Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankinjo. POLITIKA Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. - Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 50 Sobota, 23. junija 1934 Leto IX „Stanovsko zastopstvo** v občini Avtonomija mest in gospodarski krogi Naše stališče je, da gre občinam najširša samouprava, ker občine rešujejo svoja vprašanja, ne pa politike zunaj njih. To je jasno. S samoupravo se mora dati občini pravice in dolžnosti, ki ji gredo v nje področju. Ljubljanske gospodarske organizacije so dne 14. t. m. zavzele stališče k novemu zakonu o mestnih občinah. Te zahteve so: 1. dosedanja avtonomija Ljubljane ne sme biti v nobenem pravcu okrnjena: 2. načrt volitev mestnega zastopstva ne odgovarja dosedanjim izkušnjam in zahtevam1 mestnega prebivalstva; zahtevamo stanovsko zastopstvo ; 3. zahtevamo nadalje za mestno občino prosto roko glede občinskih financ in 4. neokrnjeno svobodo glede svojih nameščencev, ter predlagamo, da se definitivno sklepanje o tem zakonu odloži in da se zaslišijo gospodarske organizacije. Te zahteve so podpisale naslednje gospodarske organizacije: Združenje trgovcev v Ljubljani, Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Odvetniška zbornica, Zdravniška zbornica. Društvo denarnih zavodov, Ljubljanska borza za blago in vrednote, Zveza trgovskih udruženj, Zveza industrijcev in veletrgovcev, Društvo hišnih posestnikov, Društvo tiskarnarjev, Okrožni odbor obrtniških združenj. Društvo jugoslovanskih obrtnikov, Obrtniško društvo. Trgovsko društvo »Merkur«, Združenje trgovcev za srez Ljubljano, Zveza obrtnih drm štev in Združenje graditeljev za Dravsko banovino. Kakor je razvideti, žele gospodje podjetniki popolnoma izločiti vpliv delavcev in nameščencev v občinski samoupravi, ž« n da ta Mm fn tiremal.i Samouprava občin, mestnih in Podeželskih, bi morala biti najširša, demokratična, v kateri bi prišli do vpliva tudi delavci in nameščenci po svoji številični in kulturni moči. Kakor je pa razvidno iz navedenih zahtev, delodajalci tega ne ma-rajo in sanjajo o razredni stanovski samoupravi, n *■- ',vh Pošteno borbo za demokratično ^moupravo občin bi pozdravljali Nimi_____________________ Hitler tudi v Škripcih Kapitalisti In aristokrati hotelo svoje Podkancler je pričel boj proti ‘^'Obalnemu »socializmu«, češ, da h »^varja v boljševizem; ker za . Va velik del fašistov odstranitev plenist Javno vprašanje davskim korporacijam Poštenega dela v javnem interesu ni treba skrivati. Delodajalske korporacije in njih odbori so izdelali celo knjigo predlogov k izpremembi obrtnega zakona. Kje so ti predlogi in kakšni so? Ožigosali smo že nekaj konkretnih njihovih predlogov. In kaj pravijo delodajalci in njih trabanti? Pravijo, da so naši protesti demagogija! Toda videli in čitali smo te reakcionarne predloge. Vemo, da so nedav- no imeli v Beogradu novo konferenco o teh predlogih. Torej, kakšni so predlogi? Objavite jih ali prekličite oficijelno! V javnopravni državi smo, zato imamo pravico zahtevati vpogled v zahrbtne načrte. Dokler poslodavci tega ne store, uganjajo vsi njih zagovorniki najne-i obzimejšo demagogijo. Zatajiti hočejo namreč resnico! 40-urni delovni teden v Ženevi Delodajalci in nekateri vladni zastopniki ga odklanjajo. , bo moralo izvojevati Delavstvo si ga V imenu delavske skupine je proti temu ravnanju belgijski delavski zastopnik sodrug Mertens najener-gičneje protestiral. Konferenca je končno sklenila, da bo še nadaljevala razpravo o načrtu. Te dni so obravnavali v Ženevi načrt konvencije o uvedbi 40 urnega tedenskega delavnika v industriji. Pri glasovanju o načrtu so se zastopniki delodajalcev in zastopniki nekaterih vlad vzdržali glasovanja. Zaradi. tega načrt konvencije na seji ni bil sprejet. Sklep ameriškega kongresa Amerika vstopi v organizacijo mednarod* nega urada dela Ob sklepu konference mednarodnega urada dela je sporočil direktor urada dela in generalni tajnik konference, da je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt odobril sklep kon- gresa, da Amerika pristopi k mednarodni organizaciji dela. Zedinjene države utegnejo ta sklep v najkrajšem času izvesti. Transporti orožja preko Avstrije na Madžarsko Italija oboroZuje Ogrsko Pariški bratski list »Populaire« poroča, da so italijansko pošiljko orožja z meseca aprila 1930, ki je bila na podlagi intervencije bivšega predsednika avstrijske železničarske organizacije, soc. poslanca Ko-niga, shranjena v arzenalu v Kai-serebersdorfu, ter je deloma služila hajmvvehru v boju proti socialistom, na željo Mussolinija zbrali in odposlali na Ogrsko. Prvi transport, dne 8. maja ob dveh popoldan, je štel 200 zabojev po 24 pušk v vsakem zaboju in 21 zabojev z dvema stroj- nima puškama v vsakem zaboju. Transport so odpremili do meje v tovornih avtomobilih. Dne 11. maja so odpremili nov transport s 5000 puškami, dne 15. maja tretji s 5000 puškami. Dne 14. in 22. maja so poslali čez mejo 438’strojnih pušk. Pošiljke se nadaljujejo. Kakor je iz te praktične vi razvidno, je Mussolini za zlati mir in srečo Evrope, dokler bodo njegovi zavezniki dovplj oboroženi. To vsaj kaže njegova dvojna politika. zora • in veleposestnikov. Cen-v ‘ Je zabranila celo Papenov go-y^ei'rav je Papen podkancler. nsHviJ tega konflikta groze z minister \ VlK,di Krof Pal)en’ zunanji mit fr LdJ- Neurath in finančni mi-v v,,.i ^chwerin. Hitler je spor sne/ s,e ■•Potlačil«, vendar pa je '/lin ’ da nemški kapitalizem gmteva strogo kapitalistični režim. e pride do boja med navedenimi .* , *■ ministri, ni težko uganiti, a Katero stran se bo obrnil kapital m posest. Konferenca Hale antante v Bukarešti Živahnost mednarodnih političnih konferenc je zadnje tedne jako velika. Z ozirom na to je imela te dni tudi Mala antanta svojo konferenco v Bukarešti. Konference se je udeležil tudi francoski zunanji minister Barthou. Konferenca je rapravljala o vseli aktualnih vprašanjih ter končno sprejela kot glavno načelo, da se naj mir zasigura in razmere urede z regionalnimi pogodbami od države do države. To stališče zastopata v sedanjih kaotičnih razmerah tudi Francija in Rusija. Ruska „lzvestja“ o sestanku v Benetkah Italijansko-nemško razmerje ni enostavno in ne idilično. Vprašanje Avstrije je na obeli straneh jasno. Edini mogoč »kompromis« je pa, da zaenkrat opusti svojevrstno aktivi-teto v Avstriji. Ta »kompromis« pa je enak porazu fašistične Nemčije na mednarodni fronti. Iz Avstrije Francoske zunanji minister Bar-thou je na svojem potovanju na Balkan sprejel avstrijskega kanclerja dr. Dollfussa ter mu zagotovil, da Francija, Anglija in Italija jamčijo za neodvisnost Avstrije. Dne 20. t. mi je izdala avstrijska vlada odlok o konfiskaciji socialni^ demokratičnih delavskih domov. S tem odlokom so bili zaplenjeni doinor vi v Doblingu, Simmeringu in Wje-denu. Domovi so vredni več milijonov. Obenem je bilo zaplenjene okoli pol milijona hranilnih vlog teli domov. Avstrija je dobila v Trstu svobodno luko. Vlada je poslala tja znanega hujskača dr. Steidleja za generalnega konzula. Protest rudarjev Veliki shodi v revirjih V zvezi s protestno akcijo, ki jo je pokrenila Strokovna komisija v Ljubljani proti poslabšanju obrtnega zakona, vrši tudi Zveza rudarjev Jugoslavije protestne shode po rudnikih. Ti protestni shodi so pa za rudarje in plavžarje še toliko važnejši, ker se na njih razpravlja tudi o pokojninskem zavarovanju, ki je vsled padca števila zavarovancev in velikega porasta upokojencev skrajno ogroženo. Tako so se že vršili veliki shodi v Hrastniku, Zagorju in Trbovljah, na katerih je s. J. Arh obširno obrazložil sedanji položaj pokojninske blagajne. Ugotovil je na podlagi poročila Glavnega upravnega odbora bratovske skladnice, da so sredstva, ki so zbrana in ki se zbirajo s sedanjimi prispevki, absolutno nezadostna za kritje obveznosti, da niti ne govorimo o sigurnosti pokojnin, ki se jih nadejajo sedanji zavarovanci. Ker delavstvo pod sedanjimi okoliščinami ne prenese nikakih višjih obremenitev več, je nujna dolžnost države in banovine, da priskočita temu zavarovanju na pomoč. Temu primerna resolucija je bila povsod soglasno sprejeta. Istotako je s. Arh obrazložil pomen novega obrtnega zakona za delavstvo, kateri se za rudarsko delavstvo praktično še ne izvaja in katerega poslabšanje zahtevajo poslodavci. Sprejeta je bila tozadevno predložena resolucija, s katero rudarji najodločnejše protestirajo proti vsakemu poslabšanju sedaj veljavnih določb obrtnega zakona in zahtevajo, da se sedanji zakon izboljša-v toliko, da se zakonito uvedejo plačani dopusti za vso delavstvo. Po drugih rudnikih se bodo shodi še vršili. Nov pravilnik o voznih olajšavah ieleznllarjev Železnikarji zgubijo vozne ugodnosti S 1. julijem bo stopil v veljavo nov pravilnik o voznih olajšavah za železniške uslužbence. Kakor se do-znava, bodo s tem pravilnikom ukinjene vse režijske vožnje železniškemu osobju. Namesto dosedanjih režijskih voženj bodo imeli aktivni uslužbenci in družinski člani pravico do stalne polovične vožnje; upokojenci in njih rodbinski člani pa bodo prejeli tri polovične vožnje na leto. Poleg polovične vožnje pa bodo prejeli aktivni železničarji po dveh letih službe zase in rodbinske člane šest brezplačnih kart na leto. Do šest brezplačnih vozovnic imajo pravico tudi uradniki-upokojenci, ki so bili vsaj 10 let v službi, dnevničarji in delavci pa, ako so bili vsaj 15 let v aktivni službi. Stalne brezplačne karte bodo prejeli uslužbenci, ki stanujejo do 20 km oddaljeni od kraja, kjer so v službi. Prostih kart bodo deležni tudi šoloobvezni otroci v svrho posečanja šolskega pouka. Papež je pohvalil artlljerljo. V Rimu je bilo zbranih 4000 bivših artilerijskih vojakov. Papež je rekel na tem zborovanju, da artiljerijski častniki marsikaj iznajdejo, kar je v nrid človeštvu. — i.. t.- France Jernejiii na zadnji poti m m V Nenadoma se je poslovil od delavskega gibanja eden najagilnejših delavcev v delavskem strokovnem in političnem gibanju. Sodrug Franc Jernejčič je bil rodom iz dolenjske Kranjske. Rodbina pa se je naselila v Trstu. Že okoli leta 1900 so bili v Trstu jako agilni njegov oče, brat Anton (zlasti v kulturnih organizacijah) in naš France. Jernejčiči so bili železničarska rodbina, delali so predvsem1 v železničarski organizaciji in oba brata tudi v tržaški strokovni komisiji. Po vojni se je naselil France v Ljubljani ter tu opravljal do svoje upokojitve pred dvemi leti službo železniškega skladiščnika. In kljub obilni zaposlitvi smo našli Franceta pri vseh delavskih prireditvah kot aktivnega sodelavca. Po vojni je bil tudi soustanovitelj železničarske organizacije in nekaj časa nje predsednik. Do letošnjega leta je bil tudi predsednik Strokovne komisije v Ljubljani skozi več poslovnih peri-jod. France je bil še razmeroma mlad. Dopolnil je 62 let ter bil čilega in zdravega temperamenta. Nenadoma pa ga je zadela, kakor smo že poročali, možganska kap, kateri je v nekaj urah podlegel. V službi je imel pokojnik zaradi organizacije pogostoma neprilike, ki se jih pa ni nikdar strašil. Pokojnik je bil vsekakor vzor vztrajnega in značajnega pobornika delavske stvari. * V sredo, dne 20. t. m. ob 4. uri popoldan se je vršil v Ljubljani iz dvorane Delavske zbornice veličastni pogreb pokojnika. Pred Delavsko zbornico se je poslovil z iskrenim nagovorom od pokojnika predsednik Delavske zbornice s. L. Sedej. V iz-prevodu so bile zastopane vse strokovne organizacije s sedmimi društvenimi zastavami (med njimi rudarska deputacija iz Zagorja z zastavo in iz Maribora. V prav velikem številu so se udeležili pogreba tovariši pokojnika ss. železničarji. Na njegovo krsto so položile svobodne strokovne organizacije in prijatelji šestnajst lepih rdečih vencev z in tri šopke z napisi. Pri pogrebu je sodelovala delavska godba »Zarja, kateri je pokojnik od ustanovitve posvečal pravo očetovsko in sodruž-no skrb. Ob grobu pokojnega Franceta se je predvsem poslovil zastopnik Urssa iz Zagreba za organizacijo železničarjev ter zagreško strokovno komisijo, za ljubljansko strokovno komisijo pa s. Bricelj. Oba sta se spominjala pokojnika kot agilnega in značajnega sodelavca. Ne pojeva mu slave, pač pa smatrava, da je dolžnost nas vseh, da ga posnemamo in ostanemo zvesti v boju za delavske pravice. V tem smislu ga ohranimo vedno v spominu! Rimska zvijata proti kanclerju Kaj bo s kanclerjem Dollfussom 1 Beneški dogovori med Hitlerjem in Mussolinijem so problematični. Mussolini je baje obljubil Hitlerju na zahtevo, da bo pregovoril Doll-fussa, da izvede v Avstriji — plebiscitne volitve v parlament, ki pa morajo biti svobodne. Fašistična propaganda v Avstriji je tako velika, da utegne biti izid volitev za kanclerja neugoden. Socialni demokrati in komunisti bi seveda ne smeli kandidirati. Tak načrt sta skovala Mussolini in Hitler. Nemški faSizem v idejnem razkroju? V Marburgu ob M. $e je podkancler baron v. Papen razhudil nad strujo v fašizmu, ki »uganja boljševistično politiko« proti gospodarskim in plemskim mogotcem. Govora niso smeli objaviti ne časopisi in niti radio ni bil na razpolago. Te dni sc je pa situacija nujno izpremenila. Pred- sednik Hindenburg je čestital Pape-nu in Hitler razglaša, da se strinja s Papenovimi izvajanji. Papen je predvsem obsojal borbo s cerkvijo in nje načeli. Govoril je za svobodo in demokracijo, kakršno ume katoliški svet. Iluzija o izločitvi plemstva in kapitala, ki jo je navidez propagiral tudi Goebbels, je propadla in z njo tudi vse nade »socialističnega« fašizma, zaradi česar se je oklepalo fašizma mnogo delavstva in nameščencev, zlasti pa mnogo nezaposlene inteligenčne mladine. Iz uprave NAROČNIKI NAŠEGA LISTA, ki so z naročnino v zaostanku, se vljtid-, no naprošajo, da TAKOJ PORAVNAJO ZAOSTALO NAROČNINO, ker jim bo sicer uprava primorana ustaviti nadaljnje pošiljanje lista! POVERJENIKOM »DELAVSKE POLITIKE«! Radi nujnih plačilnih obveznosti prosimo vse podružnice in poverjenike našega lista, ki še ta mesec niso odposlali obračunov in denarnih zneskov, da to čimprej storijo! Doma In po svetu Opozorilo našim cenjenim naročnikom! Radi praznikov dne 28. in 29. t. m. bo »Delavska Politika« izšla v sredo, dne 27. t. m. v večjem obsegu in bo številka, ki bi morala iziti v soboto, dne 30. t. m., izostala. Prosimo vse cenj. čitatelje in naročnike, da to upoštevajo, da ne bo nepotrebnih reklamacij. Priznanje Rusije. Na konferenci Male antanfe v Bukarešti so govorili tudi o priznanju Sovjetske Run sije. Ker je za sprejem Rusije v Društvo narodov predpogoj priznanje, se dr. Beneš trudi za čimprejšnje priznanje. ...... Rudniška nesreča v Sisevacu blizu Paračina. V noči na torek sta rudarja Franc Stopar (doma pri Litiji) in Ivan Živič zašla v rov, ki ni odprt. V rovu se nabirajo strupeni plini, kjer sta se nesrečna rudarja zastrupila ter ju po najdbi ni bilo mogoče več spraviti v življenje. Poslanski klub JNS je odločno obsodil lažipatriotske organizacije in zahteval njih razpust. Sklep je naperjen tudi proti »Bojevcem«. V razpravi je govoril tudi poslanec iz dravske banovine, pa njegovo ime ni objavljeno. — »Bojevci« pa res niso tako nevarni, da bi se bilo treba skrivati pred njimi. »Slovenec« je čudak. Nemški podkancler - grof Papen je nastopil proti fašistični struji, ki zahteva izločitev plemstva in kapitalizma. »Slovenec« pravi, da je bil Papen prvi, ki je pristal na fašizem, ker je videl v fašizmu rešitev družabnega reda -♦-•• •> Sedaj pa mora svariti in nastopati »proti reakciji«, ki se pojavlja v fašističnem režimu. Papen je potemtakem postal napreden človek? Da, da! Fašizem ne more zadovoljiti delovnega ljudstva, ker ne mara urediti človeške družbe pravično. Zaraditega se pojavlja novo delavsko gibanje preko fašizma. To je pa napredek, ne reakcija. Skupščinski odbor proučuje te dni zakon o mestnih občinah. Dollfuss se brati z Madžari. Avstrijski kancler dr. Dollfuss je v zadnjem času pohitel dvakrat v Budimpešto. Hitler in Mussolini želita odstavitev kanclerja tdrja Dollfussa. Mali kancler bi pa v soglasju z avstrijskim klerikalizmom rad ostal na krmilu. Zatekel se je v Budimpešto v svrho pomoči. V Avstriji fašizem narašča in kancler najbrže prosi Madžarsko za oboroženo pomoč, če bi se mu domača vojska uprla. Novi zakon o zasebnih nameščencih na Čehoslovaškem. Na Čehoslo-vaškem imajo poseben zakon za trgovske in zasebne nameščence. Parlamentarna komisija je pa izdelala zakonski načrt za pisarniške name; META ržena kava je dobrota, prava ! Le prepričajte se! ščence posebej. Ta zakon bo veljal za nameščence denarnih zavodov, bank, hranilnic, posojilnic, zavarovalnic, časopisnih obratov, veletrgovine, odvetniških, notarskih in civilnih inženjerskih pisarn. Po novem zakonu bo delodajalec! moral skleniti z nameščencem posebno ali kolektivno pogodbo najkasneje štirinajst dni po vstopu v službo. Pogodba mora obsegati višino prejemkov, odpovedni rok in vrsto zaposlitve. V zakonu bodo še nadaljnje določbe o službenih prejemkih, provizijah in remuneracijah, deležu na dobičku in predujmu. Dopusti znašajo za nameščence, ki so do dveh let v službi dva tedna, do 15 let tri tedne in nad 15 let štiri tedne. Odpovedni roki se iztekajo s kalenderskim četrtletjem ter znašajo do 15 let službe šest tednov, do 20 let službe tri mesece in nad 20 let službe pet mesecev. Mazilo za vse so koncentracijski tabori. Po umoru poljskega notranjega ministra so tudi na Poljskem pričeli s koncentracijskimi taborišči. Doslej so zaprli že več sto socialistov, komunistov in desničarskih nacionalistov. Nasilni oblastniki v Italiji, v Nemčiji, Avstriji in na Poljskem naj vedo, da so koncentracijska taborišča ihuIihii m,i)r ki nasprotuje demokraciji in duhu časa. Ruska vlada kupuje žito v inozemstvu. Velika žitnica je Rusija za vso Evropo. To trditev čitamo pogostoma. Toda Rusija je tudi dežela lakote, ker ruska klima povzroča večkrat slabo letino. Rusija se boji letos lakote, zato nakupuje že sedaj žito v inozemstvu, da omili val lakote, ki lahko doseže ogromne dimenzije. Tudi pri nas so pred enim mesecem zakričali, da bomo in1431* slabo žetev. In cene so šle kvišku. Objektivnejša poročila pa vedo, da bo letina pri nas srednje dobra z dobrim zrnjem. *’«„ < •--•»»j« Vesela novica članom Cankarjeve dru2be Letos bo Cankarjeva družba izdala pet knjig. In sicer poleg 4 knjig, objavljenih v prospektih, ki so bili priloženi »Delavski Politiki«, tudi peto knjigo, ivan Molekovo: »Sesuti stolp«. »Sesuti stolp« je tretja knjiga Molekove triologije (prva knjiga »Dva svetova«, druga knjiga »Veliko mravljišče«), ki ju je že izdala Cankarjeva družba. Članarina za 5 knjig je 25 Din. Vendar, kdor hoče ostati pri stari članarini 20 Din, lahko ostane, le namesto 5 knjig, bo dobil samo 4 knjige, kakor je bilo v prospektih navedeno. Resnica pa je, da je dvig Cankarjeve družbe odvisen od zavednih delavcev, ki podpirajo in vrše kulturno delo in se v to svrho tudi žrtvujejo. Gotovo bodo današnjo veselo novico pozdravili vsi in šli na delo za pridobivanje novih članov, ki se bodo naročili na vseh pet knjig. Tone Maček: 81 »Da, ravno zato. S temi se je začel končni propad vasi Hrastnika. Kar naenkrat je postajal curek v žlebu, ki je tekel vedno kakor roka debelo, vedno tanjši. Vaščani so se tolažili: ,Suša je. Ko pride prvo deževje, bo vode zopet dosti.’ Voda je pa tudi kljub deževju vedno bolj usihala in nazadnje je bil curek samo še kakor tanka nit. 1 reba je bilo celo uro držati škaf podstavljen, da sc je napolnil. Ženske so se začele prepirati in celo tepsti za vodo. Vsaj za pitje so jo hotele imeti iz domačega studenca. Za kuhanje in pranje so začeli loviti duževnico s streh: napravili so ob strehah dolge žlebove, ki so jih naravnali v podstavljene kadi in sode. Kadar pa tudi te vode ni bilo, so morali, hočeš ali nočeš, z brentami nositi vodo iz doline. Kdor je še premogel vprežno živino in voz, si jo je pripeljal v sodu. Najhuje- je bilo z napajanjem živine, ki mnogo vode popije. Nekateri so jo začeli goniti vsak dan zjutraj in zvečer v dolino, da se je napila iz Bobna. A preden so jo prignali domov, je bila že zopet žejna. S perilom so ženske hodile odslej sploh vedno doli k Bobnu. Sedaj so se naučili Hrastničani, ki so nekoč sadjevca po tleh izlivali, varčevati z vodo in jo ceniti. Prišlo je še hujše. Kar nenadoma je tik pod vasjo zemlja globoko zazijala. Že prej so bili vaščani opazili na tistem mestu dolgo razpoko, ki pa je bila še preneznattia, da bi se bili radi nje vznemirjali. Mislili so si: ,suša je in ob suši ilovnata zemlja sploh rada razpoka’. Dokler se ni čez noč zemlja odprla, kot da hoče požreti vso vas. Kaj naj to pomeni? Plazovje se v poletnem času ne pojavlja. In v tem kraju dosedaj še nikdar ni bilo plazu, so trdni temelji. A razpoka je ostala in zdelo se je, da je z vsakim dnem širja. Kmalu je že ni bilo mogoče več preskočiti, morali so napraviti brv preko nje in jo krog in krog ograditi, da bi jim ne padla kaka žival ali celo otrok v raz-poklino. Ni ostalo .samo pri tem; še na več krajih so se pojavile v zemlji razpoke in tu in tam so tudi zidovi začeli sumljivo pokati. Bilo je, kakor da se začenja cela zemlja puntati, kakor da bi ne hotela več nositi peze človeštva na svojih plečih. nivtuv- ■ 1 ■ Vi >' • o | - j— .... ko nedeljo po pridigi zmolil še en Očenaš, ,naj bi Gospod prizanesel svojim vernim in odvrnil zasluženo kazen od njih’. Nekenoči se je pa kar tia lepem Mokračev svinjak nevarno nagnil in zapotegnil, tako da se niso dala na njem več vrata odpirati. Kljub temu so svinje ušle skozi loputnice pri koritih,, Ki so široko zarežale in se niso dale več zapreti, ^ svinjakom se je pojavila precej globoka jama, ki je potegnila svinjak za seboj. Svinjak so z združenimi močmi nekako dvignili in podprli s koli, da so mogli zopet spraviti vanj ubegle tri prašičke, ki so jih z mnogim tekanjem polovili že čisto podivjane po okolici. Vaščani so s strahom čakalj, kaj se bo prihodnjič zopet zgodilo. Ženske so pazile na svoje otroke, še bolj pa na svoje pujske, da bi jim ne padli kje v kako jamo, ali si kje v kaki razpoki ne polomili nog. Ne dolgo potemi je pa to počasno razpadanje vasi doseglo svoj višek. Pri Lesjaku so ravno sedeli pri večerji, ko zaslišijo neko zamolklo bobnenje pod seboj, nekje v osrčju zemlje, kakor ob daljnem potresu. Hip nato pa pretrga pokoj poletnega večera silovito treskanje in ropot, kakor da se vsa vas podira. Preplašeni družini so popadale žlice iz rok in je v strahu strmela v strop, kjer je tramovje grozeče zaškripalo in odkoder je odlu-ščeni omet začel padati po njihovih glavah in skledo. Nekje v veži se je začela mačka presunljivo dreti in od sosedovih se je zaslišalo obupni VP'^e- , (Dalje prlhodnJ«./ Stran 3 V ogledalu Vsako sredstvo jim je dobro. V Beogradu izhaja »po potrebi« »Radničko je-dinstvo«, katerega lastnik in urednik je neki Života Milojkovič, mož pestre preteklosti in nedognane sedanjosti, ki na naj-ostudnejši način blati socialistično delavsko gibanje. Njegovo delo za »edinstvo« obstoja v tem, da piše po okusu nacijev in fašistov vseh barv sestavljene pamflete. Nedavno je napisal tak ogaben spis, s katerim bi rad onečastil herojski podvig avstrijskih sodrugov v februarskih dneh in oskrunil spomin na žrtve avstrijskega fašizma, ki so svete svetovnemu proletari-jatu. Za firmo tega človeka se sedaj skrivajo tudi slovenski naciji, ki ponavljajo Milojkovičevo persiflažo (zasramovanje) avstrijskih sodrugov, in da bo bolj držalo, trdijo, da je Milojkovič marksist. Naciji so vsekakor prvi poklicani, da mu izstavljajo tako legitimacijo. Bodo že vedeli zakaj. Delavcev seveda legitimacije marksistov, ki se overovljene z nacijskim pečatom., ne morejo motiti, ker vedo, kam spadajo ljudje, ki so se nekoč štulili v delavsko gibanje, sedaj pa, potisnjeni v stran, izdajajo za svoj šport in zabavo list, v katerem ob ploskanju obnorelih fašistov pljujejo na socialistično delavsko gibanje. “Radničko Jedinstvo« je glasilo, ki na svoj način pomaga fašistom, pomaga predvsem z blatenjem in sejanjem razdora med delavstvom, zato bi Života Milojkovič svoje izlive lahko pisal direktno v kakšen fašističen list. Na ta način bi si prihranil fašistični tisk pretiskavanje, kar je vsekakor zamudno delo. ____________ Celje Podporno društvo železničarjev pred Državni svet Obe celjski občini sta se izjavili proti poslabšanju obrtnega zakona V mestnem občinskem svetu je bila zadeva obravnavana na javni seji v petek, 15. t. IT1. IM *H\ » « a M«. 1* MklUlIf ol .ki i«,u» k* Socialnopolitični odsek je namreč predlagal, da se resolucijo delavskih in nameščenskih organizacij kratkomalo odkloni z motivacijo, da se občina ne spušča v spore med delodajalci in delojemalci. > i je pa vstal na ta predlog g. dr. Kalan, ki je prav gotovo prej delodajalec ko delojemalec (saj ima v Celju eno največjih pisarn) ter izjavil, da to vprašanje ni zadeva samo teh dveh slojev, temveč so na pravilni rešitvi socialnopolitičnih zadev interesirani vsi državljani, zato nasvetuje, da se občinski svet izreče proti vsakemu poslabšanju obrtnega zakona na škodo delavcev in nameščencev. Da je slika še popolnejša, naj Povemo še to, da so za predlog glasovali Poleg večine občinskih svetovalcev menda tudi vsi člani socialnega odseka •-» ■*- ... 'sti set’ le,,bila Predložena tudi vloga nadzornega odbora celjske Borze dela v zadev, zidave delavskega azila. Referent matičnega odseka g. dr. Vrečko je pred-lagal, da naj občina zaprosi pri centralni borzi dela 800.000 Din brezobrestnega posojila in prevzame garancijo za vzdrževanje stavbe. Notranji nameščaj in vzdrževanje morajo pa prevzeti zato ustanovljene institucije. Občina naj da za zidavo brezplačen prostor, vendar naj se prostor določi potem, ko bodo urejene druge podrobnost' slede posojila. Ker se za prostor pri »Kroni« poteguje še nek drugi reflektant, bo treba pogledati za prostor kje drugje. Referent pripominja, da bi se mogoče dalo preurediti za to mestno ubožnico, ki je itak za sedanjo svrho premajhna. Občinski svet sprejme poročilo in je tako ta zadeva s te strani z razumevanjem, kateremu je treba izreči priznanje, rešena. Sicer je s prostorom stvar še zelo komplicirana. Azil in Borza dela naj ne bosta sredi mesta, ker delavec, ki je po nesreči prišel v položaj posluževati se teh institucij, nerad kaže svojo ..................... meščani ga pa tudi ne gledajo posebno radi. Povrh se mora pa poskusiti rešiti to vprašanje, da se bo institucija delavskega azila sama izdrže-vala in je predvsem potreben primeren vrt za vrtne pridelke. To je sicer problemi, ki je potreben daljše razprave, toda če ga rešujemo, poskusimo v Celju to zadevo rešiti čim boljše.______________________ Jesenice Odgovor uredništva: (Tiskovni zakon in objava nerešenih kazenskih zadev). Tudi takšne zadeve bi lahko objavili in bi bile seve za čitatelje zanimive. Objavljanje takih dogodkov pa je odvisno enako kot poročanje o vseli drugih zadevali: Od resničnosti trditev in možnosti dokaza polne resnice. Če se nam posreči v tej smeri po-boln dokaz, je vseeno, jeli bilo tisto postopanje pred sodiščem ustavljeno ali ne. predpisi člena 66 tiskovnega zakona ali § '?1 kaz. zak. nam radi tega ne morejo prav jpu škoditi. Seveda pa se naši listi radi v aKih tiskovnih pravd ne morejo spuščati sutj^jkršnokoli nesigurno trditev ali golo »zan- i nie. teKa sami veste, kako Prej ,,e<‘ so dostikrat priče, ki se naj-česar'.rnl<0llsti'0’ na s°diš2u pa potem ni-njati«. ’e Vedo, ali pa »se ne morejo sporni- Kili delio *^adlo predvaja v soboto in ne- zvečer (VC 23‘ 24- '• ob ')o1 9- uri ni film »i.lledelio tudi ob 3. uri pop.) zvočili Rolf v n ,and Petorice<< z Jenny Jugo red »Rasnimi v Kl vl°2ah- Prihodnji spo- Litija vašega vDra«W,?tl v t0'''"-"1- drugi del tovarni ki lil?' t° ,v!ečnlh dopustili v vaši s?rf mate i .Pra tiurai(,) po ted»c in mesece, imate odgovor v današnjem »Delavskem pravnem svetovalcu«. Ti dopusti so takozvane izstavitve, ki morajo biti po s 22 o. z. plačani. 1 ako je razsodilo mariborsko sresko in okrožno sodišče. Širite med delavstvom »Delavsko Politiko«, da Maribor, dne 21. junija. Že večkrat smo poročali o borbi okrog »Podpornega društva železniških delavcev in uslužbencev v smrtnih slučajih v Mariboru«, ki je bilo dne 11. maja 1929, torej že pred 5. leti razpuščeno vsled ovadbe takratnega mariborskega vodje narodnih železničarjev, g. Tuinpeja. To društvo so ustanovili in dvignili na višino socialisti. Društvo šteje sedaj nad 11.000 članov in je imelo že ob razpustu večmilijonsko premoženje. Proti razpustu je društvo vložilo pritožbo na ministrstvo notranjih zadev, ki pa pritožbe .*• Zato je za- stopnik društva dr. Reisman zahteval pred 3 meseci od ministrstva notranjih zadev, da vloženi priziv reši • * --------- ali da ga vrne stari upravi. Z ozirom na to zahtevo v 'smislu zakona o splošnem PraY" nem postopku, je ministrstvo notranjih zadev nedavno poslalo zastopniku pred potekom —»*- 3 mesečnega roka odlok, da se odredba o razpustu društva v toliko spremeni, da se mora društvo podrediti pristojnemu resornemu ministrstvu prometa in prilagoditi pravila novemu uradniškemu zakonu, ali pa mogoče po uvidevnosti likvidirati. Proti temu odloku ministrstva notranjih zadev pa je vložil društveni zastopnik tožbo na Državni svet s predlogom, da se odlok ministra notranjih zadev razveljavi kot nezakonit. Ministrstvo saobračaja je namreč samo že lani izreklo, da ne sprejema pod svoje nadzorstvo v smislu § 78 zak. o drž. prom. osobju društev, ki niso strokovna. Po mnenju tega ministra samega ne spadajo k njemu podporna, človekoljubna, pevska, prosvetna in slična društva, ivu.p-« ••«.<*»•«»» r,,k. Državni svet bo moral sedaj sam razsojati o tem1, če je bil razpust Podpornega društva upravičen ali ne in odločiti, ali se prizivu stare uprave ugodi, ali pa isti zavrne. Maribor Ljubljančani obiščejo Maribor. Lepo je to od njih in naj bodo pozdravljeni. Ce bodo hodili po Mariboru z odprtimi očmi, bodo lahko mnogokaj ugotovili in primerjali z Ljubljano, l o,, ,u ni. po- lahJiv. ■■ t»'S-Wd.,\»it O,rk» iiU.tfi.iir 1 J f r M) Za prvega državnega tožilca v Mariboru je bil te dni imenovan g. dr. Matko Zor-jan, ki je vodil posle državnega tožilstva ves čas, odkar je bilo to mesto izpraznjeno. Tri leta robije radi mučenja pastirčka. Pred malim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča se je te dni zagovarjala Terezija Zelenko, posestnica iz Gruškovca pri Ptuju. Pri omenjeni kmetici je služil slabotni in bolehni osemletni deček Jože Matjašič. Trdosrčna gospodarica je na nečuven način izrabljala in mučila pastirčka, zlasti ga je preobložila s težkim in napornimi delom, ki ga zmore k večjemu odrasel človek. V najhujši zimi je moral opravljati razna dela na prostem napol nag in razcapan ter nositi vodo več sto metrov daleč. Hrane ni dobival skoro nobene in je često prosil pri sosedih za košček kruha. Popolnoma oslabelega in obolelega na tetanusu so končno sosedje rešili in ga oddali v bolnico, kjer je kmalu nato preminul. Sodišče je obsodilo obtoženko na tri leta robije in tri leta izgube častnih pravic. Upamo, da se bodo iz tega kazenskega primera nekaj naučili vsi tisti izkoriščevalci, ki mislijo, da smejo po mili volji izrabljati mladino. Beračenje otrok. V zadnjem času se ponovno dogaja, da pošiljajo nekateri starši svoje otroke beračit po mestu. Ni treba posebej nanašati, kako kvarno vpliva to na mladino v vzgojnem oziru. Otroci, ki se privadijo beračenju, so nagnjeni k potepuštvu, delamržnosti in kriminalistiki. Če starši ne uvidijo zlih posledic beračenja otrok, jih mora uvideti javnost, na katero se ponovno obračamo z apelom, da podpira stremljenje oblasti po odpravi beračenja s strani otrok. Vsi nujni primeri bede naj se prijavijo socialno-političnemu oddelku mestnega načelstva, otroci, ki beračijo, pa naj se povsod dosledno zavračajo. Mestno načelstvo. Radi nesrečne ljubezni si je pognal kroglo v glavo 25 letni čevljarski pomočnik Franc Bobič, ki je bil zaposlen pri svojem bratu Rudolfu v Stolni ulici. Ljubezen njegove Katice Lesjakove s Tezna se je napram njemu zadnji čas nekam ohladila, kar si je fant močno jemal k srcu. Že pred par tedni je skušal radi tega izvršiti samomor na ta način, da se je na kolesu sedeč z vso močjo pognal s kolesom, z glavo naprej v nek zid in je potem več dni ležal nezavesten v bolnišnici. V nedeljo je zašel v neko gostilno na Tržaški cesti, kamor je nepričakovano prišlo tudi njegovo dekle z nekim drugim fantom. Grozeč spopad med obema tekmecema so gostje preprečili. V noči je potem Bobič šel pod okno svoje izvoljenke, ki pa se mu ni hotela odzvati. Zato je vzel samokres in si je pod njenim’ oknom pognal kroglo v glavo. Prepeljan v bolnišnico, je čez nekaj ur izdihnil. Pogreb je bil ob obilni udeležbi v sredo popoldne. Težko prizadeti rodbini Bobičevi naše sožalje. Vabilo na redni občni zbor železničarskega pevskega društva »Krilato kolo«, ki se bo vršil v nedeljo, dne 24. junija ob 14. uri v društvenem lokalu, Sodna ulica 32. -Po občnem zboru skupen izlet v Košake, go stilna Koren. Polnoštevilna udeležba vseh izvršujočih in podpornih članov zaželjena. — Odbor. Delavci in nameščenci jedo samo v Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. Trbovlje Naciji in upokojenci. Trboveljski naciji se hočejo pred občinskimi volitvami prikupiti upokojencem s tem, da zabavljajo čez delavsko zastopstvo v Bratovski sklad-nici, češ, da je krivo, da prejemajo upokojenci pokojnine po pošti. Na neki seji Bratovske skladnice so delavski zastopniki zahtevali, da se naj izplačujejo pokojnine na zapadnem okrožju, ker čakanje na izplačilo pokojnin pred poslopjem Bratovske skladnice v slabem vremenu (po zimi v mrazu in snegu) nikakor ni prijetno, še manj pa iz zdravstvenih ozirov priporočljivo. Ta predlog ni bil sprejet, pač pa predlog predsednika, da se za poskušnjo uvede izplačevanje pokojnin po pošti. Takoj pri prvih pritožbali upokojencev, da morajo plačevati po dva dinarja poštnine in da jim pošta ne more dostaviti pokojnine redno vsakega prvega v mesecu, je delavsko zastopstvo na seji Bratovske skladnice zahtevalo, da se plačevanje po pošti ukine in da se izplačuje tako kakor poprej, oziroma da se naj izplačuje na zapadnem obratu. Ta predlog je bil s strani predsedstva zavrnjen. Tudi na krajevni skupščini je bil stavljen predlog s strani delavskega zastopstva, da naj tukajšnja bratovska sklad-nica uvede boljši način izplačevanja pokojnin, brez stroškov za upokojence. Na tem glodajo sedaj naciji, ki se v svoji politični agitaciji seveda prijemljejo za zadnjo biljko, ker so jim njihovi dosedanji pri-stasi. katere so svojčas z demagogijo pridobili, dezertirali. * iv a« «»a inkiiiuti Delavsko zastopstvo v Bratovski skladnici se dobro zaveda,, da je sedanji način do-stavljenja pokojnin upokojencem udobnejši za nastavljencc bratovske skladnice, vendar so pa člani in upokojenci bratovske skladnice v Trbovljah upravičeni zahtevati, da se predvsem gleda na to, kako ustreči upokojencem, radi katerih je uradniški aparat Bratovske skladnice tu in ne obratno. Zagorje ob Savi Mimogrede v odgovor. Za v nedeljo, dne 17. t. m. je sklicala podružnica ZRJ v kitio-dvorani protestno zborovanje radi slabega položaja pokojninske blagajne brat. skladnice, ustavitve rudnika in poslabšanja obrtnega zakona. Udeležba na shodu je bila naravnost rekordna in so bili na njem zastopani vsi predstavniki bivših ».»«.. ••«. ČV- r- i W »»v* - J-v /< v poli- tičnih strank. Na shodu je poročal tajnik Dr. Otto Bauer: Vstaja avstrijskih delavcev, njeni vzroki in posledice V kratkem bo izšla pod gornjim naslovom v slovenskem prevodu Tal-pe lična brošura, opremljena z mnogimi slikami o avstrijskih dogodkih v februarski vstaji. Cena knjižice bo Din 5.— in poštnina posebej. Opozarjamo vse delavce in nameščence, da si brošuro pravočasno naroče, ker bo tiskano le omejeno število. Naroča se pri upravi »Delavske Politike«, Maribor, poštni predal 22 ali pa pri poverjenikih in zaupnikih. ZRJ s. J. Arh, ki je v poldrugournem govoru temeljito obdelal vsa tri vprašanja. Tozadevna resolucija je bila soglasno sprejeta. Ko je svoj govor končal, je zaključil shod. To je pa razkačilo tiste slavne predstavnike zgoraj navedenih strank, da so začeli protestirati ter zahtevati besedo. Nastopali so »plavi« in »črni« bratci složno, sekundirala pa jim je tista »masa«, katera se še do danes ni naučila pozitivno in samostojno misliti, ki je vedno pripravljena enkrat živijo vpiti, drugič pa prižgane sveče nositi. Kakor pač komu kaže. Radi tega sta se obregnila zagorska dopisnika »Slovenca« in »Jutra« ob ta postopek. Dopisnik »Slovenca«, ki govori o tem, da bo sedaj spoznalo delavstvo, kdo je njegov prijatelj, je najbrž pozabil, da delavstvo to že ve, zato je pri zadnjih volitvah v Delavsko zbornico dobil samo svoj glas in še ta je bil zelen. Dopisniku »Jutra« pa ne moremo pravilno odgovoriti radi *) Posnemajte! Za tiskovni sklad so darovali s. Ružič Ciril, Maribor Din 10.—, s. Gril Karl, Ruše Din 10.—, s. Cizelj Martin, Trbovlje Din 0.75. — Iskrena hvala! Kulturni pregled Skupen izlet vseh zasavskih »Svobod« 1. julija. V nedeljo, dne 1. julija bo skupen izlet »Svobod« iz Hrastnika. Trbovelj, Zagorja, Litije, Laz, Zaloga, Dobrunj, Zadobrove in Ljubljane na vrh sv. Trojice pri sv. Miklavžu. »Svobodaši« iz prvih štirih krajev se odpeljejo v nedeljo, dne 1. julija s prvim jutranjim vlakom do železniške postaje Jevnica, odkoder pojdejo na vrh; sodrugi iz vseh drugih krajev se odpeljejo s prvim jutranjim vlakom do Laz, odkoder odkorakajo proti vrhu. Na vrhu se obe skupini snideta. Razhod bo potem lahko poljuben na razne strani. Pozivamo vse sodruge in sodružice, da pridejo na ta prvi skupni izlet. Vse gorenjske »Svobode« 8. julija v Kranj. V nedeljo, dne 8. julija se zberejo »Svobodaši« iz Gorij, Javornika, Kranja, Lesc, Ljubljane in Tržiča v Kranju, kjer bo popoldne ob 3. uri velika vrtna veselica. Na prireditev pride tudi »Zarja«, delavska godba iz Ljubljane. Kaj bomo videli v Pragi 1 Slavnostna scena Delavske Olimpijade Samo še dva tedna nas ločita od velikih slavnosti Delavske Olimpijade, ki bodo v dneh od 5. do 8. julija pokazali pred Evropo nezlomljivo moč socijaldemokratičnega delavstva. Delavske svečanosti bo ob slavnostnih dneh zaključevala slavnostna scena, pri kateri bo sodelovalo okrog 5000 oseb ob godbi. Kakšna bo ta scena? Pokazala bo v živih slikah, težko ali zmagovito borbo delavstva s takozvano ra-cijonalizacijo, preganjanje delavstva z novimi spopolnjenimi stroji iz tovarn. Velike skupine tisočev delavstva bodo pokazale najprej predvojne obrtniške razmere produkcije. Po velikanskem stadionu se bodo videle razne skupine, ki bodo delale v mirnem tempu predvojne idile. V drugem delu izven delovnega prostora je igrišče, kjer bodo otroci. Iz teh majhnih delovnih skupin se začenjajo tvoriti večje celote. Nastaja konkurenca, v delu naglica. Delovne skupine si postajajo sovražne. Njih voditelji, kapitalisti, pa se sporazumevajo in združujejo delavce v večje in večje skupine in jih naganjajo k hitrejšemu delovnemu tempu. Pojavljajo se manjši stroji. Nastaja Industrijalizaclja, ustvarjenje v tovarnah. Združevanje pa se veča, nastajata končno dva velika močna tabora. Napetje med njimi raste, a končno se voditelji, podjetniki, sporazumejo in oba tabora ustvarita celoto. Kartel. Delo je najprej zmedeno. Pojavljajo se pa organizatorji in inženerji. Nastaja točno odmerjena delitev dela. Stroj začenja bruhati izdelke: Motocikli brnijo krog scene. Doba racijonalizacije. Stroj pa ne požira samo dela, ampak tudi delavce. Tovarna se prazni. Otroci so prenehali z igro, nastopajo brezposelni. Med njimi straža, ki brani vstop v tovarno. Produkcija se kopiči, motocikli umolknejo. Stroj neprestano dela naprej. Začenja požirati tudi inženerje in ravnatelje. Stagnacija, kriza. Nezadovoljstvo med brezposelnimi raste. Njih geslo: »Razbijte stroje!« dobiva odmev. S kladivi v rokah uderejo v delavnice. Stroj se ustavi in spregovori: »Prijatelji — stroj je vaš tovariš, stroj je vaš prijatelj! čakal sem1 ta trenutek osvo-bojenja! Sem eden izmed vas in delam za vas!« In nadaljuje v delu s svojim mirnim, premišljenim tempom. Delavci razumejo njegove besede in sprejemajo prijateljstvo strojev. Sami organizirajo novo delo. V tovarni dela mala skupina delavcev, ki se po kratkem delovnem času menja z drugo skupino. Stroj se zadovoljno oddihava in mrmra. Drugi delavci se igrajo z otroci. Ob zvokih vesele godbe in pestrih barvah se razvija na igrišču rajanje mladine in telovadne tekme odraslih. za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe knjige. ===== Dr. Avg. Reisman: Spomini na 3 Kolomana VVallischa Bila je lepa solnčna sobota koncem avgusta, ko sem sedel v Laškem s prijateljem, urednikom Jelenom, na vrtu zdravilišča. Naenkrat me je poklicala uradnica, češ, da me kliče telefon iz Rimskih toplic. Zdrznil sem se in takoj rekel Jelenu: »Ti, Wallischa so aretirali!« Tekel sem k telefonui in nisem se motil. Wallisch mi je razburjen sporočil, da sta ga pravkar aretirala dva orožnika, ki ga morata odgnati na sodišče v Laško. Prosi me, naj bi šel k sreskemu načelniku ter dognal, kaj je na stvari. Odhitel sem na glavarstvo, kjer sem kljub pozni popoldanski uri našel sreskega načelnika, sedaj že pokojnega češkega rojaka, Pinkavo, v uradu. Ta ni VVallischa prav nič poznal in sem mu zato v kratkem povedal, kar sem vedel, nakar mi je g. Pinkava pojasnil, da je dobil od so- rodnika, lastnika Rimskih toplic, ovadbo proti Wallischu: da je Wal-lisch nevaren komunist, ki je izklical v Brucku sovjetsko republiko in izvršil še nebroj krvavih zločinov, kakor so pač pisali o Wallischu leta 1930 in 1931 avstrijski nacijonalni in klerikalni časopisi, kojih uvoz je bil pri nas večinoma prepovedan.. Ovaditelj, sorodnik lastnika Rimskih toplic, je bil seve — trd Nemec. Ko sem bil ob priliki obiska Wallischa v Rimskih toplicah, sem videl v dvorani toplic vse polno nemško-nacijo-nalnih časopisov, tudi zagrebški »Morgenblatt« in »Mariborer Zei-tung«, a slovenskega lista nisem našel. Načelniku Pinkavi sem seve takoj predočil, da ima.poslanec Wal-lisch od našega poslaništva še posebno izrecno dovoljenje bivanja v Jugoslaviji pri sebi baš zato. ker ga iz njegovega delovanja v Avstriji poznajo kot prijatelja Jugoslavije. Sledili so telefonski razgovori z Mariborom in Ljubljano, g. načelnik Pinkava je poklical denuncijanta k telefonu, ga primerno oštel in odredil orožnikom, da izpuste Wallischa. Wallisch se je za to neobičajno tujsko-prometno gostoljubnost nemškega rojaka v Rimskih toplicah takoj lepo zahvalil in že čez pol ure je bil s soprogo Pavlo pri meni v Laškem. Že v temi smo razgovarjali v moji sobi, kjer sem mu skušal mučen sprejem v našem zdravilišču olepšati s tem, da ga ni ovadil naš človek, ampak njegov rojak, nacijonal-no zaveden Nemec. Naenkrat je potrkal načelnik Pinkava, ki se je prišel Wallischu in soprogi opravičit radi neljubega dogodka ... Vabil sem VVallischa, da bi ostal v Laškem, pa mu je bilo zaenkrat dovolj naše gostoljubnosti. Še isti večer sta se odpeljala s soprogo v Maribor in nato v Gleichenberg. Meni je pustil v spomin na to drugo »intervencijo« knjigo, ki jo je hotel čitati v tihih gozdovih Rimskih toplic. Njegovo prijateljstvo do Jugoslavije pa se s tem ni nič ohladilo. Že naslednje leto je bil zopet v Krku in na Pohorju. * Sedaj ni več med nami ne VVallischa. pa tudi ne načelnika Pinka-ve. Wallischu so prestrigli nit živ- ljenja drugi, Pinkava, ki že takrat ob intervenciji ni več obvladal svojih živcev, si je med tem sam končal svoje živčne muke. Bil je blaga duša, fin, korekten uradnik. Med telefoniranjem je med drugim nekomu povdaril: »Jaz sem uradnik starega kova in hočem red!« Te dni mi je pripovedoval VVal-lischev tast iz Studencev, kako je Wallisch ob zlomu Kunove vlade odšel iz Segedina, kjer sta se morala čez noč ločiti z ženo. ne da bi vedela eden za drugega. VVallisch jo je iskal peš do Budimpešte, od tam je prišel v Maribor, a ko je tu ni našel, se je podal nazaj v Horthyjevo strahovlado in zopet peš preko Ogrske do Segedina, da bi našel ljubljeno ženo, ki pa je med tem že tudi zapustila Ogrsko. Sedaj žaluje za tem velikim in mehkim srcem ohromela vdova Pavla VVallisch v bolnici in čaka, da bo megla odslužiti leto dni ječe, ker je nosila v februarski zimi svojemu možu in njegovim sobojevnikom hrano v boju za ustavne pravice avstrijskega proletarijata. (Konec prihodnjič.) Delavski pravni svetovalec Izstavitev § 220 o. z., odpoved § 234 o. z. Če delodajalec delavke vsled zasedenosti stroja po drugem delavcu ni zaposlil, je bila delavka zadržana opraviti službo vsled krivde delodajalca in je ta po § 220 o. z. dolžan poravnati za tisti čas odpadajočo mezdo. Delavka-tkalka je bila več let zaposlena v tekstilni tovarni v Mariboru. Meseca februarja 1932 je delavka rodila in bila zato do konca marca v bolniškem stanju. Ko se je zopet javila v službo, so ji v tovarni rekli, da je njen tkalni stroj zaseden in da naj pride na delo čez 10 dni. Delavka se je javila po naročilu, a stroj je bil še vedno zaseden in so jo na ta način odpravljali do meseca avgusta skozi 18 tednov. Končno je delavka zahtevala v smislu § 220 obrt. zak. za ves ta čas izstavitve plačilo mezde in še za 14 dnevno odpoved, ker ji tovarna toliko časa ni plačala mezde in dala dela. Tovarna je plačilo odklonila in je delavka morala tožiti. Sresko sodišče je tovarnarja obsodilo na plačilo cele vtoževane vsote mezde za čas izstavitve in za odpovedno dobo. Sodišče je ugotovilo, da za razrešitev službe ne zadostuje običaj, ki baje vlada v tekstilni tovarni, da namreč vsak delavec ve, če izostane od dela iz kateregakoli razloga, da je to toliko kakor bi bil odpuščen in da mora potem čakati toliko časa, da izostane zopet kdo drugi in se on vrne k stroju. § 234 o. z., ki predpisuje najmanj 14-dnevni odpovedni rok, je po § 251 o. z. prisilnega značaja. Službena razmerja se morejo prosto razvezati le v okviru odpovednih rokov, ki so predpisani v zakonu. Zakon ne predpisuje oblike odpovedi. Ven- dar mora biti odpoved kot enostranska izjava volje razločna in tako jasna, da jo druga stranka razume. Običaj glede odpusta v toženkini tovarni je z ozirom na to določilo zakona torej nedopusten, čeprav se delavci temu ne upirajo. Verjetno je, da se delavci s takim postopanjem tovarne strinjajo, ni pa mogoče takega postopanja tožene tovarne tolmačiti kot odpoved po § 234 o. z. Proti tej sodbi je vložil toženi tovarnar priziv. Okrožno sodišče je priziv zavrnilo in izreklo: »Ne more biti govora, da bi bila podana odpoved službe od strani tožene tovarne vsled običaja, ki vlada tozadevno v tvor-nici. Zgolj s tem, da je bil tožničin stroj zaseden, službeno razmerje ne more biti prekinjeno. Odpoved kot enostranska izjava volje mora biti podana razločno in jasno, da jo delojemalec razume. Tožena stranka bi lahko tožnici, ko je prišla vprašat za delo, rekla, tu imate knjižico ali podobno, tako da bi bilo tožnici dovolj jasno povedano. da je službeno razmerje prestalo. Ce pa tožena tožnice vsled zasedenosti stroja po drugem delavcu ni zaposlila, je bila tožnica (delavka) zadržana opraviti službo vsled krivde tožene stranke kot delodajalca. Ta je po § 220 o. z. dolžan poravnati za tisti čas odpadajočo plačo Din 4800.—.« »Komunistični strup" v naclJonallstUncm Časopisu Ubogo AnCko so — »zaplenili M Naš list in tudi drugi nemarksistični listi so primerno zabeležili neokusen, šolar-ski napad mariborskega nacionalističnega glasila na tamošnje javne knjižnice radi »levičarske literature«, ki baje zastruplja mladino. V tistem članku je bila našteta cela vrsta svetovno priznanih pisateljev, ki jih ceni vsak Izobražen človek, ! Takoj v naslednji številki istega fašističnega trobila pa so objavili začetek povesti marksističnega levičarskega češkega pisatelja Ivana Olbrechta »Ana«. Mi smo to pohujšanje nacijonalistov objavili in pribili, da niso niti priznali, da objavljajo prevod iz češčine, zlasti pa ne, da je Olbrecht odličen marksist in da imajo od njega dovoljenje za prevod in objavo. Naše razkrinkanje je imelo porazen vtis. Blamaža v nacijonalističnih krogih je bila kompletna. Mislili pa smo, da bodo gospodje vsaj toliko korajžni, da bodo objavljali povest naprej do konca. Pa smo se zmotili. 2e naslednja številka je izšla brez komunistične »Ančke«. Upali snio vendar, da je morda temu vzrok tehnična zapreka, pomanjkanje prostora za nadaljnje pobijanje marksistov. A tudi to ni bilo. Izšla je že druga številka nacijonalističnega evangelija brez »Ančke«. Baje bo marksistični pisatelj Olbrecht celo zahteval, da mu mariborski nacijonalisti plačajo honorar. »Ana« je torej končnoveljavno konfiscirana. Sledila pa je še hujša zafrkaelja »Jutra« V denuncijantskem članku o mariborskih knjižnicah so nacijonalisti pisali tudi sledeče: »V Beogradu je grešila zlasti rdeča založba »Nolit«, ki je osrečala Jugoslavijo z Remarkovo pacifistično mevžarijo »Na za-padu nič novega«. »Jutro« z dne 17. junija t. 1. pa piše v podlistku po pisatelju L. Mrzelu o velikem nacijonalistu, bivšem predsedniku Orjune, oziroma njegovi knjigi, sledeče: Po snovi in idejni zasnovi je Žnuderlov roman v mnogočein sličen Remarque-vetnu »Der Weg zuriick«. I Najboljši cviček vina loll I B VIHARNA A. BRIŠKI B Ljubljana, palaCa „> Tudi vse druge priče se nahajajo v ;»var-nostnem« zaporu. V tem drugem procesu sta bila obsojena pred porotnim sodiščem' v Berlinu obtoženca Sali Eppstein in Hans Ziegler na smrt in izgubo državljanskih časti, Peter Stoli pa na 7 in pol let ječe zaradi sokrivde. Glavni obtoženci so bili že 1930 obsojeni zaradi umora na ječo. Taka je zgodba Horst-Wessela, ki je navdahnila nemško fašistično državno himno. Izleti »Prijatelja Prirode« Maribor 24. junija: Ruše—Smolnik, Klopni vrh, nazaj Fala. Odhod ob pol 6. uri zjutraj s koroškega kolodvora do Ruš. (Vozna $ena Din 11.—.) 25. junija: Družinski večer v društvenem lokalu, Frankopanova ulica 1. 28. in 29. junija: Izlet na Veliko Kapo, čez celo Pohorje v Maribor. Odhod v sredo, 27. junija ob pol 19. (pol 7. uri zvečer) s koroškega kolodvora do Vuzenice. 1. avgusta: Popoldanski izlet v Limbuš. Odhod ob pol 14. uri izpred vogala Franko-panove — Stritarjeve ulice. 8. avgusta: Izlet v Dogoše. Odhod ob 7. uri zjutraj izpred vogala Frankopanove — Stritarjeve ulice. CENE GOVORE! Plasti za dame ie od oin 190*. Obleke za moSke n od oin 170’-Obleke za fante z« od Din 60*- Doseien Je nas cilj — Oblekli jmo vje ljudi dobre in pocenil Prepričajte se o vsem brez* obvezno v naSih prodajalnah TIVAR-OBIEKE Ustk: Ljudska tiskarna, d. d. ▼ Mariboru, predstavite!] Josip O tlak ▼ Mariboru. — Z* Voazorcll izdata la »rcM« Viktor Eriea t Maribor*.