, saj so prišli skoraj iz vseh koncev Jugoslavije. Za vse Čaka na rušitev. Tu bo novo poslopje Ingrada. so tu... učence se je začelo povsem novo življenje, spremenilo se jim je praktično »čez noč«, vsi so še mladi in zares težko se bodo vključili v novo okolje. Pri tem jim moramo pomagati vsi, od nas »izobraževalcev« do delavcev po gradbiščih in delavnicah. Po panogah je številčno stanje novosprejetih učencev naslednje: zidarjev 35; tesarjev 22; že-železokrivilcev 19; vodovodnih inštalaterjev 7; stavbnih kleparjev 8; avtomehanikov 3; strugarjev 1; stavbnih ključavničarjev 2; soboslikarjev 3; električarjev 4; monterjev centralne kurjav 5; strojnih ključavničarjev 7; mizarjev 4. Tudi novi štipendisti so se delno vključili v naš kolektiv. V letošnjem šolskem letu smo sprejeli 31 novih štipendistov. Na veliko število prošenj smo morali žal negativno odgovoriti, saj smo sprejeli samo za srednje tehniško šolo do 1. julija 98 prošenj. Do 1. 9. so s šolanjem zaključili samo 4 štipendisti, ki so se tudi zaposlili. Tako imamo sedaj skupno kar 78 štipendistov. Vsem novosprejetim učencem in štipendistom želimo, da bi se v našem kolektivu kar najlepše počutili, v šoli pa veliko uspeha. Marta Ograj enšdk £lanimii%e najdbe Mnogo »radovednežev« je v septembrskih dneh opazovalo »počasna« zemeljska dela na gradbišču v Stanetovi ulici, kjer bodo delavci TOZD Gradbena operativa Celje zgradili poslovno stanovanjski objekt. Ročni izkopi so danes redki, potrebni pa so pri arheoloških delih, kjer želimo odkriti ostanke naših davnih prednikov. In tukaj so jih našli. Pod nadzorstvom ravnateljice celjskega Pokrajinskega mu- zeja, Vere Kolšek, so odkrili ostanke stanovanjskega predela Celeie iz obdobja konca I. stoletja in iz IV. stoletja (dozidave). Našli so še okrasne in uporabne predmete, dosti keramike, »zakladno« najdbo 117 bronastih novcev, itd. Pomemben je tudi vodnjak, zidan iz kamna, ki je doslej najstarejši od najdenih v Celju. Nova usmeritev stanovanjske gradnje Stanovanjska baza Stanovanjska gradnja najemniških stanovanj predstavlja vsesplošen problem z vidika vzdrževanja. Stanovalec, ki je dobil stanovanje, ne da bi vložil lastno delo in sredstva, nima do njega takega odnosa kot tisti, ki si je stanovanje s trudom pridelal in je njegova lastnina. Ta bo stanovanje vzdrževal, ga dopolnjeval in čuval. Pa še to le do vhodnih vrat. Vsi Skupni prostori v večstanovanjskih objektih so v večini primerov še vedno problem in pogosto vzrok sporov med stanovalci. Pomanjkanje čuta za varovanje skupne lastnine ni le pri nas. S tem problemom so se spopadli načrtovalci stanovanjske politike v ZR Nemčiji. Prišli so do preprostega zaključka, da morajo biti stanovanjski objekti zasnovani tako, da lahko vsd — tudi socialno šibki — postanejo lastniki stanovanj. Študija, ki jo je izdelal inštitut za industrializirano gradnjo v Frankfurtu po naročilu zveznega ministrstva za gradnjo v ZR Nemčiji, daje predloge za rešitev tega problema. Osnovne misli te nove usmeritve stanovanjske gradnje so naslednje: Stanovalec mora biti lastnik stanovanja, da se čuti vezanega nartj in je zainteresiran, da ga vzdržuje in izpopolnjuje. Da pa lahko vsi — tudi socialno šibki — postanejo lastniki stanovanj, je treba temu prilagoditi sistem projektiranja in financiranja. Osnovna začetna vrednost stanovanja mora biti čim nižja, obroki za odplačevanje stanovanjskih posojilne smejo bistveno presegati najemnin za sedanja najemniška stanovanja. Stroški grobe gradnje morajo biti čim nižji, obdelave pa naj bodo izvedene le do te mere, da zadovoljujejo osnovne higienske pogoje. Stanovanjska enota mora biti fleksibilno zasnovana do te mere, da lahko stanovalec z lastnim delom in po svojih fi- nančnih zmogljivostih dopolnjuje stanovanje. Seveda pa mora ta fleksibilnost ostati v teh mejah, da bistveno ne obremenjuje osnovne vrednosti. Temeljna stanovanjska enota aii »stanovanjska baza« naj bi bila reducirana zasnova, kjer je opuščeno vse, kar ni neobhodno potrebno za osnovne stanovanjske pogoje. Stolpnica v Novi vasi Stanovalec bi lahko kupil sicer večjo stanovanjsko površino, ki pa ima obdelane le manjše najnujnejše bivalne površine — vse ostalo dodela sam postopoma z naraščajočimi potrebami in zmogljivostmi. Poskusne stanovanjske enote so izkazale z delno redukcijo do 13 % prihranka, z maksimalno možno redukcijo, ki še ohrani osnovne kvalitete stanovanja-ki jih zahtevajo higiensko tehnični predpisi, pa celo do 36 %. Za realizacijo takega koncepta stanovanjske gradnje je potreben ekonomičen odprt konstrukcijski sistem. Z minimalno stopnjo finaiizacije in danimi možnostmi pa enostavno in raznoliko izpopolnjevanje. S tem je podana gradbena struktura za vse stopnje ekonomskega, socialnega in kulturnega razvaja prebivalstva. Taka oblika gradnje je prilagojena elementarnim življenjskim oblikam in rastočim potrebam družine ter hkrati omogoča lastništvo stanovanj vsem, kar je po ugotovitvah strokovnjakov osnova za skhb in naraščanje stanovanjskega kapitala. Elza Črepinšek, dipl. inž. arh. 204 JUBILANTOV Ob dnevu republike bodo sprejeli nagrade in priznanja delavci, ki so letos dopolnili: 30, 25, 20, 15 in 10 let neprekinjenega dela v delovni organizaciji. 30 LET Berčnik Franc, skladiščnik in Gorišek Matija, zidar iz Celja. Mirnik Karel, gradbeni delovodja iz Šentjurja. Kovač Ivan, zidar iz Žalca. Gaberšek Stanislav, ključavničar liz Medloga. Pšaker Franc, tesar iz Lesnih obratov. Arnuš Ludvik, dipl. ekonomist; Honigmann Berta, šef finančne operative; Kopitar Olga, ekonomski tehnik; Reberni-šek Danica, knjigovodja in Omak Ivan, gradbeni tehnik — vsi iz Skupnih služb ter Mikulič Anton, knjigovodja iz Rogaške Slatine. 25 LET Bibič Franc, zidar; Pukšič Franc, tesar; Sevšek Franc, tesar; Šarlah Mirko, zidar; Šoštarič Štefan, gradbeni delovodja in Velenšek Josip, tesar — vsi iz Celja.Lipovšak Jože, gradbeni delovodja in Poslek Firanljo, zidar — oba iz Laškega. Amon Anton, zidar; Fiiršt Jože, tesar Golubič Milan, tesar; Krošl Marjan, skladiščnik; Klenovšek Štefan, gradbeni delovodja; Mohorko Ignac, tesar in Šeligo Franc, železokrivilec — vsi iz Šentjurja. Rečnik Franc, gradbeni delavec in Zupanc Martin, Zidar — oba iz Slovenskih Konjiic. Cvikl Franc, tesar; Gmajnič Štefan, gradbeni delovodja; Grab-ner Pavel, gradbeni delavec in Gajšek Maks, direktor — vsi iz Žalca. Meštrič Ruddlf, železo, knivilec in Varoviič Nikola, strojnik — oba iz Ljubljane. Teržan Vili, šofer in Vrbnjak Franc, mojster — oba iz Mehanizacije. Arhanič Josip, Strojnik; Čakš Franc, gradbeni dellavec; Vilahek *W 4 J | Drago, železokrivilec; Vovk Jože, železokrivllec; Šliva-vec Franc, strojnik in Vrečer Herman, vodja izmene — vsi iz Medloga. Belehar Franc, mojster; Gajšek Maks, mojster; Kotnik Franc, inštalater centralne kurjave; Kunc Bogomir, ključavničar in Vipotnik Franc, ključavničar — vsi iz Proizvodnih obratov. An-doljšek Bogo, mojster; Funkl Rafko, direktor; Korošec Miran, mojster; Pristovnik Firanc, mizar; Ribič Franc, žagar in Vaš Ivan — vsi iz Lesnih obratov. Cafuta Ivan, tiskar; Jagrič Marija, referent; Lipovšek Jože, kurjač in Cilenšek Vili, skladiščnik — vsi iz Skupnih služb. 20 LET Čander Franc, zidar; Kutnjak Stjepan, strojnik; Martimko Željko, zidar; Razgoršek Jože, tesar; Švab Martin, tesar; Vrenko Ivan, zidar in Žičkar Viktor zidar — vsi iz Celja. Kuzmič Djuro, strojnik in Župane Štefan, gradbeni delovodja — iz Laškega. Podcedenšak Jakob, zidar in Vračko Ivan, zidar — oba iz Šentjurja. Gldbovniik Ruddlf, gradbeni delovodja; Kokot Štefan, zidar — oba iz Slovenskih Konjic. Kralj Ivan, zidar; Lampret Ernest, gradbeni delovodja; Novak Djuro, zidar in Štrukelj Franc, tesar — vsi iz Žalca, prav tako Horvat Franc, strojnik. Klopotan Anton, železokrivilec; Njegovec Mijo, zidar in Škulj Jože, gradbeni tehnik — vsi iz Ljubljane. Gačnik Vlado, šofer; Podlogar Ludvik, šofer; Verbič Anton, šofer; Žilmiik Janko, obratovodja in Maček Anton, elektrikar — vsi iz Mehanizacije. Baloh Branko, ključavničar! Jelačič Stanko, strojnik; Jelen Franc, strojnik; Mar-tinko Ljudevit, cementninar; Škrabi Jože, zidar; Uranič Stana, knjigovodja; Knešak Ivan, vrtalec; Planinšek Alojz, stroj- nik; Zorko Maks, strojnik; Močnik Franjo, ždlezdkrivilec; Štih Stanko, teracer in Žerak Jožef, čuvaj — vsi iz Medloga. Dobro-tinšek Jožica, tajnica; Zalašček Miroslav, vodja obrata — iz Proizvodnih obratov. čonč Anica, gradbeni tehnik; Ifšek Viktor, skladiščni delavec; Krušič Štefka, pravnik; Lah Oton, gradbeni tehnik; Novak Krista, referent; Šturm Jelka, ekonomski tehnik; Verdnik Jožica, ekonomski tehnik in Zebec Branko, tehnolog — iz Skupnih služb. Hribernik Melhijor, mizar; Pov-še Srečko, mizar; Turnšek Ivan, tesar; Herman JoSip, kuhar iz Rogaške Slatine. 15 LET Avdič Hamdija, gradbeni delavec; Bojinovič Dane, železokrivilec; Kovač Alojz, tesar; Očko Dragutin, zidar in Zupanič Željko, zidar — iz Celja. Stanojlo-vič Drago, skladiščnik iz Laškega. Koren Stanko, gradbeni delovodja iz Šentjurja. Golubič Avgust, strojnik in Ofentavšek Jože, tesar iz Sloven. Konjic. Čulibrk Marko, zidar iz Žalca. Giintner Karl, -tesar -iz Žalca. Golob Ivan, zidar; Klement Štefan, zidar; Todič Rajko, zidar in Korbar Fanika, kuharica — iz Ljubljane. Anderluh Jože, kovinostrugar; Balek Cenka, ekonomski tehnik; Drgajner Ervin, elektro tehnik; Kukovnik Franc, skladiščnik; Mirnik Ivan, stroj, ključavničar; Mrdja Marko, 'Strojnik; Oblak Marjan, elektrikar in Verdnik Stanko, šofer — iz Mehanizacije. BdlošeVič Franjo, strojnik; Beširevič Esad, gradbeni delavec; Džordževič Vasilij, strojnik; Krušič Alojz, gradbeni delovodja; Magajna Alojz, žerjavar; Terglav Branko, železokrivilec; Vešligaj Leopold, strojnik; Vidnjevič Dušan, strojnik, Žagač Anton, strojnik in Otorepec Janez, gradbeni delovodja — iz Medloga. Derča Franc, vodovodni inštalater in Ocvirk Adolf, vodovodni inštalater iz Proizvodnih obratov. Črepinšek Elza, dipl. inženir ar- hitekt; Gniišek Jožica, ekonomski tehnik; Mauer Erna, ekonomski tehnik; Ograjšek Martin, inštruktor; Podgornik Elza, ekonomski tehnik; Streicher Anton, tehnolog; Koprivc Štefka, administratorka in Zupančič Anton, referent — iz Skupnih služb. Koželj Ida, tajnica iz Projektivnega biroja. Aškerc Anton, v. d. direktor iz Rogaške Slatine. Franič Truda, knjigovodja; Juraja Josip, zidar; Turnšek Herman, zidar prav tako iz Rogaške Slatine. 10 LET Fiket Milan, zidar; Franc Emilija, gradbeni tehnik; Obreza Anton, zidar; Petre Karl, tesar; Prevoršek Ruddlf, zidar; Stipič Elizabeta, čistilka; Strniška Janez, zidar in Šumliga Janko, železokrivilec — iz Celja. Dobrov-šak Antun, tesar in Papič Milan, tesar — iz Šentjurja. Jager Irena, gradbeni tehnik iz Žalca. Brkič Milan, zidar; Hajdinjak Mijo, zidar; Huskič Čazim, tesar in Lukič Dušan, tesar — iz Ljubljane. Doler Branko, inženir organizacije dela; Krnjak Ivan, skladiščni dtilavec; Čugalj Jovo, strojnik; Čebular Marjan, šofer in Škrabi Vincenc, strojnik — iz Mehanizacije, čemlič Janez, zidar; Djakovič Jovo, strojnik; Hajrlahovič Bilal, čuvaj in Ljubič Anton, tesar — iz Medloga. Jakop Edi, slikopleskar; Keblič Božidar, ključavničar; Rider Pa-vo, elektroinštalater; Veber Herman, pleškar in Verbič Alojz, elektroinštalater — iz Proizvodnih obratov. Faganeli Franjo, dipl. gradbeni inženir; Križan Sonja, tajnica; Lesjak Metka, ekonomski tehnik in Završan Jože, referent — iz Skupnih služb. Bočkalj Zdravko, zidar; Dobrov-šak Ivan, čuvaj; Frulk Josip, zidar; Kajba Eugen, gradbeni delavec; Koražija Viiiim, tesar; Ku-šer SlaVko, tesar; Leljak Mijo, zidar; Mlinar Mihalj, zidar; Pa-šagič Mahmedalija, gradbeni delavec in Pavlič Rudolf, zidar iz Rogaške Slatine. Aktualne teme Sončna energija Vse pogosteje zasledimo v dnevnem časopisju ter raznih strokovnih revijah doma in po svetu teme o koriščenju sončne •energije in energije vetra. Energetska kriza je prisilila ves svet da začne iskati nove vire energije. Pa ne le ta. Tudi čegalje bolj ogroženo bivalno okolijc zaradii onesnaženja, sili človeka, da še prsavočasno najde rešitev. Zlasti intenzivno je čutiti delovanje na tem področju v zadnjih nekaj letih in to zlasti v državah srednje in Severine Evrope, ki glede osončenja nimajo najbolj idealnih pogojev. Kljub temu si je na primer francoska vlada zadala program, da bo konca tega stoletja s sončno e-nergijo krije 5 odstotkov celovitih energetskih potreb. Intenzivno so se lotili koriščenja sončne energije tudi Angleži, Nemci in Švicarji, medtem ko je na severu bdlj aktualna energija vetra. Znatno ugodnejši za koriščenje sončne energije so naravni pogoji pri nas. Saj imamo po podatkih od 1800 do 3000 sončnih dni letno. Zato so se tudi pri nas že pojavili posamezni proizvajalci, ki so v svoj proizvodni program vključili elemente za koriščenje sončne energije. Pred nedavnim je bil v Opatiji prvi simpozij o . možnostih za koriščenje sončne energije. Po tej prvi javnii spodbudi so se že pojavile prve koskusne izvedbe tudi pri nas. Žal zajemajo ta prizadevanja še zelo majhen obseg. Glede na velik pomen, ki ga ima ta akcija za prihodnost in ugodne pogoje, ki nam jih nudi naša geografska lega, ne bi smeli neprizadeto stati ob strani. In kaj lahko storimo mi kot gradbeniki? Da lahko ideje o koriščenju sončne energije zaživijo, so potrebni dobri gradbeni projekti, ki omogočajo čim bolj učinkovito izvedbo. Specifične zahteve kot so orientacije objektov, nakloni in izvedbe sentvšni in fasad, tlorisne zasnove, dodatni prostori .. . ipd. Ije treba upoštevati od urbanistične zasnove do realizacije objektov. To pa je izvedljivo le s sodelovanjem vseh dejavnikov, ki vplivajo na razvoj gospodarstva. Vsekakor bodo v prvi fazi potrebna določena sredstva za uvedbo v prakso in izgradnjo poskusnih objektov, ki jih ne bodo mogli v celoti kriti posamezni investitorji. Ta preiskusna faza pa je nujna za vsako novost, ker se v njej prekali in izkristalizira do te stopnje, da se lahko v prakso prenese brez začetnih pomanjkljivosti. S skupnimi napori ne bo pretežko prehoditi to pot, zlasti še, ker nam ugodni narav- ni pogoji zagotavljajo uspeh! Priložene ilustracije o realiziranih »sončnih« projektih v tujini naj bi bile spodbuda za iskanje lastnih rešitev. Elza Črepinšdk, dipl. inž. arh. Prišli - odšli PROSTORSKI PLAN OBČINE V celjski občini, pa tudi v nekaterih drugih, je stelkla razprava o smernicah za sestavo prostorskega plana. Gre najprej za določitev elementov in nato za sestavo dokumenta, ki ije tudi za celjsko občino izrednega pomena. Prostor postaja vse bolj dragocena dobrina. To še posebej vdlja za Celje, zato zaslužijo mlisli o njegovi porabi več kot temeljito razpravo in pozornost. Razprava o smernicah za sestavo prostorskega plana občine Celje je stekla ne samo v zborih občinske skupščine, še prelj v izvršnem svetu, marveč tudi v vseh samoupravnih interesnih skupnostih, v krajevnih skupnostih itd. Gre skratka za akcijo, ki terja sodelovanje vseh. Meseca avgusta smo zaposlliili 56 delavcev. Od tega je 17 kvalificiranih delavcev, ki so uspešno zaključili triletno šdlainje in so bili naši učenci. Zaposlili smo tudi pet gradbenih tehnikov, kar štirje pa so še pripravniki. Ostali na novo zaposleni pa so v glavnem gradbeni delavci. Iz JLA so se vrnili: Smajič Mirsad, KV zidar in Pijetlovič Mico, NK gradbeni delavec — oba v Celje. Muhič Bnver, KV železokrivilec — v Medlog. Ocvirk Startko, KV sli-kopleskar — v Proizvodne obrate. Težak Dušan, KV zidar — v Slovenske Konjice. Jakopina Ignac, gradbeni tehnik — v Šentjur. Potočnik Franjo, KV zidar — v Rogaško Slatino. Na novo življenjsko pot sta stopila: Galapeni Čažim iz Žalca in Djurič Mahko iz Medloga. Naraščaj v družini so dobili: Malič Stanko, sina Stanka; Zbiljski Stjepan, hčer Manijo — Vabimo vse, ki menijo, da jim jubilejna nagrada že pripada pa njihovega imena nismo objavili, da se zglasijo v kadrovskem oddelku in bomo morebitno pomoto pravočasno popravili. oba iz Celja. Pirič Rasim, sina Amela iz Proizvodnih obratov. Šeško Željko, sina Mitja iz Mehanizacije. Jovič Simo, sina Milenka iz Šentjurja. V JLA so odšli: Joldič Omer, zidar; Horvat Stjepan, zidar; Todič Milan, To-dič Nedo, tesarja; Pejič Anto, gradbeni de lavec in Šajinovič Djuradja, gradbeni delavec —iz Šentjurja. Klarič Rudolf, gradbeni delavec iz Medloga. Stojanovič Nenad, tesar iz Celja. Artič Anton, avtomehanik im Dragič Bogdan, Strojini ključavničar iz Mehanizacije. Marinkovič Miladin zidar iz Žalca. Artič Milan, inštalater centralne kurjave; Ojistršek Andrej, vodovodni inštalter; Zupanc Vladimir, inštalater centralne kurjave in Lu-pred Božo, elektrainštdlater iz Proizvodnih obratov. Praprotnik Milan, zidar iz Slovenskih Konjic. Odšlo je vsega 52 delavcev. Poleg omenjenih 16, ki so odšli v JLA, jih je odšlo 23 brez obrazložitve, 7 na lastno željo in 5 iz drugih razlogov. Jožica Verdnik Trim akcije v Ijanju V zadnjih dneh septembra so bile ponovljene TRIM akcije v 'teku in streljaju. Strelišče na Gričku 'je obiskalo 15 naših strelcev, najboljše rezultate pa so dosegli Ivan Ahtilk (143), Ivan Cizelj (132) in Zlatko Radič (122). Nekaj korakov naprej, kjer je speljana stalna TRIM steza v gozdu, pa so bili udeleženci teka bolj redki. Razumljivo, saj je to edina TRIM akcija, kjer je za osvojitev značke potrebna dobra telesna pripravljenost in je zato ta značka največ vredna. Naše čestitke veljajo hitronogim »mla- V Ohrid 4 ekipe Kar štiri Ingradove ekipe, ki so bile prve na republiških športnih igrah gradbincev, bodo letos zastopale Slovenijo v Ohridu, kjer bodo od 5. do 7. teku in stre- deničem« Petru Germu (11.18), Jerneju Pelkotu (11.24), Borisu Lončarju (12.08) in Antonu Upia-zniku(13.00), predvsem pa prizadevni in uspešni »trimašici« Faniki Skamenovi (11.33), ki se je letos udeležila vseh TRIM akcij. Oktobra desete športne igre gradbincev Jugoslavije. Ob naši ekipi bodo v Ohridu sodelovali: kegljači, šaihisti, nogometaši in ženska odbojka. Želimo vsem ekipam veliko športne sreče in vrnitev s poka- li. Več o desetih športnih igrah gradbincev Jugoslavije pa po povratku ekip — v naslednji številki. „lngradovci” na Mont Blancu (Nadaljevanje iz prejšnje številke) V soboto 29. 7. 1978 se nas je ob 1. uri zjutraj prerivalo blizu 100 planincev v mali koči vsi z željo oimprej oditi proti vrhu. Topel čaj je pogrel vse, od male, mlade Japonke do starega francoskega že sključenega vodnika. Zunaj je bilo jasno nebo. Vrhovi so se kopali v mesečini. Kovinska ograja je bila bogato obložena z ivjem in skoraj 3000 m pod nami so bile razsvetljene chamoniške ulice. Oblikovale so se naveze, privezovale dereze in mrzlično opravljala zadnja opravila. Tri lučke na ^ r ledeniku pod nami pa so že bile na poti v steno. V koloni majhnih svetilk se je pomikala tiho tudi naša naveza. Na čelu vodnik Silvo Jošt-alpinist in star znanec teh gora, Karl Slemenšek (Lesni obrati), njegov sin, Tone Uplaznik (Mehanizacija) in moja malenkost na začelju. Jože Karlin (iz TO Rogaška Slatina) pa je bil v drugi navezi. 1000 m vzpona je bilo še pred nami. Korak za korakom smo grizli strmine. Nemalokrat je zmanjkovalo zraka, vendar naveza je ob prebujanju novega dne prihajala na vrh. Po vrvi, ki veže planince, alpiniste med seboj, za večjo varnost pri vzponu, se pretaka neizmerljiva moč. Ko enemu v navezi zmanjkuje energije, ga vrv opomni na sotovariše in naveza krene naprej. Vsak planinec na teh višinah doživlja krizo, ki je posledica višinske bolezni. Poleg naporov pri vzponu je opaziti še druge znake, kot bruhanje, glavobol in predvsem apatičnost. Naša naveza ni imela večjih tovrstnih težav, vendar smo zelo izmučeni prispeli ob pol sedmih na vrh. V jutranjem soncu ni bilo ničesar višjega od nas, le neizmerna modrina. Že prej smo si nadeli zaščitna očala in veter, ki je na grebenu močno pihal, je pojenjal. Vse naokoli so nas obdajali samo vrhovi in zopet vrhovi, kot Materhom, Mont c Rosa, in pred nami vitek Dru. Nekdo je dejal: »Tam nekje je Triglav« in pokazal na vzhod proti soncu. Po stisku rok in kratkem počitku se je pričela pot navzdol. Sprva navezani, kasneje pa prosto kar vsak zase, smo se spuščali po snežiščih navzdol. Vse naokoli same snežne stene in nenavadne oblike snega, ki jih oblikuje veter. Pozno popoldan smo srečali skupino planincev iz Aera, ki je hitela na vrh. »Kako bodo še trpeli«, smo si mislili »mi ne gremo več«. Zvečer, ko se je razbesnela nevihta na gori, smo bili že v dolini. Drugo jutro še kratek sprehod po mestu, pošiljanje pozdravov domačim, tovarišem in sodelavcem. Skriti pogledi na Mont-blanške strmine in slovo od večnega snega z željo — še na svidenje! Franc Berginc »Planinstvo se v viseh svojih oblikah širi. Pred sto leti so hodili v hribe le redki in ljudje so jih večidel imeli za čudake. Danes šteje samo slovenska planinska zveza sto tisoč članov. Planinstva postaja šport najširših množic ...« (Planinski vestnik). Prav to slednje je našlo svoj popOlni odmev v nedeljo, 10. septembra na Loki pod Raduho. Temu prelepemu, idiličnemu kotičku so dali svojevrsten pečat tisoči in tisoči planincev iz vseh koncev Slovenije in še od drugod, da bi se udeležili slarVja ob že desetem dnevu planincev, tega vsakoletnega srečanja slovenskih gornikov. Pa je bilo slovesno! Sredi Loke se je blestela nova lepotica, planinška koča, zgrajena predvsem s prostovoljnim delom planincev, s pomočjo kmetov lučkega območja, z denarno pomočjo delovnih organizacij, planinske zveze, društev... Tudi Ingrad je zapisan na vidnem mesilu med graditelji koče. Z denarno pomočjo, največ pa s prostovoljnim delom smo dali lep prispevek temu planinskemu domu vseh ljubiteljev narave. Pri gradnji koče na Loki (1543 m) je Ingrad sodeloval z delovnimi akcijami, ki jih je organizirala Lea Omak (mentorica) z aktivom mladih komunistov. Opravljenih je bilo 1452 prostovoljnih delovnih ur, okoli 500 ur pa so prispevali Ingradovi planinci. \'"V - 'lliPigSl . ■ • ■ v •> x' ' VX ' . > % r« 'ty *. V .4. £ f ? ,,v »i ....... . '"s .. '■ ‘ «5 r a KAVNA Sl KOT K A , crnvo iz nde MU-noNi NA T1UTJO roTEHCO V NC7 7C IN grla PfVE WOD n ttl^ega CTANDA V TEKOČE P nnoK. UME V '3 OSN| Ot, LAČNO ST N€*A STANIE, PRAVNI poloIat VEAbUGVA opera TTLMKJA 7AN6Z *& Kr.‘ >.: ■ry Av.v' V" ol fp?. X Mr ZA GLASILO INGRAD * «TAVI L VI VI £ obuvala MESTO V S€Ve ANI ITALIDl OGULIM SlCPO PO-SNČMAMTE ČcSA ,SOA SC^MI pfievoh SpOfcOR,- NUCI, Puščav- MUCI P'SR LNl Vuotlu NORVEŠKA LONEC ^OVOToiCJ OKkneNe-LA SMOLA HRVAŠKO moško IMČ KGGtDRČlcA M AR INC GOVEDA STECI ALI -"TETA VEL tvo tMw-Oc , PO€MO -TL e Nič PHITRblL-N« CA PRISTANITE V 7APR.ANU MO10V)A- VotT K.AA0 0* neK-t i5 VFnAT V IHAKU LOVRO k-U A AR. VTAU7AN. VCLCTok T^LCVl- 1I1SKA- NApflAVA beti PtS AtN€<#Ai WA0> AU k-LAVffUA TISI NA P17AČ A STA m M S LOVAMOV TecesNA KULTURA TUtčAD Številka lanom fcRUTAcNI POLOTAT A CUOTA PRVTOK V RALKAŠKO ItZčRO V7PON V Gone IZID ŽREBANJA NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 7, 8 Za nagradno križanko št. 7, 8 je prispelo 33 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrada 60,— din — Branko Zebec, skupne službe 2. nagrada 40,— din — Jožica Lezjak, TO Laško 3. nagrada 30,— din — Majda Tavčar, skupne službe. Rešitve za to križanko pošljite do 15. oktobra 1978 na uredništvo. PA ŠE TO Letos so se »pojavile« na objektih, ki jih je zgradil Ingrad, plošče iz marmorja, na katerih je zaščitni znak podjetja Izdelan skrajno malomarno. To nam ni v ponos! Kdo pa je za to odgovoren?