pwBrsjWPPgjWIMUM. 1 -' - i" ^^IJ 'Ig^W'WBWpi'WByW^^P.^IH- * ** -'-v Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List slovenskih delavcev v c>Ameriki The first Slovenic Daily" in the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays. Kitaro* «e »ocomi-Claao Matter, ■•ptember XI, 1903, at tho Post Office at New York, N. Y., under the Act of Coigrtsi of March S, 117». NO. 127. ŠTEV. 127. NEW YORK, THURSDAY, MAY 31, 1906. — V ČETRTEK, 31. VELIKEGA TRAVNA, 1906. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Premogarji so se udali. Poslovanje trusta Konec štrajka. za meso in živila. Velik požar Preteče povodnji v v Chicap, ID. Oregonu in Washington^ PREMOGARJI V KANSASU, AR SINCLAIR POROČA, KAKO SPRE-KANSASU IN INDIAN TER- ! MENE CHICAŠKI MESAR- Dne K RITORY SO SPREJELI PREDLOGE DELODAJALCEV. junija prično v vseh tamošnjih rovih z delom. V MISSOURI JU. Kan-as City, Mo., 31. maja, Premo-parji mehkega piemo«ra v Kansasu, Arkansasu in Indian Territory so pri včerajšnjem zborovanju sprejeli predloge organizacije njihovih delodajalcev imenom Southwestern Coal Operator's Ass'n. Tozadevni dogovor morajo sicer premogarji sedaj še potrditi z glasovanjem, toda nihče več ne dvomi, da se v tamošnjih rovih prične z delom dne 10. junija. Premogarji v državi Missouri zahtevajo še vedno vpeljavo plačilne lestvice iz lota 1903, oziroma večjo plačo, nego jim ponujajo lastniki rovov. JI NEUŽITNO MESO V UŽITNO. Nebroj dokazov. — Meso poginole živine se prodaja za zdravo. "GOVEJE KOKOŠI". ŠTRAJK NA PUERTO RICO. Delavci sladkorjevih nasadov so pričeli štrajkati. Sail Juan, Puerto Rico, 31. maja. Delavci tukajšnjih sladkorjevih nasadov pričeli štrajkati in to zelo neugodno upliva na delo v nasadih. Policija nastopa sovražno proti Si raj kar jem in radi tega bodo ameriške delavske organizacije protestirale pri predsedniku Rooseveltu. Tukaj so se včeraj vršili boji med štrajkarji in policijo. Jeden delavec je bil usmrten. 81,000.000 ŠKODE. Posledica deževja v Californiji. San Francisco, ("al.. 29. maja. Tz raznih nasadov v severnej Californiji se [Miroča. tla je izreden dež uničil vse tamo-uje nasade češenj. Tudi nasadi breskev, sliv in jairod so zelo oškodovani. Žitu in seno je j>ov.sodi ]x»leglo, tako, da se je bati, da bode popolno-nia uničeno, .lak veter, ki je razsajal med dežjem, je odnesel vse sadje raz drevja, tako da znaša skupna škoda v severnej Californiji najmanj milijon dolarjev. Nad 600 saloonu v Clevelandu zaprli. Cleveland, <>., 29. maja. Danes je nad lastnikov saloonov v Clevelandu naznanilo eountvju, da bodo svoj- "iNiklic" opustili, ker je sedaj novi zakon, ki določa .*10de le 1625. Raje v smrt, nego živeti brez ljubezni. Gdč. Lilian Morris, stara 23 let, skušala se je včeraj na Conev Islandu usmrtitivS karbolno kislino, kajti ona je obupala, ker jo je njen 1 jubček osta-vil. Odpeljali so jo z ambulaneo v bolnico. Potres na Martinique. Fort de France, Martinique, 30. maja. Tukaj je bilo včeraj čutiti jak potres, kteri pa ni napravil Škode, pač pa dobroto, da so politični nemiri na otoku takoj utihnili. $14.000 poneveriL V Portlandu. Ore., so aretovali biv-Sega blagajničarja Illsey nacijonalne banke v Milwaukee, Artur G. Rein-keja, kteri je poneveril $14.000 bančnega denarja. Mr. Upton Sinclair i/ Prineetona, N*. J., je natančno preiskal poslovanje cbicaških mesarjev. On zahteva sedaj, da v.ada objavi poročilo delavnega komisarja o poslovanju mesarjev, ktero izročilo je predsednik Th. Koosevelt že dobil. Sinclair je mnenja, da mora ljudstvo izvedeti o vsem, da čim preje prepreči tako gorostasno prevaro, kakoršno kar sistematično vrši trust za meso. Po njegovem mnenju obstoji med predsednikom in mesarji tajni dogovor, vsled kterega se poročilo imenovane komisije lie sme objaviti, kajti tega se mesarji najbolj boje. Za vse svoje trditve zainore Sinclair doprinesti dokaze, kajti on ima na razpolago dovolj zapriseženih iz-povedil, pisem in drugih listin. liazmere v cbicaških klavnicah so s lične srednjeveškemu) barbarstvu in s.» prava sramota ameriške civi.izaci-j.-. Neužitno meso se ra\"uo tako raz-l>eeava k a\«»r užitno in vladini pre-»ledovalei mesa smejo pregledovati le meso, ne pa konserve. Armourovej klavnici je videl Sinclair, 'kako >e izdeluje sulio meso, katero je /.e tako pililo, da elovelk vsled smradu ne more stati v bližini. Gnile znjati so ležale na mizi in nek de.avec jih je /. hipoderaičnimi iglami na^Kil-njeval s kemikalijami, ktere odstranijo smrad. Niti jeden komad mesa ali konserve ne ost a vi klavnice, da bi ne Hi! zmešan ali "popravljen" s kemikalijami. Gnjati, kterili kože so bile že pretrde, jeduostavno olupijo, nakar kože izineljejo in jih potem prodajo kot "Headcheese". Takozvane "Potted Chickens" ali koaiservirane ki>-kcši izde.ajo iz mesa še (nerojenih telet. Konservirani "Roast Beef" se izdeluje i/, mesa poginole živine. Za časa špaiisko-ameriške vojne je dobil •mi kemik .$70,000 samo za to, da je izjavil, da jioslovauje v klavnicah ne škiKluje u/.itnosti mesa. Cest okra t se razprodajo tudi jxivsein bolne živali, ktere koljejo običajno j>o noči. Za kolero bol-ne j)resice poraibijo za mast. kar velja tudi o živalih, Iki imajo je-tiko. Kozije meso se prodaja običajno za ovčje, * Klobase izdelujejo iz mesa, ktero vrnejo ti ijalke, ker ga me morejo prodati. To meso je običajno gnilo in plestijevo, tako da ga delavci ne-čejo prijeti z golimi rekami. Vsak vladin inšpektor je podkupljen in običajno dobiva -po $5otem, ko je nastal požar, pripe-tilo se je več razstreli), ker se je vnel prah, tako da se i»«žar še hitreje razširjal. Skupno štkodo cenijo na jeden milijon dolarjev. Pol ure potem, ko je pričelo goreti, prihitelo je na lice mesta 00 parnih brizgalnic in trije gasilski pamiki. Kaki) je nastal požar, ni znano. Osveta revolucionarjev. Napad na Alikanova. GUBERNATORJA V KDTAJSU, GENERALA ALIKANOVA, SO NAMERAVALI Z BOMBO USMRTITI. Alikanov in več osob njegovega spremstva je ranjenih. OSEM BOMB. -o- Borjom. Transkavkaz, 31. maja. Predvčerajšnjim zvečer so revolucionarji skušali umoriti generalnega gu-bernatorja Alikanova. Cieneral je prišel s spremstvom kozakov na kolodvor, da se odjxdje v Tiflis. ko so revolucionarji vrgli proti njemu osem bomb. fieneral Alikanov, neki član njegovega štaba in več kozakov je težko ranjenih, dva kozaka sta usmrtena. Ostali kozaki so takoj ustrelili v bližnjo množico, in usmrtili večje število osob. Razun tega so požgali več poslopij, v ktera so ljudje bežali. Alikanova so prepeljali v Tiflis v bolnico. Gubernator je težko ranjen, kajti jetra so prodrta. Alikanova je v vsej kutajskej gu-berniji vse sovražilo. Gubernija je bila minolo jesen popolnoma v rokah revo-lucijonarjev. Pri paeifikaciji je Alikanov naznanil prebivalcem, da bodo njihovi otroci in otrok otroci pomnili njegovo ime. Vojaki so tedaj postre-Ijali na stotine Georgijaneev in Ime-ritincev. Mnogo jih je bežalo v gorovje in so ostavili svoje rodbine. Kozaki so jKižgali jxetdeset vasij. Lodz, ruska Poljska, 31. maja. Lastniki tovarn za trakove so se včeraj v Schmidovej predilnici zbrali, da se posvetu.jejo o položaju, ki je nastal vsled štrajka. Štrajkarji so pa med tem obkolili tovarno, zaprli vrata in so lastnike tovarn izpustili šele potem, ko so obljubili, da jim bodo dali plačo za ves čas štrajkanja. Černigov, 20. maja. Ker je pričakovati kmetskih nemirov, spremenil je baron Rudin svoj grad v pravo trdnjavo in je najel kavkaške ingadžane za obrambo. Varšava. 20. maja. Šestnajst z revolverji oboroženih revolucionarjev napadlo je posestvo Kluczkonice v Lublinskej guberniji, od kjer so odnesli 2000 rublje v, ktero svoto bodo npo-trebili v revolucijonarne svrhe. Po-setnikovi ljudje so jih potem zasledovali in v nastalem bojn je bilo šest re-volucijonarcev usmrtenih. Petrogfad, 29. maja. Nek lSletni mladenič je včeraj streljal na ravnatelja mestnih zaporov, Šatalova, kterega je smrtno ranil. Satalova so revolucionarji sovražili, ker je s političnimi jetniki slabo ravnal. Napada-ca, kteremu je ime Skutilmin, so are-tovalL . J v NEVIHTE V COUNTY JU UMATILLA, OREGON, SO NAPRAVILE VELIKANSKO ŠKODO. Reka Umatilla narašča vsako nro za jeden čevelj. JEZ V WALLA WALLA SE JE PODRL. Iz Avstro-Ogrske, Revolucija v Guatemali. Razne novosti Fran Josip odstopi? Cabrera v nevarnosti. iz inozemstva. Pendleton, Ore., 31. maja. Tukaj so že par dni razsajale nevihte, ktere so napravite veliko Škodo zlasti v coun-tyju Umatella. Vse reke in potoki so izstopili iz svojih strug in voda je preplavila polja in vrtove. Reka Umatilla že deset let tii tako narasla, kakor sedaj in naraste vsako uro za jeden čevelj. Voda je odnesla mnogo mostov in tretjina prebivalcev tukajšnjega mesta je brez domovja. Walla "Walla, Wash., 31. maja. Včeraj rano zjutraj podrl se je 15 milj od mesta oddaljeni jez, kteri je last Walla Walla Power Co. Vsled tega je promet uličnih železnic ustavljen. Voda ^e razliva po vsem mestu in countyju in je napravila ogromno Škodo. Po ne-kterih ulicah stoji voda tri čevlje visoko in je že podrla mnogo hiš. JEZ SE JE PODRL. Pet pastirjev utonilo. Reno, Nevada, 29. maja. V Gol-condi, Nev., 400 milj severno od tukaj, se je podrl jez reke Pole blizo corrala Goleonda. Cattle Co. Pet pastirjev je v deroči vodi utonilo. Voda je odnesla seboj vse, kar jej je bilo na potu. Velikansko število ovac je utonilo. Tudi proge Southern Pacific železnice so poškodovane in vsi vlaki imajo zamudo. Utonili so trije Mehikanci, jeden Kitajec in jeden Indijanec. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Grosser Kurfulerst 29. maja iz Bre mena s 1S12 potniki. (Jera 30. maja iz Genove s 1007 potniki. Koenig Albert 30. maja iz Genove. Aibano 30. maja iz Hamburga s 720 potniki. Carmania 30. maji iz Liverpoola z 2181 potniki. Daspeti imajo: Prinz Oscar iz Genove. Vaderland iz Antwerpena. Main iz Bremena. Kronprirtz Friedrich iz Bremena. Bovic iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Krem pri tyz Wi helm iz Bremena. Baltic iz Liverpoola. Trave iz Bremena. Batavia iz Hamburga. Amerika iz Hamburga. La Loraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. Hohenzollern iz Genove. Philadelphia iz Southamptona. Oarpathia iz Reke. Irene iz Genove. Rhynland iz Antwerpena. Kroonlaaid iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Rvndam iz Rotterdama. Barbarossa iz Bremena. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena . Astoria iz Glasgowa. Odplnli so: Teutonic 30. maja v Liverpool. Nieuw Amsterdam 30. maja v Rotterdam. Deutschland 31. maja v Hamburg. La Provence 31. maja v Havre. Gera 31. maja v Bremen. Odplnli boia: St. Louis 2. junija v Southampton. Etruria 2. junija v Liverpool. Vaderland 2. junija v Antwerpen. Koenig Albert 2. junija v Genovo. Caledonia 2. junija v Glasgow. Pennsylvania 2. junija ▼ Hamburg. St. Laurent 2 .junija v Havre. RADI NOVIH POLITIČNIH DOGODKOV JE AVSTRIJSKI CESAR SKLENIL ODSTOPITL Prestolonaslednik Fran Ferdinand je je pozvan iz Madrida na Dunaj. BURNA DRŽAVNOZBORSKA SEJA. Dunaj, 31. maja. Včeraj so krožile tukaj senzaeijonelne vesti, da bode cesar Fran Josip radi najnovejših političnih liomatij odstopil. Prestolonaslednik Fran Ferdinand, kteri je odšel v Madrid k poroki španskega kralja, je pozvan na Dunaj. Te vesti so naj-brže neosnovane. Tudi se tukaj zatrjuje, da nemški cesar ne pride na Dunaj, ker je vsa Avstro-Ogrska nastopila složno proti obisku nemškega cesarja. Toda tudi ta vest še ni potrjena. Dunaj, 31. maja. Velika razburjenost vlada med člani državnega zbora radi kabinetne krize, radi ktere so s sejami državnega zbora prenehali. Ko se je zbornica včeraj zopet zbrala, so poslanci nastopili z nujnim predlogom, s kterirn se protestuje proti samostojnosti ogrske carine proti dovolitvi avstrijskega državnega zbora. Posvetovanju o tem predlogu so prisostvovali vsi poslancu Ministri niso bili prisotni. Ko so prečit ali predlog, kteri pome-iija demonstracijo proti Ogrskej, se je razgrajanje takoj pričelo. Najži-vahrieje so nastopili Cehi, kteri so tudi protestirali proti obisku nemškega cesarja in govorili o smesnej komediji navideznih Avstrijcev. Poslanec Klofač je vskliknil: £o men jajo go spodarsko neodvisnost Ogrske. Cesar je pooblastil ogrski kabinet, naj v imenu Ogrske sklene s Srbijo svojo trgovinsko pogodijo, ne oziraje se na Avstrijo. Dunaj, 30. maja. Fran Josip je sprejel včeraj v avdijenco novega poslanika Zjed. držav, Charles Francisa iz Trov, N. Y., kteri je izročil cesarju poverila vvashingtouske vlade. Na dvoru so poslanika sprejeli z vojaškimi častmi. S tem je cesar dokazal, da govorice, vsled kterih Francis ni priljubljen, niso resnične. Pra-ra, .'>0. maja. TiV-caj izhajajoči anarhistični list "Praee" so kontisci rali radi dveh člankov. .Teden članek se obrača proti militarizmu, drugi pa je imel napis "Ferenez Kossuth". Oab brednika sta bila aretovana. Ob-dolžena sta veleizdajstva, razža jenja veličanstva in razžaljenja armade. Budimpešta, 30. maja. ''IJudapesti Hirlap'* je označil stališče neodvisne stramke in madjarskih strank spi >h napram zahtevam nemadjarskih narodnosti glede zastopstva v odsekih in mesta zapisnikarja v državnem zboru. Neki vodilni član koalicije je izjavil, da Mad j ari ne ugode takim zahtevam ter ne dajo nemadjarskim narodnostim nobenega mesta v odsekih, ker bi s tem podpirali njihove separatistične težnje. Narodnosti naj se pridružijo kteri madjarski stranki, pa bodo zastopane v odsekih, kakor so zastopani Saksi. Dunaj, 30. maja. Italijanski klub je pooblastil svojega načelnika barona Malfattija, naj pri debati o volilni reformi izjavi, da bodo italijanski poslanci glasova".! za volilno reformo le, ako se število ialijanskih mandatov zviša za dva ter ee volilni o&raji v le tri drugače razdele. VSTAŠI NAMERAVAJO NE PRI- ; VELIK POŽAR V HOKAIDI NA LJUBLJENEGA PREDSED- | JAPONSKEM. DEVET PRE-NIKA NA VSAK NA- MOGARJEV JE BILO ČIN ODPRAVITI. Flibnstirske ekspedicije prihajajo od « vseh strani v Guatemalo. SALVADOR IN NICARAGUA NA STRANI VSTAŠEV. --o- Mexico Ciudad, Mexico, 2i>. mu a. Iz Tapachule in Tonale v mehikan--kej državi Chiapas se p^rWra, da s<> je revolucija proti vladi republike (iuatemale in sedanjemu predsedniku Estrada Cabrera že pričela. Vstaška vojska, ktera je oborožena z naj_____ vejšimi puškami, se je nai>otila ! štirih strani v Guatemalo in je že |»>v-sodi prekoračila mejo. Bivši predsednik, general Manuel Leandro Barillas je načelu konjiče prekoračil mehi-kansko mejo pri Motozinli in je sedaj na potu proti mestu Quetzatlanu, kjer ima vlada svojo i>osadko. Barillas je lastnik velikih kavinih nasadov in je ljubljenec prebivalstva.. Pred Štirimi leti ga je sedanji »predsednik Cabrera pregnal. Barillas bode na svojem potu preko gorovja nabiral vojaške novince. Mexico Ciudad, Mexico, 30. maja. General Jose Leon Castillo, vodja drugega oddelka vstašev. je zasedel mestece Ocos skoraj brez upora. On vodi seboj ">00 vstašev i:i prebivalci ■£-.-, ua navdušeno sprejeli. S parni-kom Empire State iCaliforaije je dosjK'lo v Ocos 200 Hibnntirjev in 3000 pušk, ktere so razdelili med nezadovoljno ljudstvo. General Castillo je bil pred 7 leti protikandidat predsednika Cabrera in tako hoče s Cabrerom sedaj obračunati. General Pineda prihaja s tretjim oddelkom vstašev iz anirleške Honduras v Guatemalo. V Pelenu se mu pridruži veliko število Indijancev. Ist.xlobno je zbral general Tidedo, bivši vojni minister, 2000 mož v Sal-vadorju in par sto guatemalskili begunov. S temi četami je pn-k<>rači guatemalsko mejo. Pridružilo >e mu je tudi salvadorsko vojaštvo, kar p<>-nienja vojno med obema republikama. V glavnem mestu Guatemale je 1 tisoč vojakov, kteri se bodo pa rlah. ko se približajo vstaške čete. rOČEM SO AVSTRIJSKI BARONI NAPRODAJ? Američanka Magle je plačala zanj $250.000. Pittsburg, Pa., 30. maja. V Wash-ingtonu so avstrijski baroni izdatno dražji nego na Dunaju, kjer se dobi tak priimek v vsakem restavrantu za pošteno napitnino. Baron Riedel lfie-denau, tajnik avstrijskega |x>slaništva v Rimu, kteri se mudi sedaj v 1'itts-burgu, da se oženi z bogato nevesto Louiso Magle, dobi od nje za svoje ime $250.000. Prvotno so mu ponujali Č100.000, toda s to svotieo ne more j)okriti svojih dolgov. DRUGAČNE OKOLNOSTI, DRUGAČNI OBIČAJI. Znano je, da je nemogoče, da bi vsi mi jednako živeli. Svetovno delo je razdeljeno med nas in mi moramo način življenja prilagoditi našemu soci-jaluemu stališču. Nekteri dosežejo uspehe v trgovini, v obrt ti in javnosti. Zopet drugi najdejo srečo sredi svoje obitelji in nekteri imajo popolno moč in zdravje. Kteri izmed teh so rnj-srečnejši? Ako bi nam bilo na razpolago izbirati med navedenimi položaji, bi brezdvomno vsi izbrali popolno zdravje. V mnogih slučajih to tudi zamoremo doseči. Treba je le pomisliti, da je prve znake kake bolezni mnogo ložje zdraviti, nego bolezen samo. Trinerjevo ameriško grenko vino vedno premaga take simptome, kot slab tek, slabotnost, neprebavnost, nervoznost in drugo. Ono nam podeli zdravo in sveže spanje ter zmožnost za delo ter nas vzdržuje v zdravju. V lekarnah. Jos. TrineT, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. USMRTENIH. V Nemčiji bodo odslovili 165.000 delavcev. — Delcasse pride v Ameriko. RAZNOTEROSTI. Tokio. 29. a. V premoirovem rovu Yubarri v Hokaido na-tal je sro-zen požar. Zuoivla -o tudi vsa bližnja jK)sIopja. Ik*vet pi• nioirarj. v je bilo usmrtenih. Sko.io i|.> na --o.im-o. Berolin. maja. Dne 2. junija do podjetniki odslovili lCki.tHK) delavcev kovinske obrt i. Pariz. J!>. maja. Hiv-i inini>ter ir:o-st ran i h del. Deh-asse. namerava v septembru obi-kati Zjed. države. Rirn, 2!'. maja. Glasom zasebnih poročil iz vatikana. je papež Sarto bolj bolan, nego ~e uradoma zatrjuje. Papež ima srčno napako, astmo in pro-tin. Splošno je znano, da papežu ne ugaja življenje v vatikanu. ktero ga počasi mori. Toda zanj ni več svobode. Madrid. 29. maja. Po vsej Španski, zlasti pa v Madridu, vrše ?t* slavnosti v ''počast" kraljeve ]*>roke s prince-zinjo Eno Battenl>erško. Vse slavnosti se vr>e na str«^ke ljudstva. Plymouth, Anglija. .'II . maja. Med vajami torpedovk >ta skupaj zadeli t««rj»edovki -t. H>S in it. SI. Obe sta zelo poškodovani. Durban. Natal. 31. maja. "Uporni Zulu-Kafri -o včeraj zoix?t napadli čete polkovnika Leueherja. Kafri so skušali naskočiti an«_rle~ki tal>or in so se več- ur bojevali, toda končno so se morali umakniti. Angleži imajo tri mrtve in 12 ranjenih. Angleži so uplenili Kafrom limono živine. Neapolj. 31. maja. Ognjenik zopet bljuva i»esek, pejnd in blato, tako, da je prebivalstvo zopet v velikem strahu. V Torre del Greeo in v Resini je padlo že par palcev pepela. Minoli torek se je podrl Vezuvov krater. Severni vrh Vezuva -e pičasi podira. Pariz. 31. maja. Kabinet je sklenil, poslati v Maroko vojno Indijo, da zahteva zadoščenja za umor nekega F rane«.za. Dmaj, 30. in.'ja. Velikanska kaea je ušla i/, v Kioueiib irgu se mu«l«.'če meaa/erije. !' •'. iaj . e - • ::iso našli in zat«.> |h>vs««1 :;a'oiti lepa >i. ki zarjajo ljn«i>tv.i na nevarnost. Ti-: i. ki .i« 1 v jame živo ali mrtvo, prejme 500 kron nagrade. Milan. Italija. .'»0. maja. Razni bogataši in denarni zavodi so u>tan« vi i v'Milanu družbo, ki ima na« 11 p«vspe-ševati razširjenje italijanske industrije in trgovine v balkanskih državah, pred vsem z -.rradnjo železnic v Črni gori in Albaniji. Dunaj. 30. maja. Na teologični l'a-kulteti dunajskega vseučilišča je uvedel profesor za pridigarske vaje koncertni fonograf, ki sprejme vsako nezrelo pridigo teologov ter jo pozneje poovi, da spozna pridigar vse napake in budalosti. ki jih je izprei:ovori . Da bi ]>a ti le/.reli sadovi m pridi |>oz e-je lomu pre 1 --i. se pl-.iče u::i.'-i,; . Ilamhunr. 3t>. maja. ("etri leta poročeni 2.31et:ii mornar Hermann -e je vrnil i/, dalj- _ra jm n:.«r-kega j"it v -nja domov, a ::i na-el /« le v stanovanju, ampak 11a ::« ke:n plesu. \-1« •! tega je bii ako ljub. -umen. ebe. Bero.in, 30. maja. Po sklepih j> 1-jetnibovjetnik >v .em-ke .kovinske in-lustrije je Milpu-ce'iih po Nemčiji 3^0 tisoč delavcev. N» k.-.i jih je « še pri «lelu. pa te tu.ii v krakeni o-l; wte. \* \ sch industrij k"', k vinskih 1-jetjih cele Nemči je b« .;e d» 'o ustavljeno. Iz Vratislave (Breslau) na n. mšeni Poljskem se izroča: Upokojeni r.ad-jKiročiiik Jurij Nieter in |M>ro $5 davkov in vrliu tega bode moral tudi v-.ikdo znati citati v svojem rna-tenn.s-keui jeziku. Bodemo-li radi teli določb dobivali boljšo vi>to naseljene v nego sedaj, je Okrajno dvomljivo. Povišanje nasi'1-oiškega davka biezdvomno ne lw*le provztxx'ilo, da bodo v nadalje prihajali semkaj najboljši nase.jenci, kajti te vrste ljudje >o prihajali k nam brezdvomno tedaj, ko je bil naselniški davek še nepoznana stvar. Daveik v znesku $2, kterega so došleei plačevali dosedaj, je popolnoma zadostoval za pokritje vseh stroškov vzdrževanja nasi-hiišisih unsdov. L.iiklje, ki imajo obilo ili lar.ja, le tv I iedaj prihajajo* semkaj. A ko torej t >d vzame ljudem. .;« ri pridejo -rinkaj. kar po «nl\v.!ine >i- jim denar, kterega nujno ■potrebujejo. P<. višanje davka bodo < V'U!ili /.'a-ti oei-tjc. .iter i imajo večje i ndbrae, ko je prihajajo /.n ,-njuni v Aineri'ko. Na ta na<-in b-«lo ljudje, kieii prihajajo sem. da se tu naselijo iu pristanejo državljani, bodo te tlavk" l»rezdvouni > bolj občutili, nego ltalii.i i. kteri prihajajo preko morja, da delajo tukaj nekaj časa iu da se aiato z večjo svoto dnarja vrnejo do- mov D, • h U:>, ktei*a določa, da mora v i • \k :s:js ljenee znati čitati, • ielcd dejstvu, da je bas med !ni Anuiiea:;i število anallabe-. hi:i t, uprav lii|x»kritiena. (Jla-! ..l.inili -tatistienih poroči. je '.i.in, da na-e[j< .a, tudi ako sami > n'.i i i »rati :iiti pisati, svoje ve pošiljajo v štdo in da so bas • i naseljenem- najboljši med vsekat" jili obiskuje naše ljudske šole. > - tu rojeni Američani, kteri ne laii, d '.olj dobri za izvrševali!' avljan^kili d<>Iž:ii.sti, čemu naj rej inozemri ne imeli ravno iste . i hi til«« vladi ]x»zria.no kako i . - ..teriin »i bito mogoče Io-•' Inine" niisel.ji uee od "stihih'', i ti ttnui si t . 1st vil gotovo nihče «_rnvarjal, t< da v novem naselni-n znk. :tn tar<_a sredstva zaman Zaljubljen teolog. olii ivo pi. Nawrowski hišno i>osestnieo sebe srmtno ob- Devet premogarjev ranjenih. Pittsburg, Pa., 28. maja. V novem rovu liaznel Glas Co., blizo Bentley-ville, Pa., priftetila se je včeraj razstreli a plinov. Devet premogarjev je bilo ranjenih, k sreči nijeden smrtno. Dež v Montani. V Montani, kjer je zavladala izredna suša, je končno vendar le pričelo deževati, kar zelo koristi živinoreji. Aretovani bančni uradniki. Attala. Ala., 28. maja. Tukaj so aretovali L. M. Dykeja in blagajni-čarja W. R. Law leva prve nacijonalne banke v A t tali, ker sta poneverila razne svote v banki naloženega denarja. Mr. Dyke je svak Gordon Duboisa, bivšega predsednika prve nacijonalne banke v Ensleyu, Ala., kterega so are-tovali minolo soboto v Birmingham®, Ala., ker je ponerveudl $40.000. Senat in panamski prekope Minolo je že par let, ko je predsednik Roosevelt aameriškemu ljudstvu svečano zatrdil, da se bode na panamskem Istmu kmalo pričelo s kopanjem, tako da bode velilkansko delo pri panamskem prekopu hitro napredovalo. Od te izjave nadalje izdalo je naše ljudstvo sto in še več milijonov dolarjev in — danes je ogromno ljudsko {xxljetje, oziroma gradnja panamskega prekopa na istem mestu, kakoo* za časa zgoraj navedene predsednikove izjave. Ako bode delo po tem načinu napredovalo, bodo k večjem otroci otrok, sedanje generacije doživeli iz-gotovitev prekopa, kterega so Fran-eozje pričeli graditi pred tridesetimi leti. Vzrok, da se delo pri prekopu tako nečuveno zavlačuje, moramo isikati pred vsem v vplivu naših velikih transcontinental ni h železnic, ktere so neomejeni gos^fodar zvezinega senata. Že cele mesece " premišlja" senatov odsek za medoceanske prekope o vprašanju, naj se li zgradi prelkop na višini morske gladine ali pa prekop z dvigahumi bazeni, dasiravno se je mednarodna komisija iinženerjev že davno izrekla v prid prekopa na višini morske gladine. V miuolem tednu je imenovani odsek vložil sicer svoje ■poročilo, ttero se sicer strinja z mnenjem imenovane komisije zvedencev, toda resno delo pri prekopu kljub temu ne napreduje niti za najmanjši korak. Kakor se iz AVasitingtona poroča, pa ni pričakovati, da bi senat imenovano poročilo odobril, kajti laika ji železniškega t rust a (senatorji) odločno nasprotujejo poročilu, in sicer natančno, kakor ji ukažejo lastniki železnic. Z neumnim 4' argumentomda je prekop na višini morske gladine predrag in da bi gradnja takega prekopa predolgo trajala, skuša imenovana senatorska klika prikriti svoje prevare napram ljudstvu. Na ta način to važno vprašanje uiti pri sedanjem, niti pri prihodnjem zasedanju kongresa ne bode rešeno. Vodna pot, k t era naj /.jedi ni Atlantik z acili.iom in ktera naj na veilino , riča " ameriškem |K>djetništvu, ne '.) le radi infamnosti >enata zgrajena i ; i v . smili, niti v dvanajstih letih. ;i'ko ljudstvo ne uniči mogočnost železniškega t nista. Bela poročna obleka, Arabeska. Češki spisal -J. Arbes. Se enkrat se je ]>ozorno izgledala v velikesto stoječem zrcalu, v kterem i: 'sevaia njtuia vitka postava »hI rave d» jseta... Z (lesu ■ n k > je uredilo nekoliko m l; ih splavih lascev. ki srečno. . . Ljubila je in bila ljubljena! Slutila je. da se končno uresničijo na jslajše sanje, vedela je, da bode v ekoliko tienoikih za večno zvezana /. bitjem, ki ga skoro obožuje! ('egavo srce ne bi trepetalo s adke _M'Oze ? V čegavem obrazu se ne bi ["►kazal odsev redkega čustva popolne sreče ?. .. "Kaikšna si krasna, mila Emilija!" je vzkliknila verna družica, zroča v obraz lepe prijateljice. "In kako srečna, moja draga, dra-u:a Ružena!" je «ej>etala Emilija, kakor bi se bala, da ne bi aoslišal kdo drug ko verna družica teb 'besed. In vzdignila je sramežljivo pove-šene oči. Pogledi obeh očij so se srečali. V jasnih, modrih očeh Emilije sta se zalesketali dve solzi in padli po rožnatih licih do nedri... "Kako ti zavidam te solze!" je re-Ikla čez trenotek prijateljica. "Ah, nikakor ne, mila Ružena!*' je odvrnila hitro Emilija. "Vem, da mi ne zavidaš, ti mi ne moreš zavidati!" "In vendar te zavidam!. "Ni mogoče! Ali nisi bila pred dvema letoma rarvnotako srečna kakor jazf Ali mar nisi srečna do danes f' "Sreča je opoteča..." '' ln zato, ker je sreča opoteča, moreš komu — zavidati solze radosti?" "Ne zavidam ti tako solz radosti, kakor solze sploh. Jaz nisem nikdar plaikala radosti in bojim se — če me k oda j sreča zapusti, da me bodem mogla zaiplakati, da ne najdem v solzah utehe___" "Pa se morda ne mučiš s kako nespametno slutnjo "Narobe! Zdi se mi, da nesrečna sploh ne morem biti!___ Toda nesreča ne vprašuje, Če bi bil kdo rad še nadalje srečen; pogosto pride nepričakovano in potem je treba..." "Morda ni prav, da se človek iz-plaka?" jo je prestrigla Eilija. — "Morda meniš, da bodem mogla talk rat plakati, da utešim bolest s solzami?!..." '' Kavnotako kakor si sedaj mimogrede pretakala solze radosti, utešiš se pozneje s potokom solza, ko bodem jaz reva___" Ni izgovorila. Temno oko se ji je zasvetilo s posebnim izrazom, kakor če srce krčevito pretrese hipna bolest. *' Ah, ti si vendar nespametna, mila Ruženka", je rekla po kratkem presledku Emilija. "Povej vsaj, kaj te je privedlo do te misli?" " Tvoja snežnobela poročna oble-Ika..." "Kako to?" " T nidi jaz sem imela tako, tudi jaz sem za njo spravljala skupaj krajcar h krajcarju, tudi jaz sem jo sama šivala, tenia tudi jaz sem jo, kakor ti, poškropila s svojo 'krvjo... " "iS krvjo? »S svojo krvjo?" je ponavljala Emilija osnplo, opazovaje svojo obleko; pa takoj nato je zakli-ca.a naglo in radostno: "Pa vendar ne misliš na ta majčkeni madež, ki sem ga talko skrbno s kredo zakrila, da ni mogoče niti od blizu spoznati?" Pri tem je pokazala z rožnatim prstkom na mal, komaj viden madež na svojem srcu... Iiužena je žalostno prikimala. Emilija je molčala nekaj časa in začudeno zrla prijateljici v obraz, 'ki je bil v tem hipu zelo resen. "Toda jaz ne razumem", je rekla mirno in važno, "v kakšni zvezi bi mogel biti takšen madež z mojo ali t v< iji > bi >d< »čo srečo !'' "Nisi še nikoli slišala, kaj čaka nevesto. ktera omadežuje pri Šivanju ]►<►-nično obleko s svojo krvjo?" je vprašala Kužena z resnim, skrivnostnim glasom. "Še nikoli! Pa jaz jc vendar nisem omadeževala! Zbodla sem se neprevidno z iglo v prst in ena sama kapljica krvi je kanila na obleko... " "Toda ta j edin a kapljica je zate ravnotako osodna. kakor zame, mi.a Emilija", jo je pretrgala Ružena. — "Tudi jaz sem z jedno samo kapljico v o. je krvi omadeževala svojo por«»č-iio obleko. Mar i tebe čaka prej ali -lej nesreča... Ti najdeš vsaj uteho solzah, medtem ko jaz reva..." / :pet ni konf-ala: zdelo se je, kakor bi ji bila nespametna slutnja nakrat prevtrigla besede. Emilija se ni mog a ribraniti poseb-11 emu ču t u t es iii ;be... "Pojdi, pojdi, ljuba moja!" je rekla čez nekaj časa premišljeno. "Ti si vendar nespametna, da verjameš takim vražam in predsodkom. .. " Ružena se obrnila nezaupljivo, sko-mizgnila z rameni in odgovorila čisto res.no: "('udno, dobro vem, da je samo vraža, in vendar se ne morem iznebiti nespjnaetiiiega predsodka. To vražo poznam od mladih let in zato sem pri šivanju sv i.je poročne obleke tak i pazila kakor nikdar jiaprej... Pa vendar sem se zbodJa. kakor ti. mila Emilija. vendar je kanila ena kapljica na obleko... V onem trenutku me je obšla tesnoba brezmejna in..." "Hrezmiselna!" je dodala Emilija s jx»vdarkom in gotovostjo. i 'To vendar ne more biti nič druzega, kakor posledice razburjene domisli je___" "Mogoče", je nadaljevala Ružena, "toda mene obide ta tesnoba vedno, •kadar se sjx»mnim na to osodno nezgodo --" Gotovo bi bile obe prijateljici nadaljevali ta naivni Ln brezmise ni razgovor — ko potrka nakrat nekdo lahno na vrata. "On je, on!" je vzkliknila šepetaje Emilija z veselo razburjenim glasom. '1 Prosto!" je zaklicala Ružena. Vrata so se odprla, na pragu se je pojavil mlad, čeden mož v elegantni salonski obleki. Emilija mu je planila v naaročje... Kar je sledilo, je preprostejše nego to, kar srno ravno povedali; že čez pol are je klečala Emilija na njegovi strani pred oltarjem... • * • Sreča! Čndovita, prečudovita beseda! Česa si vsega ne mislimo pri tej besedi !... Pa venidaT ne ipomeni v bistvu nič druzega, kakor zadovoJjnost. Vse drugo je samo minljiv blesk... Emilija je bila zadovoljna — torej popolnoma srečna... Ni si žefela druaega, nego da bi vse Cast in bvala doktorju Leonardo Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma eo poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, East Front St., Youngstown, Ohio. DB. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. 7., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARDA L ANDES A kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. ji je bilo neizrečeno tesno in bolestno pri srcu. Zdelo se ji je, da je sploh nemogoče ločiti se od tega spominka. Varovala je to oblelko tudi že za časa svoje sre-ee; imela jo je na sebi le nekolikokrat — o priliki nekterih odličnih obiskov, pa na nekterih plesih, kterik se je udeležila s svojim soprogom. Od tedaj je ležala v Ikoveekui nedotaknjena -- Nazadnje, ko ni bilo že ničesar več prodati, je prišla vrsta tudi na ta spominek. (Konec prihodnjič.) prosto mirno, prijetno, brez duševnih viharjev, urez skrbi in težav... Po prvem letu je .postala iz srečne ženice neizrečeno srečna mamica. In zopet si ni želela več, nego da bi vse ostalo tako, kakor je ravno bilo... Toda sreča je opoteča. Ki odvisna od človeka in njegove volje ali njegovih želja-- Nanagloma — samo po nesrečnem slučaju se je obrnilo vse narobe. Koncem tretjega leta je umrl ljubljeni, da skoro oiboževatri soprog. Preminul je, Ikakor navadno tisoč drugih, čidto slučajno. Viračaje se domov nekega dne opoldne iz pisarne, kjer je veljal zn ravno talko pridnega in vestnega delavca, kakor vzornega tovariša, se mu je iz-podrsnilo na opolzkem tlaku in zlomil si je nogo. Lzjx>eetka navadna nezgoda se je izpremenila v nesrečo. Nekoliko dni je bolehal. Xakrat se je pa bolehanje izprevrglo v nevarno bolezen in v treh dneh je umrl. Mlada vdova je skoraj obupavala. Prvič v svojem življenju je spoznala pravo žalost, in sicer žalost čez Vi veste, da je tobak iz starega mero strašno in obupno. (kraja najboljši za vas, ker ste ga bili Plakala je, da se ji je krčilo srce, navajeni. Tukaj v Ameriki se dobi ruvala si je lase— Toda vse to ni nič ; zelo poredkoma in če ga dobite, ga pomagalo! Priroda je tudi v svojih I morate plačati zelo drago. Marsi-najnavdnejših pojavih neizprosna, kleremu našemu delavcu je nemogoče brezsrčna... kupovati drag tobak; zato je prisiljen V prvi dobi se ji zdelo, da sploh nabavljati si kake smeti, ali boljše ne prenese neizmernega gorja, da mo- rečeno, smrdljivo travo, 'ktera mu slani podleči— Toda najdražji spomin bi zdravje. Na ta način oboli mnogo na soproga, dveletni zlatolasi angel- rojakov, ne da bi vedeli zakaj. A vse ček. ji je bil v oporo v trenutkih naj- to pride samo od slabega in pokvarje-trpkejše, najhujše l>olesti. nega tobaka. Dobro znana Dete, ki ni imelo niti pojma o ob- j Slavic Tobacco Co. segu st rasne rodbinske nesreče, je. ostalo nedotaknjeno od krutega udar-j je dolgo premišljevala o tem, kako ca osode. Smehljajoči obrazek se je j pomore našim rojakom in kako jim deer mimogrede zmračil pri pogledu da priliko, da si preskrbe za nizko :ia mater, ki je krčevit* jokala, pa že ceno tobak iz starega kraja. Ivonečno naslednjim trenotku je poigraval je prišla na misel, da uvaž atobak v POZOR, SLOVENKE! Mlad fant, lepe postave in poštenega značaja želi se ženiti s Slovenko 20 do 24 let staro. Naslov dobi se pri upravništvu "Glasa Naroda" 109 Greenwich St., New York, N. Y. (31-5—1-6) w\v KADILCI! ilovenskj katoliško podp. društvo Ikakor iAvadno životarijo vdove. , Za 3 (lolarje domo 10 zavojekov Neznatni prihranki in mala dedsei- ^ avstrijskega tobaka za pipo v težini na po stariših, ki jib je izgubila že v 5 funtov> nežni (mladosti, omogočili so ji izi*>- Poieo. tega imamo dober amerikan-eetka življenje, !'. kterega damo Šari. Toda zaslužek, ki so ga ji nesla ročna dela Ln s kterim naj bi se živela, ni zadostoval, — prihranke je porabila in čez dve leti je trkalo na vrata preprostega doma .pomanjkanje — Vse se je zgodijo čisto preprosto — čisto navadno-- Zastavila je sicer tudi sedaj ka!kor že poprej vse svoje sile; delala je noč in dan z neumorno pridnostjo, dosegla pa ni več, kakor da se je komaj ubranila smrti od gladu-- Ni čuda, če je prodala pomalem 6 funtov za 3 dolarje. Če nečete poslati denar naprej, po-šlite $1.00 za aro, drugo pa plačate na Expressu. Pište na naslov: Slavic Tobacco Co. 191 E. 76th St., New York, N. Y. ODPRTO PISMO SLOVENCEM. DR. E. C. COLLINS, M. I.r New York vse, kar ji je ostalo iz srečnejših dni : Veleeenjeni gospod:— sedaj kak droben maki t, sedaj Ikos lepše obleke ali pohištva, kar je lahko pogrešala, toda komečno je bilo skoro vse, najlepše in najcenejše, prodano. .. Pa čudno! KaT bi ibila storila na njenem mestu dkoro vsaka ženska, to je Emilija opustila. Bela poročna obleka iz atlasa, ki bi jo bila gotovo vsaka druga vdova v slabih razmerah najprej prodala, je ostala v kovčeku skrbno zravnana. Reva se je sicer cesto spomnila nanjo in večkrat, zlasti v prvi zadregi, ji je prišlo na xnisel, da bi jo lahko bolje v denar spravila, kakor ktero-koli drugo zlato ali srebrno malenkost, toda kadar je odprla kovček in ostalo tako, kakor je ravno bilo: pre- pogledal« na dkztmo zkritao obleko, Leto je minolo, kar ste mi poslali Vaša zdravila, ktera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma o-zdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam neštetokrat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. 11! PEVOVODJA!!! Slovensko delavsko pevsko društvo "Planinski Saj" iše« izurjenega pe-vovodjo. Učne tire eo le ob večerih. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Ivaa Ramigar, L tajnik, 407 8th Avenue, Johnstown, Pa. (194—16-6 sred «ob) Bolezen le. česlar se č,l0Tek najbolj boji! v IK>sebni meri pa ,J se boji vsakdo rzme«! nas, «la se ga ne bi lotila bole-zen V tej tuji nam Zemlji, daleč od domačih, prijateljev in znancev v deželi kjer se meri prijateljstvo le ]>o dolarju. (Jotovo ni Slovenca ki ne bi sam izkusil tega, ali pa vsaj slišal o takih bridkih skušnjah Gotovo pa tudi ni Slovenca, ki ne bi slišal o slovi drugih rojakov, tem zavodu: Slovensko - Hrvatsko Zdravišče. DR. J. E. THOMPSON, 33-» W. 29th STREET, NEW YORK. v Ravnatelj tega zdrnvišča, I»r. J. Thompson, je v Zjedinjenih državah znan kot eden najbolj izkušenih zdravnikov, ki ozdravi vs iko n0T0 ah staro, kronično, moško aii žensko bolezen. Posebno ca je priporočati onim, ki imajo tajne moške ali ženske bolezni, kot najbolj izkušenega zdravnika-strokovnjaka. On zdravi tudi take bolezni, krerih drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Dr. Thompson ga ran tuje vsakemu s svoto __F>BJSTQ DOLARJEV, ^ ; da popolnoma ozdravi vsaktere bolezni, naj bo moški ali 2tn-k i n ii bo bolezen zastaralni ali nova, ali kterekoli vrste tajna bolezen ' V Slovensko-11 rvnt- k<> Zdravišre se sprejemajo bolniki, ki Žele da se nnrno, najhitreje in najlažje ozdravijo. Tu dobi vsakd,. kolikor le mogoče dobro iu popolno postrežbo, zdravljenje in sploh vse potrebno po zmernih cenah. * Na stotine Slovencev iu Hrvatov je že ozdravil dr. Thompson in ne broni a so zahvalna pisma, ki jih je prejel od njih Ti ^MA SO PKIST>A, KESxk'XA, PiSAXA 01) OZDUAYUE-i>lH oAM111. Ia pisma niso ponarejena ali ljmli. kterih ni Tak i ponarejena pisma objavljajo neki gotovi zdravniški zavodi, ki vabijo s tem nevedne ljudi k sebi. da jih pošteno oskubijo krvavo zasluženih denarjev, zdravje teli revežev pa jim je deveta briga. Kdor ne veruje mojim besedam, NAJ SAM PISK NA NASLOV DO ONIH, ki jih je ozdravil dr. Thompson, in do onih, o kterih pravijo ti zdravniški zavodi, da so jih ozdravili. liBB VSAKDO SE BODE POTEM PREPRIČAL 0 RESNICI. John Semprimožnik, ki«4 Coleman Ave., Johnstown, Pa. Evo rojaka, ki ju je ozdravil dr. Thompson in ki so mu polni hvaležnosti poslali lepa zahvalila pisma. Box 1, Portland Mills, Elk Co., fa. Ivan Skok, Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, DR. *J. E. THOMPSON, 334 \V. 29th STREET, NEW YORK. C^* Izvirna pisma se nahajajo v Slovensko Hrvatskem zdnivišf-u. Kje je JANEZ GOMILAH? Piv.l ne- >; Izdelovalci dog dobe delo! Kdor izmed rojakov zna za njeirov Pišite v angleškem ali nemškem naslov, naj sra blagovoli naznanili jeziku : uredništvu "Glasa Naroda". 100 Greenwich St.. New York. N .Y. NAZNANILO. Slovensko katoliško podporno društvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J.. Alleghpn3r, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima svoje redne seje v^ako dru<.» ■ nedeljo v mesecu. Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nelkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo. Predsednik: Muško Josip, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik: Strniša Dominik, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; L tajnik: Cefcirta Louis, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik: Cekuta Josip, 57 Villa Street, Allegheny; blagajnik: Yolk Vinceac, 28 Tell Street, Allegheny; delegat: Yolk Ferdinand, 122 42nd Street, Pittsbuig. — Odbor: Borštnar Ivan, 57 Villa Street, Allegheny; Povše Nik., 28 Tell Street, Allegheny; Strniša Fran, 254 Spring Garden Avenue, Allegheny; Šercelj Ivan, 1011 Congress Street, Allegheny; Golob F., 1211 Madison Avenue, Allegheny; Fran Jesih, 854 Cherry Alley, Braddook, Pa. Mesečni prispevki naj se pošiljajo samo IL tajnika: Josip Cekuta, 34 Villa St., Allegheny, Pa. (1IAS. 0. WEIXAIt, Room 20 Theatre llTd'g., Houston. Texas- » Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu * Cl>i<.*£[>, IU.. |]] tudi rojakom po Zjed. državah« [jjj da sem otvoril novo urejeni 0 saloon pri "Triglavu", 617 S. Outer Ave., Chicago, III., blizu 19. ulice. kjer točim prist o uleiano Atlas« pivo, izvrstni wUi^key. M&jboija vina in dileče smodkeso pri meiii na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in i(;rc.lna miza (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodein dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča • Mohor Mladič, 9 617 So. Center Ave., Chicago, 111. Skušnja učil Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu. Iz aajbof* »ih ro* lo korenin, ki jih je dobiti ▼ Evropi ia Ameriki, *er is fiaeta. naravnega vina. Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redna Pošilja se v zabojih po 1 tucat steklenic) na vse kraje sapad* nih driav Severne Amcnke. V obilna naročila se priporoča JOSIP RUSK 432 So«th Santa Fč Ave, Pactoto. : .s..'.:.;. Ju goslo' vanska Katol. Jednota. lnkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. . URADNIKA: Predsednik: MIHAEL 8UNIČ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P- O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Mina. N ADZONRNTKI: FRAN MEDOfl, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK. Ill, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POROTNI ODBOR; JAXOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Noll. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'B Hospital, Chicago, I1L - Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denariw pošiljatve naj pošiljajo krajema društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po Bvojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednot«. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov Daj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAH0B ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožba. Društveno glasilo je: "GLAS NARODA". 0R0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Zastrupljen z alkoholom. V Ljubljani je umrl zastrupljen z alkoholom zidarski pomočnik Josip Mikuš iz Ua-brij na Vipavskem. Umrl je vsled z nožem si zadanih ran Žagarjev sin Alojzij Repar pri Toplicah. Repar se je petkrat zabodel. Tri podzemske jame ' so našli pri Visokem vrhu na Dolenjskem. Pravijo. da so jame krasne. Neznano kam je pobegnil i/. Pod-naria «>:ido; ii pisuiotmša Franc Sli-bar. ki je odnesel strankam večje in manj-e -vote denarja, oškodoval pa tudi jjošto precej. nirn človekom. Poslali so ga £ usmilje-nim bratom. Umor. V Pulju se je vračal iz vesele gostije z drugimi vred domov Jurij Lizzul. delavec v mornariškem arze-nalu, doma iz Zminja. Večja družba, v kteri je bil tudi imenovani, je skupno kupila cel sod vina, kterega so vsega izpili. Med popivanjem se je z Liz-zulorn spri neki Martin Bille. Na potu domov je pa nekdo izmed pijane družbe sunil Lizzula z nožem v hrbet. Nesrečnež se je zgrudil mrtev. Oblast je zaprla vse. ki so bili pri popivanju navzoči. Samomor šolskega sluge. Z ž ve pleni > kislino se je v Trstu zastrupil šolski sluga Henrik Fuelis. STAJERSKE NOVICE. Iz ko. \ sta Obesil se je kočar Jožef Kampos v j Rote.-ah na (Jorenjskem na neko smre- Vojaški begunec. iz garnizije • samomora je slal»o gmotno ' slov- Bistrici je pobegnil neki drago- nec. ki se že nad tri tedne skriva po Strela je udarila dne 12. maja med j Pohorju, »e da bi ga mogle vojaške silno nevihto v hruško posestnika An-j <'blasti in orožništvo zasačiti, toi .i Lesiaka v Brezovici pri Brdu, Palec na roki si je odžagal iz nepre-odskočila" v bližnji hlev in ubila dve j vidnosti celjski mizar Baum. Dne 10. kravi. I»ru-e škode ni napravila. | ma-ia .ie nekaJ tIelal Pri cirkularni ža-Umrl j«- v Novem mestu lesni trgo- i'1 Je pritaknil roko. Palec si je od-vec P. ter Ijoironder iz Stare Loke na i ^ral popolnoma, ostali štirje prsti pa k;,: . r je bil zaradi značajno- «b viseli na dlani samo še s koščeki sli i ljubezni iti skrbi za svoje delav- ko/e- »ril iutil jt*rr. Smrt vsled pijanosti. Dne 12. maja Kcpelj v Ljubljanici. Dne 14. maja ^eeer okoli 10. ure je šel Jurij Vran- ,„ popivalo več mladih go- viničar pri posestniku Kolariču iz .Milni pri *' Fantiniju" na ''irknice precej vinjen domov. Ko je Vrv ■ .iv.-rn nabrežju v Ljubljani. Vi- ^ železniško progo, se je v pija- ka gospodom v glavo in go-je pričel delovati. Sli-•ta Tratnika je tako pre-klenil, tla se producira v Slekel je suknjo in sko-mic t>osti izpodtaknil in na relzah obležal. Kmalu pa je prišel mimo železniški vlak. ki mu je odtrgal obe nogi in levo roko. Na mesto došli okrožni zdravnik dr. Wenigerholz mu je dal in odredil, da so Vrančeta Meril jc valove do Prvo P>mo<' leda. kjer so ira poteg- "''•'>»'! iali v mariborsko bolnišnieo dr. Harambašiča in Tuškana odkloniti z razloga, da v postopanju imenovanih poslancv ni zapopaden subjektivni moment krivde. S tem se je kršila imuniteta poslancev, ker bi bil moral predsednik zahtevo sodišča, da se mu izroče poslanci v kazensko zasledovanje radi besed, ki so jih rabili v saboru, takoj a limine odkloniti. Madža-ron Avakumovič je branil bivšega predsednika Vaso Gjurgjeviča, dočim so se opozicijonalci dr. Elegovič, Sve-tozar P ribiče vie in dr. Potoenjak odločno izrekli za predlog. Dr. Popovi-čev predlog je bil vsprejet. Glasovala je zanj vsa opozicija, dočim so madža-roni obsedeli in niso glasovali. Nato so se vršile volitve v razne odseke. Po izvršenih volitvah je predsednik pozval one poslance, ki so bili izvoljeni v dve h ali več okrajih, naj se izjavijo, kteri mandat obdrže. Svetozar Pribi-eevič je izjavil, da pridržuje mandat Koreniei in se odreka mandatu v Glini; Juraj Tomac pridržuje mandat Biškupeu in se odreka mandatov v Nove m Marofu in sv. Ivanu, Stefan Zaijorac si pridržuje Veliko Gorico, odreka se pa mandatu v Koprivnici. Veliki župan Tošo Georgjevič je odložil belovarski mandat. BALKANSKE NOVICE. Obsojeni bolgarski list. Sofija, 15. maja. Urednik lista "Mir", ki je očital ministroma Petrovu in Sarovu nepoštene stvari, je bil obsojen na mesec dni zapora in 200 frankov globe. RAZNOTERO STL Spopad med Nemci in Čehi v Opavi. Nedavno je nameravalo več čeških društev prirediti izprevod po Opavi v Gilšnico, kjer je bil velik čdški tabor. Policija je nastopila proti Cehom, a del Cehov je hotel kljub policijskemu nastopu izvršiti nameravani izprevod. Spopadli so se z Nemci. Obe stranki sta metali kamne in rabili palice. Policija je končno ločila Nemce in Cehe. Več demonstrantov in tudi policistov je lahko, trije Čehi so pa težko ranjeni. Zaprli so tudi več oseb, tudi nekega Nemca. Strah pred novo bursko vojsko. Na Angleškem vzbuja strah popolnoma avtonomistična politika državice Natal v južni Afriki. Velika nevarnost tiči v tem,*da se ne bi uprla samo vsa zamorska plemena od Kapa do Sam-besija, ampak bi se priklonili uporu tudi celo Buri. Vlada v Natalu je odklonila pri sestanku Kafrov vsako umeševanje od strani Angležev. Tako je nastal konflikt, v kterem so pričeli nastopati tudi proti Angliji. Zato se po Londonu boje zopet ne burske vojske. Pravi vzrok vse zadeve tiči kakor navadno v strogem, brezobzirnem in naravnost surovem postopanju Angležev z afriškimi podložniki. Maroški judje so se zahvalili pismeno nemškemu kancelarju Buelowu. nadalje nemškemu poslaniku Dado-wiczu, ameriškemu poslaniku Wliite-ju in vojvodi Almodaraškemu, ker so na maroški konferenci pospeševali izboljšanje razmer maroških judov. Strela je ubila pri Iglavi na polju posestnika Muellerja in njegovo ženo. Umor vsled ene krone. Iz Tesna poročajo. da sta se sprla vsled ene krone delavca V. Rychlik in M. Tabah. Rvehlik je končno s sekiro razklal Ta-ba-hit glavo. Bogata beračica. V Meču je umrla beračica, v ktere stanovanju so našli 1.50.000 mark. Verski fanatizem v Italiji. V pro- kralj Karol in 1800 let od takrat, ko so prišli Rumnni v današnjo svojo zemljo. JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E„ Cleveland, O. Izdelovalec 'kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in poprav]jenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Cene tri vrstnih od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenice. Cena tri vratnim je od $45 do ««0 OGLAS. Radi selitve želim prodati popolno urejeno in dobro ohranjeno POHIŠTVO in to vse, kar se ra'bi za 4—5 osob. Potujem v drugi kraj in radi tega prodam za najnižjo ceno kar mi je mogoče ornemu, kedor kupi vse skupaj. Rojaikom se nudi ugodna prilika in naj izvolijo pogledati na spodaj podani naslov do dne 6. junija. JOSIP POČEK, 5329 Butler St. in Berlyn Alley, Pittsburg, Pa. Alojzij Česark 59 Union Ave., Brooklyn, N. Y Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Preskrbuje parobrodne listke, 'sifkart«?) za razne prekomorske črte. V zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig. Josip Tratnik 276 First Avenue, Milwaukee, Wis, priporoča vsem cenjenim rojakom v Milwaukee in okolici svoj lepo ure-eni SALOON. PIJAČA IZBORNA, POSTREŽBA TOČNA! Svoji k svojimi Opomba. Pošilja tudi denarje v staro domovino ter je v kupčijsk zvezi z bančnim uradom Fr. Saksei v New Torku. (v četr) Slovencem in Hrvatom pri^ poročam svoi SALOON ▼ obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke. Rojakom pošiljam denar- S je "v staro domovino v hitro in poceni: preskrbim jis t« ^^ robr«c4ne in Zi'.eT.ni" 5 ».sttc -i- V zvezi sem z g. Frank Sakserjeir. v i\'ow ^ "V orku. cf. Z velespoštovanjem ^ Ivan Gnvže, Giy, M!nn. Pos vo.ie indicijski stražniki. PRIMORSKE NOVICE. iušen samomor. 461etni Avgust ram pa je 13. maja umrl. Zapustil je ' vinciji I.ecce je bila zadnje dni velika < \ ,.ia i/ Vrtojbe, ki biva v St. Andre-žn. -i iiotel z nožem prerezati vrat. Ua- 1 j a s - ni smrtnonevarno. Prepe-| , x Gorico k usmiljenim bra- Janeza Plaveaka s strupom u- . .I .. /-»V___________ - " _ 1 _ v _ 1 _ _ '.eno in dva nepreskrbljena otroka. Izpred celjskega porotnega sodišča. Dva dni. 14. in 15. maja. je trajala obravnava proti Tereziji Gobec, po-sestnici v Tržišču pri Rogaški Slatini, ki je bila tožena, da je svojega prvega tin. < «'.|an je zmešan. Ljubezen med brati. 471etni V. Kra-■ i/. I. mika se je sporekel s svo- proseena. 111 i, rat. m Ivanom baje radi žensk. morila. Obravnava se je končala s tem, da je bila obtoženka soglasno o- prsih, vsled česar je mo- Krave in vole sta kradla po ptuj- „11 nož ter obdelal brata ^kem in niariliorskem okraju 221etni Jakob Jug iz Smartna pri Vurbeku in 331etni živinski mešetar Ludvik Vla-hovič iz Kranjca na Hrvatskem. Doklej so jima dokazali sedem takih tatvin, od kterih sta imenovana prav HRVATSKE NOVICE. Hrvatski sabor. Na seji dne 13. ma- va. naj vlada potom posebnega ukaza Izginila je 221etna Katarina Tibe- zabiča vsem sodiščem in državnim rio, ki je služila prej za kuharico. Baje pravdništvom, da se imajo v zadevi je odšla j namenom usmrtiti se. Do- prošenj za izročitev poslancev v sod-glej je še niso našli. no postopanje strogo ravnati po zako- Ustrelil Be je v Gradišču ob Soči nn z dne 16. maja 1867 o nedotaklji-vojak-lovec Klabučnik. vosti in neodgovornosti saborskih čla- Dva cigana in ntki Nemec is Gk>r. nov. Ta predlog je podpisala vsa opo-Avstrijskega so ušli iz sodnijskih za- zicija, dr. pl. Nikolič, virilist Pavel por*»v v Cervinjanu. Ko so se areti- baron Rauch in dr. Peleš ki je izstopil ranči sprehajali po vrtu opoldne, eo iz madžaronske stranke. Predlogu se ti trije splezali na zid ter ušli. je priznala nujnost. Nato je utemelje- Nesrečen človek. Z Reke je prišel v val dr. Popovič svoj predlog, nagla-Gorieo 441etni Vid Cigoj, doma iz Čr- šajoč, da se je v zadnjem zasedanju ral ta v lnisnico. Izpred sodnije v Gorici. Radi teles- ne in.;k bil ohM. ] t* TI I»h. storjene A. Vataku, je JSletni J. »s. Vit tori iz Tr- žiču na d\ ii tneseca zapora s postom vsak 111« 'MM i*. — Ker je ukradel iz za- prte?a prt ilala -vojemu ffosjHidarju 50 K. ji I obsojen Zerzoii iz Cer- vinjana l |>et ra«sw?ev te/.ke jet*e s postom in trdim ležiščem vsak mesec. Aretirali so 271etnefra Ivana Boži- ča iz (i orii ee. ker je inkasiral nektere manjše sv« •te na račun svojega sorod- nika H. Mi anfre New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem ^ Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo. Slavni doktor Collins M. 1. Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazili j se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box 87, Forest City, Pa. Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse Tii>e bolezni, trpi811 j a ill slabosti točno Opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vce druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. L C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri žt!i:o sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. POZIV. Josip Drap, doma iz novomeškega okraja na Kranjskem, sedaj bivajoč v Darragh ali Irwin, Pa., naj nam naznani svoj natančen naslov, ker je do-51a zanj večja svota denarja iz starega kraja. Upravništvo "Glasa Naroda". Najbolja mazila za lase. "CRESCENT", edino, po zdravnikih presknšeno in priporočeno sredstvo, ki okrepeuje Iasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpada vanje as in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim la--t'iu lep blesk in prijeten duh. Velika skatlja $2.00. tri velike ska ti je •>"».! >0. LAPUHOVO OLJE (Klettemvur-zeloel). pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25. MEDENA VODA, odpravi pred vsem »uskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15. LORBERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepča nje lasnih korenin. Steklenica $1.15. ROŽMAKINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj. Steklenica $1.25. MAZILO ZA BRKE IN BRADO, nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25. CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jači no sredstvo za lase. Steklenica $1.10. Prodajam tudi razna mila in maxila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, potem dobra sredstva proti bradavicam ozeblinam, potenja nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po 55c in po $1.00. Čitajte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order ali pa v poštnih znamkah za manjša naročila. P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. 7. Roiakom v* P'itt^Sbuirgu, Pr.e in okolici r.azr.aniam, daj. za tamošnji oki:._ edini pooblaščeni zastopnik za vse posle | JAKOB ZABUKOVEC^ 4324 Elackberrv Alley* Pittsburg-. Pa L' Ura«hie ure: vsak dan <>u . 7. ii«; . S. n: •. i r ob sobot i!. 8. ure zvečer. i-* rank t , r- r »kser, Bell Phone: South 143 * U i t j Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING CO. i m •zdehjje najboljšo vrsto piv> ^ 13^ Train St. Cleveland, O. «MM JOHN KRAGKEB I ROJAKI, NAROČAJTE SK NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN imSt-Clah Št.. < C NAJCEN7UŠI DNEVNIK! POGODBA ZA IZDELOVAXJB DOCL MI kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in n doge u kadi Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje dog. Ako imate doce na proda), pilite nam, nail pogoji eo ugodni FBIEDL4SHDEB k 0LXV29T CO., ihrertpori, La. 7. O. Bex Ni Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Budeče vina (Concord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JB 50 GALON. BRINJEVEO, za kterega sem import iral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VE C |2.50 galona DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje posode za žganje ao gulone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila ee priporoča JOHN KRAKER UM St Clair 8L, diidisj Ohio. NABAVNA GALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro £rno la belo vioo od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino ;o centov galona. Reesllng 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. D rožni k: od $1.25 do $2-75 golona. Sllvovlcapo J3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem Stefan JakAe, P. O. Box 77, Crodcett, Centra Costa C«., Cal. c *< -• i.v: 'A-' i: w''Mi.*,v'u0 ■ ■ iT-i • ■ kw■ v1 o "Otroški dohtar". (Konec.) "Ja/. ne dovolim! Sedaj pa pojdite! I>«»\«.|j »va govorila!" "Ni-, jaz hočem dovoljenja!" je kri« al Mole k in potem popolnoma poza itil, da ni doma med svojimi štirimi s!i- iM i, nego v uradu, in s koščeno «ii i«*i» je krepko udaril ob mizo. "'< a kaj te — jaz vas uau-im, kako .-<• vam ji> vesti v uradu", je zavpit >■> . . iu velel Molka na >cst ur odj)e- K.< t i:x.ejra >c možu še ni bilo pri- Im i .. ni ,dar. Kričal in klol je sjk>- << t. ]»>iem prosil, a vse zaman; u- ru I bil razžaljen iu sodba se je rno- k p -o ira Sest urnem zaporu izpust, . šel iznova k sodniku. Sedaj je l»il miren, a obraz je nosil bled in v>i i ei so trepetali v njem. ** Trosim, gospod sodnik, ki ste o-tr. i dohtar, dajte mi lo pisano, da m- .'. »volite možitve moji — naši Ma- "To vam lehko dam! Le kolek pri- iKsite!" Starve je prišel pozno domov in da-i ni povedal, ni kaj, ni kako je o-prav I, vedeli so takoj vsi, da je bila I«»t brezuspešna. Nekoliko tednov potem je dobil pi-sai! odiok, da nadvarstveno sodišče možitve no dovoli. Pritožil se je. A mladi sodnik, ki mu je bilo silo na tem, da obveljajo njegovi ukazi, je spremil pritožijo s takim poročilom, da je bila končno pritožba odbita. Sedaj so vedeli dotičniki, da je možitev do polnoletnosti Maničine nemo-«T'M a. Ta zadnji udarec — odbita pritožba — ta je bil prehud. Mana je hirala, obolela, in nade ni bilo, da jo rešijo smrti. "Mana, le še štiri leta! Kaj je to®' ji je rekel nekega večera Pavle, sedeč jMiIeir nje pri široki p?či, h kteri se je stiskala, zavita v debele odeje. Otroka je pestoval stari varuh. "Predolgo je!" se je nasmehnila ona liolestno. Drugega jutra je bila mrtva. Ko s»i se vračali o ji tekle bridke solze. Molek je stal izprva nem polesr nje; a pri tem šepetu je dri gnil krčevito svoji koščeni pesti v zrak in zamahnil tja pr.«ti sinjemu, belemu gradiču ter dejal hripavo: "To je otroški dohtar! O j. ti — prekleta pravica — ki te nosi svet!" Mohoricev Tone. Tam irori je bil doma na opustoše-nem hribovju, ki se dvisra visoko nad zeleno Savo. kjer ta zapušča ljubljansko ravnino ter jame po tesni soteski izpirati svojo skalnato strugo na poti proti prijazni Dolenjski. Dee njejrov je imel širno posestvo, p. tudi skoraj za tri j*>de — otrok; ko je izročal svoje imetje, si je izbral enega mlajših sinov prevzemnikom, rajstarejšemu Tonetu pa je. kakor ' nk^mu drugih iz.eovoril petsto goldinarjev dote. S to svoto v pismu — zakaj v go-t vini jo je smel šele ob letu |>o izro-Mvi terjati se je še] Tone ženit; i »olnil je pač že |»etint rideseto leto. p-i m ari mu je bilo tudi le 1m»1 j do te-;ra. da priženi ''grunt", posestvo, nego li da bi bila žena mlada in lepa. To i" vedel tu li njegov stari prijatelj, ki r i je zaupal svoje želje in ga pooblastil za me še ta rja ; vkratkem je bilo do-gt.ano, da Tone vzame Molioričevo vo, jH*t i les<'t let no Marijatio. posest-r:"> polgrunta na Doleh. T'i*iženil je zernljišee. ženi izgovoril r alostno doto. rejenki njeni pa. zakaj svojih otrok ni imela, primeren odprava k — in tako je postal posestnik, polgruntar. Rejenka Ciljka je imela še!" petnajst let. in ni bilo treba skrbeti. da bi prekmalu terjala svoj de-prv — torej je "Mohorieev Tone, tako • a imenovoli sedaj pričel svoje go-siK.darstvo z najbolšimi nade jami. kakor jih more imeti mož njegovega stanu in obzorja. IS svojih petsto goldinarjev je k" iln potrosil. Napravil je nov kozolec, kupil še eno kravo k dvema, ki sta bili pri hiši in pokril pol strehe na hlevu nanovo; — drugo pa je bila pobrala svatba in državna pristojbina. Žena Marijana je venomer bolehala, rejenka je bila premlada, in zato sami niso mogli zmagovati dela; vzel je torej hlapca in za njim deklo, a dve leti potem je videl, da ne izhaja — moral je misliti na posojilo, — na dolg. Eden njegovih mlajših bratov, čvrsti visokovzrasli Simon, je postal doleteli in prejel svojo doto. Ob tistem času se je oglasil tudi Tone doma pri roditeljih ter zvečer dejal bratu: "K meni pridi, Simon! Ženil se še ne boš, in pri nas ti dotlej tudi ne bo slalx). Simon je prišel, posodil bratu svojih P« t -to goldinarjev ter ostal tam — nap d domač, napol hlapec — in tu se š<.-!.- pri("enja naša mala j>ovest. D sv. Jurju je bil v bližnjem tiiru -i-inenj. Tone je gnal eno kravo na prodaj; potreboval je zt.pet- denarjev za žito. za davek in za vse. česar prav o takem času primanjkuje kmetu. Ciljka je šla za njim, doma pa je do-l»oldne Simon opravljal, kar je bilo : iuiuejšega. zakaj poi>oldne je sam hotel v trir na semenj; Tonetova žena. stara Marijana, pa je sedela tožna doti.a za perjo in pletla slamnato kito. Na semnju je Tone slal>o opravil. Iv npr i je ni bito in kmalu popoldne so se tuji kupovalci jeli razhajati. "Počakajva še malo, oče!" je omenila rejenka. ko je Tone nameraval »driniti proti domu. Deklica je imela sedaj devetnajst let, bila je krasno razvita, in iz njenih oei je seval nekov tuj, temen žar, kakor ga nismo vajeni pri naših rodnih dekletih; pa saj tudi nikdo ni znal, kdo je bil njen oče, ni ktera njena mati; — iz tržaškega najdeniškega zavoda so jo bili prinesli. Zagorel laški kupec je še enkrat povprašal po ceni Mohoričeve krave, a jHitem zažvižgal ter obrnil hrbet; mimogrede pa je vščipnil še Ciljko v lice. " Pojdi va, pojdiva!" je velel Tone nejevoljno; "pa zakaj ga ne udariš s šibo — Laha črnega?" Pri bližnji krčmi je ustavil Simon; kupil si je bil že nov klobuk ter ga nosil vrhu starega. "Ali nisi prodal?" "Ne; ko bi jo zastonj dal!" je zavrnil Tone. Privezal je vtem kravo ob sosednjo ograjo. Vsi trije so se stisnili v veži krčme ob konec miz« ki se je slučajno izpraznil. in Simon je klical vina. "Dobro se ti godi, Mohorič, dobro!' je vpil z drugega konca vinjeni meše-tar. "Tega nima vsak — brata, ki bi za vino dajal!" "Saj jaz tudi lehko dam zanje!" je mrmral osorno Tone; lehko — če prodam ali ne." "No, no, beseda ni konj — kaj boš zameril? Dobro zdravje. Tone!" Rekoč mi/ je molil ]>oln kozarec preko mize. Mohorič je odpil in bil kmalu v živem razgovoru z drugimi gosti okoli mize. "V Hrast ju boš dobro prodal, Tone! Drugi teden l>o tam semenj: tja ženi!" je tolažil mešetar, in kozarec je šel iz roke v roko. "Kaj si kupila, Ciljka?" je vprašal Simon |M>leg sebe sedečo deklico. ' * Materi malo kotenine. kakor so mi veleli.*' ^ "Pa meni ? Kje imaš 'semenj'!" ji je šepnil na uho. Povesila je oči. a odgovorila ni. — Proti večeru so se vračali domov; Mohorič je bil malo vinjen in je korakal težkih nog zadaj; ona dva pa sta gonila kravo. "Kam tako tečeš. Cilja?" je vpil Tone zdajci za onima. Rejenka je počakala malo. ne vede, česa želi gospodar. Šimon pa je tiral žival dalje. Šli -o |>o ozkem kolovozu, ki ga je obra-stal visok glogovec, ves posut z belim cvetjem, čigar vonjava je polnila večerni vzduli. "Kaj je?" Mohorič je bil že poleg nje in jo prijel z obema rokama okoli pasa. "Pustite me — za božjo voljo, kaj hočete?" je vzkliknila poluglasno. Šimon je bil že izginil za ovinkom. "Ničesar nečem. Ciljka", je sopel oni. "samo to vem, da te imam rad — Ciljka. Ciljka!" IzkuŠal jo je polj ubit L Deklico je izpreletel mraz in z vso silo je izku-šala iznebiti se njegovih rok, njegovega objema. Neka naravna sramežljivost ji ni dala glasu, in tako je trajal med njima le tih boj nekoliko trenutkov. A moči so jo jele zapuščati, in na ves glas je zavpila ; "Simon, Simon!' Mohorič ni bil več vinjen, a strast mu je vzela ves razum; niti zmenil se ni za glasni krik. "Simon, pomagaj!" je zajecala deklica še enpot, in v tem trenutku je ležal Mohorič že v trnju poleg kolovoza. in Simonova pest ga je tiščala k tlom. "Pusti me!" je sikal premagani. Sklonil se je počasi in divje, sovražno pogledal svojega brata. "Kaj pa hočeš? Hudič ti!" je za-vpil s hripavim glasdm. "Dekleta pusti v miru!" Nova kletev Mohoričeva je bila odgovor. Stopil je urno naprej, ujel kravo in jo tiral domov. Ona dva pa sta šla molče za njim. Nihče ni izprego-voril besedice več. Tudi doma pri večerji — Marijana je bila pristavila nekoliko krompirja Delavci na prostem- izpostavljeni mrazu iu vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolelianju zareuniatizinoni in neuralgijo, ako rabijo Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller, ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevani nemških zakonov in ima ne-, oporekljiv rekord tekom 35 ^ let. ili V vseh lekarnah, 25 ^B^in 50 centov, ali pa pri izdelovalcu. F. AD. RICHTER & CO., 215 Pearl St., Ncw York. M KOMAR" za celo leto samo j eden diolar. & & & & & & & & & & & — ni bilo razgovora. Šimon je šel prej na kozolec spat — kakor je dejal, in Ciljka je pospravljala po kuhinji. "Tone", je dejala zdajci stara Mo-horiška, "meni se vidi, da Šimon preveč pogleduje za našo Ciljko." (Dalje prihodnjič.) BRZOPARNIKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer: V Ha vre : La Lorraine.. 7. jun. " 10. " " La Touraine. .14. " " 10. " " La Savoie____21. " " 10. " " La Provence .28. " " 10. " " La Lorraine.. 5. jul. " 10. " " V Bremen : Kronprinz "Wilhelm 5. junija ob 5. uri zjutraj. Kaiser Wilhelm der Grosse 12. junija ob 10. uri dopoludne. Kaiser Wilhelm H. 19. junija ob 5. uri zjutraj. Kronprinz Wilhelm 3. julija ob 12.30 popoludne. V Hamburg : Deutschland. .28. junija ob 9. uri dop. Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na PRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Vam bode točno odgovoril. -000- Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi: Parniki Cunard-črte: Carpathia. .12. junija ob 11. uri dop. Slavonia.. .10. julija ob 10. uri dop. Parniki Austro-Americana-črte: ^rancesca........13. junija " Erny ............19. " " Sofia Hohenberg ..30. " " Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka: V Antwerpen: Yaderland .. 2. jun. opoldne Kroonland ..9. " ob 8. uri dop. Zeeland ____16. " opoldne Finland ____23. " ob 7. uri zj. Yaderland ..30. " " 10.30 dop. V Hamburg: Pennsylvania 2. jun. " 1. " pop. Amerika .... 7. " "5. " zj. Blueeher ____14. " " 11.30 dop. Aug. Victoria.21. " " 4.30 zj. Gr. Waldersee 30. " " 11.30 dop. Amerika ____5. jul. " 4. uri zj. V Rotterdam : Statendam .. 6. jun. " 10. " dop. Ryndam ...13. " " 10. " dop. Potsdam ...20. " " 5. " zj. Noordam ..27. " " 9. " zj. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno iu spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas. Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku. Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. FRANE SAKSER 169 Greenwich St., New York City. Domače podjetje. Vsak Slovenec ali Hrvat pij® naj v korist svojega sdravja "Triglav" zdravilno grenko | vino in "Ban Jelačfe greu- | cico". ktero je vse narejeno iz f .pristnih zelišč in pravega ( vina. r Dobi8epn: ^ "Triglav Chemical Works", t W. ISth St^ CHtCAGO,[ILL- wwwmmm 1 i i ifJ RED STAR LINE PrekomorsHa ^robrodna družba „Rudeca z-zda" posreduie redno vožnje s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpesoin ^ ^ ★ 4 + * * * Philacfelphijo in Autwerpenom FrsvsSa potaike z sledečimi nohtnimi pašnik?; VADERLAND dva »Ijaks 12017 ten. j KRuCHLAND........... 12760 ton ZEELAND.............cm ton, i FENNLANC..............I27S0 ton Pri cenah za medkrovje so vpoštete T e« potrebščine. dobre* hrana, najboljša poatreiba. Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in narprijetn«ifiih za potnike las a! v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, koroškos Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo ib druge dele Avstrije. is NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30ur' dopo* Indne od pomola štev. 14 ob vznožpi Fulton Street. — iz PHII Anpfy. PHIJEi vsako drugo sredo od pomola cb vznožju V, ashington StreeU Glede vprašan; ali kupovanja vožnilh listkov je obrniti na: O c= VAŽNO! Slika predstavlja uro za go-fpode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost lfi", in je jamčena za 20 let. Kolcsovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka v Eliji n ali Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtr ^o stane sedaj samo $13.00. Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob Stonich, Chicago, 111. O g 72 E. Madison St* 0 m ! f m 1 Največja krščanska tvrdka za izdelovanje društvenih zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov V AMERIKI B. BACHMAN, osu »o. Centre Ave«, Chicago, 111. Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igel^ za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna. Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (cenik) katerega pošljem hitro in brezplačno. Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamlh pisem od slovanskih društev iz Amerike. Z odličnim spoštovanjem E. BACHiVIAIV. J r N"?ije poopitakna pripora 5am potujočim S (o vence d: in Hrvatom svoj....... j SALOON! T ki i 1 —T ! luiMuy urccDWiir. ________ NEW YORK . t katerem iočim vedno-pivo, doma ^rešana in iropor*.irana vina, fine likerje ter prodajan? iz vrstne smodke. Imam vedno pripravljen dobei • prigrizek. "otnjoči Slovenci in Hjt vat je dob6.............. stanovanje in hrano f roti nizki ceni. Postre ba solidna.............. Za obilen poset se priporoča FRIDA VON'KROGE 107*191 Omavkfc Street, New Yerk. li ■ -. j CUNARD LINE MARIVilCJ PLJUJEJO MED TRSTOM, REKOIN_NEW YORKOM. URNIKI IMAJO JXYL0 0BSFŽE> POKKH PKOSTOR 14 ESOVi; ZA §ETAN3fi FOTH1KO* TBrT^F.ti« H%ZEK£r P1I0NIA ^ n u IBMTBIi^ mm i odpluje iz New Yorka dne H>. jidija. tILTONlA, 8LAV0K1A in PANNONI ^ parmla ne v. iaka Ti parnuu ^o napravljen', po liainoi cjšem kroju in zcio pnkladja; cretj- razred /EDILA so dobra i 2 potnikom tnkrat na da« vs.: postrfcžena Vožnjo astke prodajajo pocclažče.11 agentje in TSe Cunard Steamship Co.. Ltd., Bfroadwfc^ Sew Torfe, 126 State St3.. Boston 67 Dearnoni 2ft „ Quoayf. a, ^a^aqc^fc^a I AUSTRO-AMEBICAK LIE Regularni potni parniki J " PRANCESCA" odpluje 13. junija. "ERINY " odpluje^ 19. junija. vozijo med New Yorkom, Tr«tom ln Rtko. Xajpripravuejsa in najcenejša parobrodna rrta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja d«> Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko o 1 doma eredo. Comoagnie Generale Transattantique. [Francoska parobrodna družba.! DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA. ŠVICE, IN0MQSTA IN LJUBLJANE. POSTNI PARNIKI "La Lorraine" na dva vijaka........... "La Savoie" ,, „ .......... "La Touraine" „ ,, ,, .......... "L'Aquitaine" ,, „ ,, .......... "La Uretagne"........................ "La Champagne" ..................... "La Gascogne"....................... SO : 12,000 ton, -i.".«**} konjskih moči. 12,ono in,!*"« h,!««* 2 *>,»«»< i 1*2,0« 1(1,1 H N > ',) INN) 9 I N * i S».0< > Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. dopolndneiz priitanišč^št. 42 North River, ob Morton St, N. •LA PROVENCE •LA LORRAINE •LA TOURAINE •LA SAVOIE •LA PROVENCE 31. maja liMifi • LA LORRAINE 7. junija 19<»; *LA TOURAINE 14. junija 1906. La Bretagne 21. junija 1906. PROVENCE 2S. junija 1906. *LA LORRAINE o. j ;il ij a 12. julija 19. julija 26. julija 2. avg. Parnima z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. S temi parniki potujejo samo p o t n ik i 2. in 3. r a z r e d a. M« Kozminskl, pnera'm agent ZM zM> 71 Dcnrhorn St., Chicago, pri I. 1906. 1906. 1906. 1906. 1906. * l IU. THE FfiijEST C8TY BREWING KO. - Jedina Češko-Slavjanska - profitrustna pivovarna družba — V Clcvelandu, O. ===== Vari iz najboljšega amerikariskega sladu in iz i ni port i-ranega češkega hmeia iz Žatca pravo plzensko pivo 'Prazdroj'. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne ho zahteval druzega. Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo "Rrtizdroj". Todpirajte le one, ki Tas osTobojujejo od trostorega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland in Moiuewood St. • JVIateJ Bečko, kolektor. ===== «