Published and distributed under permit (No. 643) authorized October 6,1917, on file at the Post Office of Joliet, 111.—By o rder of the President, A. S. Burleson, Postmaster General Amerikanski Slovenec American In Spirit; Foreign In Language Only Best advertising medium to reach a quarter million Slovenians in the L'nited States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo D. S. D. Organ of the Best Klement of Americanized;Slo» nians . It covers News and Contains Matters o Special Importance to Ttiem !\Tot Found else-vhe ŠTEVILKA 95. JOLIET, ILLINOIS, 22. OKTOBRA 1920 LETNIK XXIX HARDING IN COX, OBA ZDAJ ZA LIGO. Prvi za popolnoma novo pogodbo, a drugi za Wilson-ovo s nekimi pridržki. POLITIČEN BOJ OGNJEVITEJI. Glavni prizori se odigravajo v dvomljivih državah. "Happy Hooligan", pravi Cox. Žena obtožila svojega soproga tihotapstva. Crawfordsville, hid. — Žena Albert S. Pruitta je prišla k šerifu in je rekla, da se je naveličala, da njen soprog prodaja žganje. Uvedena je bila preiskava in na domu so našli nad dva galona žganja. Pruitt je bil seveda takoj aretiran, žganje pa zaplenjeno. Majhen prepir z ženo jo povzročil Pruittu to nepriliko. Dayton, O., 20. okt. — De mokrati smatrajo Hardinga za nekakšno strašilo, ki se kaj rado obrača po vetru. Na svojem shodu je gov. Cox imenoval Hardinga za 'happy Hooligana' ker baje tako rad spreminja svoje nazore glede lige narodov. Cox je za pridržke. Bridgeport, Conn., 20. okt. — Gov. Cox je danes poslal Elihu Rootu pismo, v katerem zahteva, da popravi svoje izraze, katere smatrajo demokratje za krivične. Nadalje se je Oox iz razil, da je tudi on za potrebne pridržke k stavi lige narodov. Harding za industrijo. Jackson, O., 21. okt. — Na svojem shodu je senator Harding povdarjal, da tudi on želi, da se vsakdanje stališče tujcev zboljša, a to ne na škodo ameriških delavcev. On hoče, da se vzakoni taka tarifa, da bo zagotovila ameriškim delavcem dovolj dela ob primerni življenjski mezdi. Ciganka ne sme kaditi pipe v sodišču. Cleveland, O., 18. okt.—Ciganska družina Gostello, je bi-lav petek pred sodiščem radi prevelikega "daru" proroko-vanja, Bili so zastopani oče, ma ti hči in stara mati. Ko so morali čakati na razsodbo, je stara mati vzela iz žepa precej veliko pipo in jo mirnega srca 'ukresala". Sodnik je mamici dopovedal, da pipo lahko kadi povsod, samo ne na sodni ji. Sadjevec se lahko prodaja. Washington, 20. okt. — Danes je bila izdana določba, ki pravi, da se lahko prodaja sadjevec, ne da bi bilo treba za to iskati kakega dovoljenja. Seveda sadjevec ne sme imeti več kot 1 procent okohola. Prodajati se mora v zaprtih steklenicah in gledati da ne postane opojen. Zobozdravnica umorjena po zobozdravniku. New York, 20. okt. — Dr. Max Rowe, new-yorški zobozdravnik, je danes prišel v urad zobozdravnice, dr. Ruth Rob-bins, in jo je umoril, ker je odklanjala njegovo snubitev. Na to je izvršil samomor. Morilec žene pred sodiščem. Chicago, 21. okt. — Carl Wanderer, ki je pred par meseci umoril svojo mlado ženo, katere se je hotel iznebiti, da bi potem brez skrbi odšel nazaj v vojaštvo, se zdaj zagovarja pred kriminalnem sodiščem. Gre se mu za življenje in smrt. Pred tremi meseci je izjavil, da je umoril svojo ženo in nekega moža, katerega je podkupil, da je igral vlogo rojarja. Zdaj pa vse zanikuje, kakor da je pozabil vse ono kar je prej potrdil s podpisom. Ženska je doma lahko naga. GROF OERNiN HOČE V DRŽAVNI ZBOR. Bivši avstrijski državni kance-lar zdaj kandidira za državnega poslanca. GEN. LUDENDORFE PRCSTAK. Iz Berlina odšel na Bavarsko služit k domobrancem. Grof černin kandidat. Dunaj, 20. okt. — Grof Černin, bivši avstrijski državni kancelar, je zdaj kandidat za poslanca v državni zbor. i General Ludendorff—prostak. New York.—Ali so kake postave, kako mora biti ženska o-blečena doma? Ni jih, tako je odločila porota. Miss Janet Adamson, 23 let, je bila tožena od hišnega gospodarja, da mora zapustiti stanovanje, ker se koplje naga. Neki moški je pričal proti njej: "Stal sem pri svojem oknu, ko sem videl obtoženko, da je zapustila ko-panjo brez kakoršnega, kosa obleke na sebi."—Porota je ni priznala krivim. Krivci nedolžni. Cincinati, O., 21. okt. — "Krivi ali nedolžni?" je vprašal sodnik 17 črncev, ki so bili postavljeni na zatožni klop radi igre za denar. Nobeden zatoženec ni odgovoril. Na to reče sodnik: "Kateri izmed vas se samtra krivim, naj dvigne roko, ker je oproščen!" vsi so dvignili desnice in odšli na svobodo. Pismonoša sežgal pošto. Chicago, 21. okt. — George Klatt, pismonoša, vposlen pri J. Ogden Armour-kompaniji, je bil poklican pred veliko poroto od komisarja Masona, ker je na sumu, da je sežigal pošto, katero bi bil moral dostavljati. Sežgana pošta je bila politična literatui-a, katero je razpošiljal kongresnik Rainey. K temu je pripomnil komisar Mason: "Mnenja sem, da so bili kongresnikovi spisi tako vroči, da je pismonoša mnenja, da je plavž najboljši prostor za nje." Baseball zaprla cerkev. Trenton, Ind., 21. okt. — Me-todiška cerkve je zaprla svoja vrata v nedeljo in nabila plakat: "Na prodaj!", ker je članstvo dotične župnije tako "crazy", da ob nedeljah rajše hodi k baseball igram kakor pa v cerkev. "Nihče drugi več ne pride v cerkev, kot par nadzornikov", je rekel pastor. Izsilitelj obsojen. Kankakee, 111., 21. okt. -Bryant Caudell, ki je pred nedavnim pisal grozilno pismo Lenu Smallu, illinoiškemu republikanskemu kandidatu za governorja, v katerem je od njega zahteval nič manj kot $40,000, je bil danes spoznan krivim in obsojen na eno leto do 20 let ječe v jolietski državni kaznilnici. Berlin, 20. okt. — Bivši nemški general Ludendorff, ki se je tako hrabro branil v minuli vojni, se je nedavno preselil iz Berlina na Bavarsko. Te dni je Ludendorff naprosil poveljnika tamošnje domače brambe, da ga vpišejo za prostaka te brambe, kar se mu je z veseljem dovolilo. V slučaju kakih nemirov, bo bivši general Ludendorff sedaj prisiljen kot prostak s puško na rami stražiti ceste mesta Monakovo. Bivši grški kralj se hoče polastiti trona. Beru, 20. okt. — Poroča se, da se namerava bivši grški kralj Konstantin okoristiti nad položajem, ki je nastal vsled bolezni sedanjega kralja, ki je .njegov sin, da se namerava povrniti domov in zahtevati svoj tron. Kot se izjavlja, so švicarske avtoritete podvzele koia-ke, da preprečijo nakane grških zarotnikov, ki rujejo proti sedanji grški vladi. Konstantin živi v Lucernu. SRBI ZE IZGANJAJO REDOVNICE V TUJINO. DVA UBITA V JOLIETU. Predsednik poljske republike odstopil. "Deutschland Ueber Alles" prepovedana na Nemškem. Berlin, 20. okt. — Splošno znano nemški himno "Deutsch land Ueber Alles" je policija po vseh javnih lokalih nemških mest prepovedala. Če pride še kedaj zopet na dan in v javnost, je — neznano. Masarykova hči pride v Ameriko. Praga, 20. okt. — Kot se naznanja je Mile. Masaryk, hči predsednika češko-slovaške republike odpotovala v Zedinje-ne države, da proučuje tukajš-socijalne in stitucije. Varšava, 20. okt.—Dosedanji predsednik poljske republike general Josip Pilsudski je podal -svojo resignacijo, katerq je vsled prošnje vlade začasno umaknil. Irski gladovni stavkar umrl. Cork, Irska, 20. okt. — Pni gladovni stavkar, ki je umrl, je Mihael Fitzgerald. Umrl je po 8G dnevnem postu v tukajšnji .ječi, kjer je bil v gladovni stavki z desetimi drugimi sinfajnov novci. Fitzgerald se je začel postiti dva dni prej kot Mac-|Swiney. Korškega župana šiloma hranijo. v Boji na poljsko-ruski fronti Varšava, 16. okt. — Nocojšnje uradno poročilo pravi, da so poljske čete v bojih na rusko poljski fronti razbile šesto bolj-ševiško divizijo. Madžarska izgnala Jude. Dunaj, 20. okt. —Neko poro-ičlo iz Budapešta pravi, da je .madžarska vlada odredila 15.-. 000 vzhodno-evropskim Judom, da nemudoma zapuste deželo. Izgnani Judje so prosili, da se smejo izseliti v Palestino, toda pod sedanjimi pogoji je izseljevanje v Palestino v veliki meri nemogoče. Lakota na Kitajskem. Peking, 20. okt. — Poročilo, katero je bilo predloženo mednarodnem rešilnemu komiteju, izkazuje, da 15,000.000 do 35.-000.000 ljudem na Kitajskem preti pogin vsled lakote. Kot se izjavlja, se bo potrebovalo najmanj $120.000.000 za živež, ku< rivo in zdravila. London, 21. okt. — Danes je 70.' dan posta korškega velikega žlipana, ki je sklenil postiti se tako dolgo, da Anglija pristane na zahteve Irske za samoodločevanje. Zadnje čase puščavnik postal tako slab in pojavlja se mu neka živčna bolezen. Ko je postal zmeden, ga so šiloma hranili. Kmalu se je zavedel in odgnal od sebe hranilce, rekoč: "Pojdite vstran!" Parlament se zanima. Včeraj je bila stavljena v par lamentu predloga, da se uvede posebna pi*eiskava glede irskih zadev. Vlada se nikakor ne uda. Obglasovana je bila predloga s 346 proti 79 glasom ničevnim. Papirnat zmaj povzročil smrt. Ljubljana.—V Inomostu je 18-letni Jožef Pfeiffer spustil v zrak papirnatega zmaja, ki ga je imel pritmjenega na 'žici. Veter je zganil zmaja na električno žico cestne železnice, tok je šel po žici, na kateri je Pfeif fer držal zmaja, v roko in Pfeif farja smrtno zadel. Fant je o-stal na mestu mrtev. Angleška prodaja brodovje. Brivci nižajo cene. Los Anglese, Cal., 20. okt.— Danes so začeli nekateri brivci nižati svoje cene za striženje las in britje. Prej so računali po 35c, a zdaj pa so znižali ceno na 25c. Umetni zobje povzročili smrt. London, 20. okt. — Wilferd Wooler je napravil tragičen konec, ko je tekom svojega že-nitovanjskega potovanja pogol tnil svoje umetne zobe ter takoj drugi dan umrl. London, 20. okt. — Parobrod ni minister je naznanil, da je Anglija te dni prodala 48 par-nikov, ki so bili last tujezemcev in zaplenjeni tekom vojne. Največ teh parobrodov so vzeli Nemcem. Laški kralj plača davek. Rim, 20. okt. — Kralj Viktor Emanuel je izdal svoje po ročilo o svojem premoženju, ki je ceni na 92,000,000 lir, kar bi ^neslo po sedanji ceni ameriške ga denarja na $3,500.000.00. Po postavi bo kralj moral plačati skoro $1,000.000 davka. Kraljičino premoženje pa se ceni na $1,000,000. Tudi kraljica bo morala plačati davek od svojega premoženja. Za odhod jim dovolili le 14 dni Papež kupil prostor za nje v Zofiji. ITALIJA GROZI JUGOSLAVIJI. Ako slednja ne zapusti Koroške, okupira Jadran. Redovnice pregnali. Belgrad, 1. okt. — Iz Skop-lja pregnane redovnice v Sofiji. "Reichspost" poroča, da. so Srbi izgnali redovnice Zakramenta Svetega Oltarja, ki so imele svoje zavode v Skoplju. Za odhod so dovolili Srbi redov ilicam samo 14 dnevni rok. Papež je nato takoj kupil hišo sv. Cirila in Metoda v Sofiji in jo izročil izgnanim redovnicam da oskrbujejo v njej zapuščene otroke. Koroški spor preprečil konferenco. Milan, 20. okt. — Poluradno poročilo iz Rima naznanja, da je koroški spor povzročil, da se je konferenca med italijanskim in jugoslovanskim ministrom zunanjih poslov glede jadranskega vprašanja, preloži la na prihodnji čas. Pogajanja med Lahi in Srbi. Rim, 21. okt. — Ker je Jugoslavija obljubila, da odpokliče svoje vojaštvo iz plebiscitne zone na Koroškem, je odločil laški premijer Giolitti, da se spet prično pogajanja med Lahi in Srbi v zadevi jadranskega vprašanja. Vesnič bo zastopal. Pogajanja med Srbi in Lahi se prično takoj, ko bode vsa jugoslovanska vojska odšla iz Koroške. Srbski premijer Vesnič bo načeljev^l jugoslovanski deputaciji. Italija grozi z okupacijo. Ako bi Jugoslavija odklonila nasvete Italije, in bi ne hotela odpoklicati svoje vojske iz Koroške, bo Italija vzelo pravico v svoje roke. Zahtevala bo, da se stalna meja odredi ob vznož ju Julijanskih alp; da se proglasi Reko svobodnim krajem, ki bodi spojena z Italijo po teritorialni vezi; poleg tega se bo proglasila neodvisnost Zadra, in zasedli razni jadranski otoki.. .Obenem se bo zahtevalo s-trategiČne in kulturne garancije. Tako grozi Italija Jugoslaviji. Albert Puž in Herman Bartz smrtno ponesrečila. Dva moža sta bila usmrčena včeraj v avtomobilski nesreči in tri osebe so težko ranjene. Nesreča se je pripetila nekoliko milj zapadno od Jolieta in pol milje južno od vasice Troy. Mrtva. Albert Puž, Hrvat, star 43 let, bivajoč 1613 Elizabeth St., bivši salunar na Scott St. Herman Bartz, Nemec, star 55 let, bivajoč na 213 Elizabeth St. Ranjeni. John Valentič, 45 let star, bivajoč na 1204 N. Chicago St. Več reber strenih in ranjen po telesu; poslan v bolnišnico sv. Jožefa. Anton B. Puž, sin Alberta Puža, 17 let star, je tudi ranjen in poslan v bolnišnico. Mary Valentič, 4-letna hčerka Valentiča, je bila rahlo ranjena. Avtomobil se prekucnil. Družba se je odpeljala zjutraj na obisk k sorodniku Antonu Tušeku, ki je farmar blizu Trova izza zadnje spomladi, ko mu je bila vzeta pravica točenja na Ruby cesti, ker je bil pokrivljen, da je točil opojne pijače in izdeloval "munšajn." Popoldan so se vračali proti domu v Bartzovem avtomobilu. Gonil je do 50 milj na uro po ozki blatni poti, nakar se je na nekem vogalu avtomobil prekucnil. , 45 let ječe za umor. Joliet, 21. pkt. — Včeraj se je dokončala obravnava proti Donati Colona, ki je dne 5. avgusta, letos, ustrelil svojega prijatelja J. Colafello. Sprva je Colona trdil, da je nedolžen. Ker pa je bilo dokazano, da je kriv, je spremenil svoj zagovor in se izjavil za krivega. Sodnik Hooper je razglasil obsodbo in je morilca obsodil na 45 let težke ječe. Obsojeni se je na to pritožil, da je to izredno visoka kazen. Rekel je, da zasluži 14 let, a nikakor ne 45. Skočil v Mississippi. Primankljaj v Zagrebu. Zagreb, 1. okt. — 10 milijonov kron primankljaja izkazuje proračun zagrebške mestne občine za leto 1920. Deficit pokrijejo z visokimi novimi davki ozir. poviški po katerih bodo v prvi vrsti zadete alkoholne pijače. Davenport, Ia., 20. okt. — F. Wernentin (morda Vertin), tukajšnji trgovec, je danes skočil raz mosta v reko Mississippi in utonil. Truplo so potem čez par ur izvlekli na suho. Dotičnik je že par tednov bolehal na živcih. Včeraj je ušel iz hiše in skočil v reko predno je bilo mogoče njegov čin preprečiti mimo idočim. ! Ženske pomagale "mokra-čem". Victoria, B. C., 20. okt. —Da, si še nimajo nobenih popolnih poročil od volitve, vendar je soditi, da so zmagali "mokrači" s ogromno večino glasov. Tudi ženske so po veliki večini volile za osebno svobodo. Grški kralj boljši. Atene, 20. okt. — Kralj Alek sander se počuti nekoliko boljše. Rana, ki mu jo je zadala opica pred nekolikim časom, se je začeja celiti. Vnetje pljuč pa ga še nadleguje in kaže, da se ga je lotila vročinska bolezen. Stara mati pri njem. Geneva, Švica, 20. okt. — Olga, kraljeva stara mati, je danes prišla iz Švice v Atene, da bo stregla svojemu vnuku. Pred par dnevi je bila brzojavno obveščena o nevarni kralje-«-vi bolezni. Joliet, 111., 21. okt. — Prihodnjo nedeljo bo god. sv. Rafaela, nadaugelja, istotako bo v nedeljo god sv. Kristine, muce-nice. — V sredo je bil pogreb pokojnega Johna F. Blutha, 21-letnega sina starega g. Marka Blutha, 500 Bluff St., ki je umrl v soboto po daljši bolezni ali srčni liibi. Kjer je mati Nemka, je bil pogreb iz nemške cerkve sv. Janeza na nemško pokopališče .Pokojnik je bil član društva sv. Jožefa, št. 2, K. S. K. J., in društva sv. Družine. Spet so začeli uhajati kaznjenci iz tukajšne državne kaznilnice. Te dni sta spet "dva ušla na prosto. To je sreča, da vsi preidejo nekam proti Chi cagi odkoder so prišli. Seveda jih ne ujamejo zlepa dokler se spet ne spozabijo in ne izvršijo kakega zločina. — Tudi Hickory cesto nameravajo mestni komisarji kmalu tlakovati. Od Spring ceste proti severu do Marble ulice jo mislijo popraviti že prihodnjo spomlad, — Tlakovanje državne ceste iz Jolieta v Lockport se pridno nadaljuje. Tlak bo iz mletega kamenja, pomešanega s cementom. Pravijo, da bo še to jesen vse delo zgotovljeno, ako ne pride zgoden sneg. Potem bomo imeli krasno cesto iz našega mesta naravnost v Chicago, ker je ostala že tlakovana. — V našem mestu je zdaj o-gromno (hteviloi mekaikanskih delavcev, ki nadomestujejo posebno na železnicah odšle Italijane. Pa tudi po tovarnah jih je že brez števila vposlenih. Ti novi naseljenci so veliki prijatelji opojnih pijač, kar vsak lahko opazi na njih. Naseljenci so večinoma v prostorih med črnci, Jblizu (železniških prog. Dotični okolici ne prinesejo nič koristnega. — Naša nova naselbina ne severozapadu, ki jo nekateri i-menujejo za "Jugoslavijo", zdaj že dokaj napreduje. Kjer je pred par leti rastlo grmovje in stoletni hrasti, je postavljenih že veliko dokaj mičnili domov. Tudi ja\mo šolo že imajo. Zdaj jim že tudi ceste popravljajo in gladijo. V par letih bo "Jugoslavija" eno najlepših predmestij Jolieta, ako bo šlo tako naprej. ^ — Večerna šola se je otvorila 'zadnji torek v tukajšni višji šoli. Vpisalo se je veliko število učencev vseh starosti in na rodnosti. Ta večerna šola se bo nadaljevala skozi vso zimo do spomladi. Kdor želi pohajati v to šolo, naj se oglasi v uradu višje šole še te dni, da ne bo prepozno. — Politična kampanja v na šem mestu nekam spi. Krivo je temu to, ker niso demokrat je postavili nikašnih svojih kandidatov za okrajne politic ne urade. Prejšna leta je bilo ta čas vse živo in shode so prirejale razne stranke kar na pro stem, a zdaj se več nihče ne zme ni za politiko odkar so demokrati obupali v tem okraju. Letos najbrž ne bo iiašega mesta posetil naben predsedniški kandidat. Republikanci smatrajo to okraj za svoj, a demo-kratje pa mislijo, da je škoda kak cent potrošiti, ker itak ne zmagajo. — Ali nas župan Barber zapusti? Te dni se je mudil v Dayton, O., kjer se mu ponuja služba mestnega upravitelja, kakor poroča lokalni dnevnik. Nič nam ne bo žal, če preide kam iz našega mesta, ker je dokaj samodržen. Nesi ga v...! — Zopet je prišlo več oseb iz starega kraja, zarana vjut-ro, med njimi gdč. Marija Iva stelic, iz Šmartna pri Litiji. — V Californi ji je umrla mati soproge našega kongresnika .Copleya. Bila je rodom Šved-kinja in se je pred nedavnim odpeljala proti zapadli iskati si zdravja, a našla je smrt. — Umrl je Charles Falinske. Več let je bil za policista v na šem mestu, zato je bil tudi v naših krogih več ali manj poznan. Bil je že 69 let star. — Poroka . Včeraj sta sklenila zakonsko zvestobo v naši cerkvi sv. Jožefa g. Jos. Ma-rinčič in gdč. Elizabeta Jud-nich, hči g. Antona Judnicha, 1200 N. Broadway. Bilo srečno! — Zdravstveno stanje je letošnjo jesen v našem mestu prav povoljno. Toplo in stanovitno vreme k temu veliko pripomore, pa tudi, ker ljudje pazi jo na to, da ne pijejo vode dokler ni ista bila prekuhana. —"Kam gre toliko grozdja?" vpraša lokalni dnevnik na prvi strani. Po pet kar se ga baje pripelje v naše mesto vsak dan. Proda se neznansko hitro. Z vezni agentje so mnenja, da bi pet kar grozdja na dan zadostovalo za trnjen sok (jelly) za ves svet, pa tudi so mnenja, da ljudstvo nič preveč ne čisla Biyanove sladke pijače — grape juice. Istotako se proda po \?seh grocerijah silno veliko kvasa. Vsekakor je iz tega soditi, da imajo nekateri "vodo-pivci" skomine. •— Zadnji teden je požar naredil več škode v Standard Paint Co. šopah ob Broadwayu. — V najem grocerijska prodajalna, v kateri se nahaja grocerijska ti'govina že 14 let stalno. V poslopju je vse pripravljeno za trgovino. Sedanji najemnik se bo selil v par tednih. Več pove Anton Nemanich, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Joliet, 111., 18. okt.—Cenj. g. g. urednik "A. S."! Čeravno nisem bil še do zdaj Vaš naročnik, sem vkljub temu dobil priložnost, da sem čital Vaš list od kraja do konca. Nekoč sem tudi opazil neki dopis ali razmotrivanje o nekakšni novi bolezni, katera se baje pojavlja pri malih i-ojenč-kih, katero dotični dopisnik imenuje za Pempikus; in on pravi, da narastejo nekakšni vodeni mehurji; to mislim, kot opeklina, kajti to se kaj rado pripeti, ako niso ženske previdne pri kopanju otrok. Za to pa priporočam, da se ogiibljete neizurjenih babic in dohtarjev. Naročnik F. T. Utica, 111., 18. okt.—Cenjeno uredništvo "Am. Slovenca"! Vam pošljem $1.00 za vojne si-rote ii škofijskem zavodu u sta rem kraju in iz srca želim, da bi vsaki Slovenec in Slovenka, in tudi slovenski dečki in deklice, darovali vsak po svoji moči. Ravno iz tega namena pišem moj dopis. Kdor je bolj bogat, naj več da; kdor je pa reven, naj pa malo daruje iz dobrega srca; kdor je pa berač, on gotovo ne bo dal ničesar. Spomnim se pa pridige mojega nekdanjega prijatelja. On je v svojih govorih zaterjeval rekoč: "Vse berače bodo v večnosti od nebeških vrat stran spodili." Ta moj nekdanji prijatelj, Janez Železnikar, je bil rojen 1820. On je bil silno do- brih rok, in veliko je razdal od svojih dohodkov med uboge, zdaj pa že nekaj let počiva v grobu. Nekdaj sem šel mimo svežega groba; na grobu so klečali in molili revni šolarji in šolari-ce; vsak deček in vsaka deklica je imela v rokah pol hleba kruha. "Kdo vam je pa dal tako velike kose kruha," sem jih vprašal. Odgovorili so: "Gospod kaplan so nam kupili kruha, pa so naročili, da moramo na tem grobu moliti za verne duše". Pokojnik, ki je bil tukaj zakopan je bil star bogatin, toda bil je trdosrčen do re-vežev. Treba je pa razumeti, da moj pokojni prijatelj je i-menoval berače le one, ki nočejo dobrih del opravljati. To-raj take berače, akoravno so premožni, bojo spodili od nebeških vrat. Zato pa upam, da bo vsaki rojak in rojakinja, in vsak deček in deklica in vsi mi bomo vsaj nekoliko darovali za Vojne sirote v starem kraju. Bogat je samo oni človek, kateri ima veliko ljubezen do Boga in do bližnjega. Jaz sem čital v poštenih starodavnih knjigah sledeče: "Kdor nima ljubezni in živi v smrtnem grehu, on je silno veliki siromak, akoravno bi bil gospodar vsega sveta." In ravno v tem smislu je moj pokojni že imenovani prijatelj in duhoven zaterjeval v svojih pridigah rekoč: "Vse berače bodo v večnosti spodili od nebeških vrat." Resnično je pa tudi, da je že nekatero dobro dete komaj sedem let staro, pa je že bogato v ljubezni, kar nam, kakor lipam, naslednja, resnična dogod-ba prav dobro pojasnil: V starih časih je bila v velikih i raznih državah postava, ako je kdo bil komu kaj dolžan, pa ni mogel upniku denar vrniti, ga je upnik lahko dal v ječo zapreti. Neki vdovec na Francoskem, je bil dolžan 600 frankov. Ker pa ni mogel to svoto plačati, je bil obsojen v mestu Lyon na 6 let zapora. Sedem let stari sinček je bil močno žalosten ko so mu očeta v ječo odpeljali. Ubogi otrok je bil žalosten za očeta in želi 1 je ves dolg plačati. Zapuščeno dete premišljuje kaj bi se dalo po poštenem potu dobiti toliko denarja, da bi oče bil iz ječe.rešen. Deček so je zelo razveselil ko je izvedel, da pride gospod škof v kratkem času v ono župni jo, kamor je otrok spadal, deliti zakrament sv. Birme. Deček je upal da bode gotovo boter vsaj toliko darila dal, da bo ubozega očeta iz ječe rešil. Ko je prišel dan sv. birme je srečni deček dobil od botra jeden srebrni dolar za dar. Otrok š<5 srebrnega dolarja silno razveseli ker je trdno upal, da s tem denarjem bo prav lahko očetov dolg plačal. Nemudoma se odpravi proti mestu Lijon, kjer je bil oče v ječi. Bilo pa je hladno vreme in proti noči je začelo nekoliko deževati; deček se stiska pri cestnem grmovju, ker ga je pa zeblo in je bil lačen, začne glasno jokati. Po oni cesti se pripelje lepa kočija; neka gosposka družina se je peljala v mesto Lyon. Gospodar kočije sliši in vidi dečka kako se joka, naročil je kočijo ustaviti, in jokajoči deček naj se v kočijo vzame. Ko se deček nekoliko potolaži ga i sprašujejo. "Kam si se pa hotel iti?" On pa začne praviti, da je bil pri sv. birmi, da je dobil od botra velikansko darilo, jeden srebrni dolar, zdaj pa gre v mesto da bo plačal očetov dolg da ga izpuste iz ječe. Vsem potnikom, se je otrok v srce smilil. Peljali so ga v Lyon, in tam so mu pokazali ječo, kjer je bil oče. Dopoldan ob 11. uri pride deček pred duri, toda moral je čakati jedno u-i'o. Šele ob 12. uri je ves vesel z očetom govoril. "O moj ljubi oče! Sedaj imam veliko, veliko denarja, kajti bil sem pri sveti birmi pa sem dobil jeden srebrn dolar od gospoda botra. S tem denarjem bom pa vse vaše dolgove plačal." Oče pa reče: "Ljubi sinček! S tvojim denarjem sicer ne moreš moj dolg plačati, lahko si kupiš za tvoj dolar male drobnarije in igrače za otroke in to blago prodajaj po hišah, in večkrat me lahko obiščeš." Z veseljem je ubogi sinček vse storil, kar je oče svetoval. Imel pa je mali kramar veliko srečo, ker v vsaki hiši, kamor je prišel s svojo malo kramo, je večinoma vse prodal. Njegova trgovina je tako dobro vspeva-la, da je začel že po sejmovih hoditi in je tudi tam imel veliko srečo. Začeli so se pa starejši prodajalci jeziti rekoč: "Nobeden od nas ne proda toliko kakor ta paglavec; najboljše za nas, da ga odstranimo. '' Nevošljivi prodajalci povabijo dečka naj gre žnjimi v krčmo. Ker se je začelo mračiti, so tudi tam prenočili. Deček je bil truden in je trdno zaspal. Nekdo od ostalih tovarišev pa natihoma dečkov sveženj razveže in več svilnatih robcev v sveženj zavije in trdno zaveže. Ko so pa prenočevalci se zbudili, je začel oni poštenjak zdi-hovati, da mu je nekdo po noči dragocene robce ukradel. Deček veselo vstane, pa reče: "Le razvežite moj sveženj, se lahko sami prepričate, da jaz nisem tat." Hitro, nič slabega sluteč, razveže svoj sveženj. Ko so pa videli okoli stoječi verižniki svilnene robce pasti iz njegove krame, so planili proti njemu, malega siromaščka prav zverinsko tepli ter ga zatožijo Li-jonskemu sodniku. Mestni sodnik dečka vse jia-tanko izpraša. Zatem pokliče vse tovariše in tožitelje in sklene sodbo rekoč: "Deček je nedolžen, vi tožitelji ste pa veliki hudobneži. Marš ven se poberite!" Lvonski sodnik je pridnega dečka pri sebi v službi obdržal; očeta je iz ječe poklical. Oče in sin sta skupaj služila. Bil pa je sodnik prileten udovec, ko je umrl ker je bil brez otrok, jc svoje veliko premoženje zapustil pridnemu dečku. Najlepša hiša v mestu Lyon je bila last njega, kateri je ljubil svojega očeta. Bog se bo tudi nas .usmilil, ako bomo usmiljeni. Darovi za vojne sirote v škof., zavodu J. Culjan, $1.00, Vincen cija Kom p, $1.00, Mary Culjan,1 Jr. f)0c, Mary Culjan, Sr. 25c' in George Kokalj 50c. Skupaj, $3.25. J. C. Lemont, 111., (na farmi) 18. okt..—Slav. ured. "Ani. Slov." Cenjeni gospod! Zavedam se Vašega cenjenega, odgovora v j listnici ured, katerega ste mi dali že nekaj časa sem in na na katerega Vam še do danes nisem odgovoril. Zavedam se pa tudi, da bi bilo nespametno se bojevati za narod, kateri meče vstran ono kar ga je krepilo nekdaj ter oživljalo dušo in telo, in beži danes pred strahom svoje lastne sence. Tužna mu majka slovenska ! V resnici žalosten pogled na ta naš trdni, krepostni in moralni narod enkrat, kako pojema, se veseli in umira v središču novomodernih pobeljenih grobov. Breznačajni in brezmoralni izkoriščevalci so mu povedali za "zdravilo", kateri so obenem oskrunjevalci njegove svetinje in kateri sami najbolj potrebujejo zdravil, so napravili najboljšo kupčijo, katera kliče ves ostali zdrav slovenski narod na maščevanje! Narod, pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal! Težko bi bilo verovati raziskovalcu severnega tečaja brzojavki, če bi mu jo kdo poslal, da naj vstraja in se naj veseli; kajti, da gre za njim že gora* vetrič, ter da ga bode kmalo dohitel in objel. Tako je tudi težko verjeti blaznim in izko-riščevalnim socialistom in bolj-ševikom, da bodo oni rešili na tak način kot se trudijo—narod vseh neprilik in nadlog'. "Ora et labora!" To naj bi bilo geslo nas vsili in nam vsem bi bilo tudi pomagano! Živo se spominjam na ono osodepolno zborovanje v Chica-gu glede Slov. zavetišča, ko me je pokojni Rev. J. K. vprašal: "No, ali si tudi ti eno izgubljeno ovco prišel iskat?" Da! sem rekel. Verujte mi gosp. urednik, da so bile tu v resnici izgubljene ovce! "Oče" socialistov in socializma je znal tako lepo in temeljito razobložiti svojim "koš-trunom", da Bog obvaruj se pridružiti misli onim, kateri stoje pod znamenjem sv. Križa. In res se ti "kozli" niso pridružili. Rekel je, da socializem že "mašira" in da bode kmalu tukaj in ko ga srečamo, se bode cela država spremenila v eno samo "zavetišče". In res je nekaj "masiralo" v njegovi puhli glavi in še danes "mašira", toda socializem in zavetišče sta daleč v ozadju zaostala. 'Sedaj pa nekateri kratkovidni brezdelni izkoriščevalci tarnajo, jokajo in vprašujejo: "ka ko naša društva in Jednoto obvarovati vsega zlega in pred bližajočim se razpadom?" Jaz bi mu rekel—hudobec! Zakaj pa nisi tedaj -:druževal med tem ko si trgal ud za udom društva in Jednote? Zakaj nisi bil delaven, tedaj, ko so ti drugi svojo moč ponujali, t. j. oni, kateri so pod znamenjem sv. Križa? Zakaj niste sedaj milijonskega sklada vporabili v svrho zavetišča ? Taka in jednaka vprašanja bi jaz stavil tem "kozlom" in radoveden sem kaj bi mi na to odgovorili. Sicer pa za mene velja oni naš domači pregovor, katerega tudi upoštevam, ki pravi: "šustar" naj ostane pri svojem kopitu. V resnici pa ne smemo poza- biti na svoj narod in bodi nam vedno v smislih:— Kdor v stiski nadlogi roko mu poda, on svete ljubezni posnema od Boga! Spoštovanjem ostajam ves Vaš "farmar", J. Pleško, R, 2, Lemont, 111. PRIPOROČILO. Se priporočam rojakom Slovencem in Hrvatom za naročila spomlanskih oblek, katere bo-dem izdeloval po novi modi (Bone Dry Style) od $30 naprej. Bodem tudi obleke čistil in gladil sam s Ben-Vonde stroji s katerim naredim Vašo ob'eko kot novo. RUDOLPH P0 2EK. 1007 N. Hickory St. :: Joliet GOSPODINJE so prepričane, da dobe najboljše sveže in prekajeno meso in klobase, istotako vse vrste moko in grocerijo v prodajalni JAKOB ŠEGA Phone 4865 315 Ruby St. :-: Joliet, 111. Se priporoča slovenskim in hrvatskim gospodinjam za od-jemanje in jim jamči dobro blago, mero in postrežbo. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni naj« boljše, najčistejše in najcenejš« meso, grocerije istotako vse vrste drugo sveže in pokajeno meso ter vse druge pedm«t«, ki spadajo v področje mesarske in gro-cerijske obrti. Spoštovanjem i John N. Pasdertz Chicago tel. 2917. Cor. Center and Hutchins Sts. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Slabosti ledic je lahko vzrok celo vrsto boleznim, ki začno navadno z glavobolom, z bledim in vdrtim obrazom, otekanjem Členkov, bolečim uriniranjem in cmokastim očesni-cam. Kadar občutite, da so vaie ledloe v neredu, ne izgubljajte {as. ampak dobite Severa's Ledsyl (preje znan kot Severovo Zdravilo zaoblsti in jetra). Skozi Itirideset let je to izdatno zdravilo uspeino popravilo razne nerodnosti Iodic in jeter. Na tisoče trpečih je dobilo v njem lek in so ozdraveli, ker 10 ga rabili. V dveh merah, 75o in Sl-26. Po vseh lekarnah. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA PRVI IN EDINI SLOVENSKI P0GREBNISK1 ZAVOD USTANOVLJEN L. 1805. ANTON NEMANICH IN SIN 1002 NORTH CHICAGO STREET Garaža tta 205-207 Ohio Street, Joliet, Illinois Priporočamo slavnemu občinstvu svoj zavod, kije edeu največjih v mestu. Na željo preskrbimo avtomobile za vse potrebe, zlasti za slučaje krstov, porok in pogrebov. Na pozive se ponluži vsak Čas ponoči in podnevi. Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago telephone 2575 ali N. W. 344. — SYOJ K S\OJMU ! JVovice Iz Stare Domovine. — Jugoslovanski § 14. Centralna vlada se trdi na vse načine, da bi uvedla v naše politično življenje novo špecialite-to, ki naj se imenuje '' ukaz-za-kon". Mesto narodnega predstavništva naj bi vlada sama delala zakone in jih po svoji volji uveljavljala. Kakor se je zgodilo z državnim proračunom tako naj se zgodi tudi v vseh drugih rečeh. Naša prebrisana vlada hoče sedaj od ljudskega zastopa kar dovoljenje, da sme njegove pravice po potrebi kršiti. Mislimo, da se ne bo našel tako zlepa parlament, ki bi predal svoj vpliv, ves svoj pomen in svojo moč desetorici ministrov, posebno če so še tako "veliki državniki" kakor so naši v Belgradu. Ljudski zastop pa niti pr-avice nima, da izroči moč, ki so mu jo poverile široke ljudske plasti, krat-komalo vladi. Naloga parlamenta obstoji ravno v tem, da vlado in ministre nadzoruje, da jim gleda na prste, ne pa da jim izroči svoje pravice. Naša vlada hoče v najvažnejši in najpomembnejših vprašanjih našega javnega življenja odločevati z ukazi. V stvareh, pri katerih bi moralo lpjudstvo potom svojih zastopnikov prosto in odkrito izražati svojt> voljo, svoje potrebe in svoje koristi, hoče vlada ljudstvu zamašiti usta. V Avstriji se je pro-sluli § 14 odpravil, pri nas ga hočejo v utrditev narodnega jedinstva in v prospeh našega demokratičnega napredka zopet vpeljati. In stranke, ki se potegujejo za § 14, se imenujejo pri nas še celo "demokratske" državotvorne stranke. Kakor imamo avtonomijo "v zdravem zmislu", tako imamo pač tudi demokratizem "v zdravem zmislu te besede." — Mesto dr. Otokarja Ryba- ra, člana reparacijslce komisije na Dunaju, ki je obolel,_ je dr. Ploj imenovan za člana imenovane komisije. _Naše železnice. S 25. sep. ee izroči prometu proga Bosanski Novi — Bosanska Krupa. V najkrajšem času bo tudi dio-gotovljen del železniške proge od Bosanske Krupe do Bihača. Ta proga se bo cepila od ban-jaluškc. — Pekovski štrajk so imeli so imeli v Zagrebu Pekovski pomočniki, ki so zahtevali 35 odstotkov zvišanje plač, katere so jim delodajalci 21. sept. dovolili, nakar se je štrajk končal. _Divja lovca. Josip Bitenc je prestal zaradi raznih tatvin 'že večmesečne kazni, kar ga pa ni izpametovalo. S svojim bratom Lojzetom sta šla fanta s svojega doma v Zgornjih Pirni-čah v romantične gozde z namenom, da bi kaj divjačine ustrelila. Zverino je sicer Bog ustvaril za vse, pravijo ljudje in sodijo tako tudi najmodernejši pisatelji, ki divje lovce ljubijo, toda tudi v Jugoslaviji je lov pod strogo državno kontrolo in Bitenčeva sta se morala pred okrajno sodnijo v Ljubljani zagovarjati, ker sta v lovišču barona Laizzarinija streljala divjačino. Okrajni sodnik g. Avsec je obsodil Josipa Biten-ca na 2 meseca in Alojzija Bi-tenca na 1 teden zapora. — Dr. Oblak tožil gospo dr. Peganovo. 24. sept. je razpravljalo okrajno sodišče o tožbi, katero je vložil g. dr. Oblak proti gospej Terezini Pegan, ker mu je gospa zadala zaušnico povodom neke sodne razprave pred razpravno dvorano Svetnik Potrato je na to razglasil sodbo, s katero je g. dr. Peganovo obsodil na 48 ur zapora, katero kazen je spremenil v globo 300 kron. — Divja zver, ki trga ovce na jezerskih in belskili planinah, je baje medved. Pastir Anton Zaplotnik ga je 3. septembra videl na Roblekovi planini. Pred nekaj dnevi je raztrgal posestniku Anzelmu Hribarju pd. Točaju v Ivortah 8 ovc. Hribar je našel dlako na plotu na planini. Medved je plot podrl in izgubil nekaj dlake. V začetku in koncem avgusta je bilo posestnikoma Kar lu Lešniku in Valentinu Ra-poldu v Beli na planini v Ivoš-laku in pod Končno od te zveri več ovc raztrganih. Tudi belski lovci pravijo, da mora to biti medved, ker so našli njegov sled. — Nesreče v Kotljah. Kotlje pri Guštanju jelani zadela nesreča, da so tam skoraj celi mesec gospodarili folksverovci in rdeče čete, ki so napravile ogromno škodo, katero je vlada le deloma poravnala. Toča le letos pobila kmetom vse poljske pridelke. Posebno žalostna je jesen pod goro sv. Uršule. Drugod se šibi drevje pod težo sadja, tu je pa vse oskubljeno. Žitnega pridelka ni nobenega. Najhujše je pa, ker ljudje niso dobili semen, dasi so se obrnili na Kmetijsko družbo in na Žitni zavod, kateri je pa ponudil za jesensko steve — semensko koruzo. — Junaštva roparjev Skubic, ki sta bila po poroti obsojena na 20 let ječe, sta, kakor se je zdaj poizvedelo, izvedla še druge zločine, Jože in Ivan Skubic sta ukradla leta 1918 vojaško kolo, stražila sta takrat pri narodni brambi na Brezovnici blago. — Umrl je v Trnovski ulici št. 7 gosp. Stanislav Halik, stavec Jugoslovanske tiskarne, 32 let star. Pokojnik je pet tednov ležal bolan na griži na posledicah, katere je sedaj umrl. — Odlikovanje. Regent A- leksander je dne 22. sept. v Sarajevu odlikoval dr. Ivico Kovače viča, ministra za ume in rude, z redom sv. Save I. razreda. — Brezposelnost v Nemčiji. Po uradnih ugotovitvah je znašalo število brezposelnih oseb v Nemičiji dne 1. t. m. 312,506 ,inož in 107,279 žensk. Poleg ,teh dobivajo podporo tudi njihovi svojci, ki štejejo 287,615 oseb. — Umrl je častitljivi starček g. Janez Žan, kaplan v pokoju, v 92. letu svoje starosti. — Guštanj. Torek dne 14. septembra je nenadoma preminul, zadet od srčne kapi, znani podjetni lesni trgovec Jakob Orter iz Guštanja, v 46. letu svoje dobe. Že dalje časa ga je razjedala zavratna "sladkorna" bolezen. — Maribor. Na mariborski javni bolnici se je ustanovil oddelek za spolne in kožne bolezni, katerega vodstvo je prevzel primarij dr. Ilugon Robič, ki je bil večletni klinični asistent na Dunaju in Gradcu. — Hudi gospodar. Ključavničarskega pomočnika Alojzija Hribarja iz Mirne doma, kateri stanuje v Sp. Gameljnali, je u-daril njegov službodajalec Ferdinand Debeljak tako s polenom po desni roki, da se je A-lojzij Hribar moral iti zdravit v deželno bolnišnico. — Nesreča pri nabiranju kostanja. Zdaj je čas, ko se nabira kostanj. In res mrgoli v gozdih ljubljansko okolice vse polno otrok, kateri nabira jo kostanj. Tudi mladi osemletni sin tovarniškega delavca Tonček Tomšič je šel nabirat kostanj. Splezal je na drevo, toda ni bil dovolj previden in je padel z drevesa in se tako pretresel, da se mora zdraviti v bolnišnici. Nuga-Tone Stori živčje močno, novo rude-čo kri, močne može in žene. Vsak organ telesa in vse delovanje udov je odvisno od močnih živcev za zdravo življenje in delovanje. Nuga-Tone je bogat na fosforih za živčje in železu za kri. Sestoji iz osfih zdravilnih lekov, in ga priporočajo in predpisujejo najboljši zdravniki. Želodčni neredi, glavobol, je terne nadloge, sapa v želodcu in drobju, odurna sapa, kisel želodec, kosmat jezik, bljuvanje, riganje, zapeka, bolečine v želodcu, krči v želodcu in drobju, so hitro odstranjeni, ako se rabi čudežno zdravilo Nuga-Tone. Daje vam dober okus. poviša vašo težo, daje dobro spanjej in vas naredi, da se čutite kot nov človek. Nuga-Tone prouredi, nahrani in o-krepča vse življenjske organe. Stori može in žene močne, ter jih ozaljša. Tisoči ljudi zdaj rabijo in hvalijo Nuga-Tone. Izrežite ta oglas, odnesite ga v lekarno, da dobite steklenico Nuga-Tone, in če ne boste z njim popolnoma zadovoljni, vrnite steklenico, ako tudi skoro prazno, da vam lekar vrne denar. Ako ga ne dobite v lekarni, potem pošljite nam $-.00, da vam pošljemo zdravilo za en mesec zajamčeno, poštno pred-plačano. Druggist: You can get Nuga-Tone from your jobber or from the National Laboratory, 539 So. Dearborn St., Chicabo. Guaranteed. Retail price $1.00. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralgične in bolečine v mišicah so hitro odpravljene a primerno uporabo 4a P A! N - EXP ELLER J A Tvorniška znamka reg. v pat. ur. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—slavnega že več kot 50 let. Zalilcv-jte SIDitO tvcrniško znamko. Mi hočemo tvoj dena? ti hočeš naš les Ce boš kupoval od nas, ti bomo v\te->i postregli z najnižjimi tržnimi ce nami. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa. Za stavbo hiš in poslopij mehki ir" trdi les, lath, cederne stebre, desk ir šinglne vsake vrste. Naš prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš LUMBER, oglati •« pri nas in oglej si našo zalogo t Mi m bomo zadovoljili in ti prihranili denar W. J. LVONS Naš office in Lumber Yard na vogle DES PLAINES IN CLINTON ST1 ZAKAJ PLAČATI VEČ? Mi pogladimo vašo obleko za 50c. ROSEN, the Tailor, 403 Casss St., Joliet Ko ste prečitali list ga blagovolite vročiti svojemu sosedu ali znancu, da ga prebere in se morda naroči. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši CEMENT, AJ NO. ZMLET KAMEN. OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOG Chicago telefon 50 N. W. telefon 21J Za .V z e telefonirajte 65 Chicago Canation Co. 407 Jefferson Street Joliet, llliuois STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljk in firneiev. Izvršujejo se vsa bar varska dela ter obešanje stensketn papirja po nizkih eenah. C hi Phone 37« fJ N. W. W7. 1?« Jefferson St. JOLIET, ILL The Will County National Sank OF JOLIET, ILLINOIS. Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele sveta. Kapital in preostanek $300,000.00. C. E. WILSON, predsednik. HFNRY WEBER, kašir. Dr. J. W. FOL K, podpredsednik Sl®S(SSlSlESS][S[SISBEBESffl0BISfSBB8 H S IS Abstracts of Title to all Real S Estate in Will County. I loliet Title and 1 @ I @ 1J Gaurantee Co. g a m s IVI. MILLER PHONE 2419 911 COLLINS ST. Prodajamo rozine in suho grozdje v 25 funtov zabojih po najnižji ceni. Muscatel grozdje najboljše vrste naša posebnost. Sedaj je čas za vprašati za cene za novo sveže grozdje, ki bo kmalu došlo. Mi vam lahko damo cene črnega in belega grozdja. Naročite sedaj dokler so cene nizke. Mi prodaja- -mo po ton in več. Kličite pcTtelefonn ali pišite, Vam'jamčimo hitro postrežbo. Dovažamo na dom. ] nvn. MILLER, Joliet, 111. s ® is s m a a is a Henry J. Schluntz Chicago Phone 892 Sobe 2^-95-26-21-28 Young Bldg, Joliet, lil. VRANI CHAR druge stvari proti !*1_ Hjalmar Rehn Advokat FRANK E. Zavarujemo hiše, pohištva in vsem poškodbam. Kupujemo in prodajemo hiše, lote in iemljišča. Posodimo Vam denar. Notarska in vsa v sodnijsko stroko spadajoča dela natančno izdelana. iS m migi rrn rtn Fsi rm r»n txn r^n m rcn si csi rsi nn rsi rgj rro fin rro rgi rm nn nn ran rm rm rci nn rgi rsi rcn nn nn nn rm raw rcn ran mn-atl r^i pn in iwi n»i rwi m r*i rm nn rwi rwi nn nn pn ti twi nnr^i nf] r*l nw rm mi r*1 Knnrl rwl E Vemo da se Vatmdopade IS Kapital $50,000.00. SI is Kadar kupite HIŠO ali ZEM U LJiŠČE, pridite, da Vam ure- [| IS dimo abstract. ffl ffl IS BI Phones: 421 and 422. IS m CHAS. N. HOSSACK, Mgr. ffl 114 N. Chicago St., Joliet, Ills. ® W. O. MOONED PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th a Joliet Nat Bank Bldg., Joliet Ko imate J»j opraviti • sodnijo oglasite se pri meni PRVA SLOVANSKA TRGOVINA Clothing, Shoes and Gents' Furnishings. ZALOGA U Modernih oblek za odrasle in mladino. U Delamo v popolno zadovol stvo obleke in Sukne po meri. Gene od $20.00 do $80.00. V Posebna lepa zaloga raznovrstnih čevljev, vseh velikosti. f Z vsakim nakupom dajemo štiri odsto ali register tike-te izvzemši aa obleke po meri FRANK JURIOI0 1001 Chicago St. ':: Joliet. 503 CASS STREET, JOLIET, ILL8, BARVAMO ZUNAJ IN ZNOTRAJ Stenski papir po 10c roll in vet. Barva za hise po $1.95 galon in vet Vse barve. Barva sa Ford $1.25. Najboljle Metke. Garnsey, Wood & Lennon ADVOKATI. Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891. JOLIET. ILL. National Studio R. PAWLOSKI, lastnik. I »deluje najlepie slike in prlporoftt rojakom in rojakinjam ob priHkl le-nitovanj. — Chicago telefon 3*45. Cor. N. Chicago an Jackson St, JeUet SEHRING'S STANDARD PALE ker je najbolj okrepčil-na in zdrava pijača in najfinejšega blaga. Je istotake vrste kot prejšnji, le manj alkohola. Naročite zaboj danes. Telephone 26 Fred Sehring Brewing Co. Joliet, Illinois m is m i»l m is m m m b s s m m m ® g) IS S! IS IS IS IS IS IS Cunard Line —v— -A HAMBURG IN DANZIG Via England Mauretania......:... Oct. 28. Aquitania ........... Nov. 2 Third Class Rate Hamburg ............$125.00 Danzig .............. 135.00 Plus $5.00 War Tax Pojasnila pri bližnjem Cunard Agentu. E>r. Kauffman ZOBOZDRAVNIK Dobre zobovje, prav oskrbljene, jenekaj lepega za videti, pa tudi je nekaj d6brega in koristnega za vsakogar, ki jih ima. Je pa vaša dolžnost, da gledate na to, da so vaši zobovje v dobrem stanju. Poslužiti se naše vednosti, naše delavnice in mnogih naprav, se vam ponujajo na razpolago. Izrujemo zobe s plinom in oksignom brez bolečin. OTTAWA IN JEFFERSON STS., JOLIET Odprto od 9. do 5. ure, ob torkih četrtkih, in sobotah zvečer tudi. Amerikanski Slovenec Ustanovlji T 1. 1891. Prvi, največji in e 4 i n i slovenski-katoliški list za slovenske delkvce v Ameriki ter glasilo Družb« «». Družine. Izdaja ga vsafr >orek in petek Elovensko-AmerišW_ Tiskovna Draft a Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 n. Chicago St. Joliet, Illinois. Chicago Telefon 10C ščilo in so pogoreli altarji; tri leta slej postali smo samostoj na fara.) — 2. nas spomina ver ske resnice, "da .je vsemogočni Bog na tem prostoru na prav poseben način pričujoč. Berilo in evangelij današnjega praznika nam to poveta. V branju nam kaže sv. apostol Janez pod podobo "novega Jeruzalema" Cerkev nove zavez^: "In slišal sem močan glas z prestola govoriti: glej šotor božji z ljud m i in prebival bode 2 njimi"; v evangeliju pa se pripoveduje dogodba z višjim cestninarjem . .$2.001 Zahejem, k kateremu je Kristus krenil s ceste in ostal pri njem rekoč: "Danes je došlo zveličanje k tej hiši!" Tako pride Jezus tudi v posvečene hiše božje s svojimi milimi nauki 1., sv. zakramenti, 2. s svojo najsvetejšo daritvijo, 3. Pri spremembi bivališča prosimo na-1 V cerkvi se učimo poti zve-ročnike, da nam natančno naznanijo ličanja. Vsako nedeljo in praz- naslŠvNOVEGA TUDI STARI|llik st°Pa duhovnik na prižni- co, prebira odlomke sv. Pisma uop.se in novice pnoocujeino brea- K tolmagi £n razlaga. "Idite placno; na poročila brez podpisa se . " , • ,,, n i ne oziramo. IirL uclte vse stvarjenje!" Zakaj Rokooisi se ne vračajo. Naročnina: Za Združene dizave na leto____$2.50 Za Združene države za pol leta $1.50 Za inozemstvo na leto..........$3.00 Za inozemstvo za pol leta... PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne poSiljatvn naj poiiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois to? Da se pripelje zaslepljene ali zapeljane duše z grešne zopet na pravo pot. Branje in evangelij zadržujeta resnice, katere naj verujemo, in nauke, ki jih ubogajmo, če se hočemo The first, largest and on^y Slovenian I zveličati. Evangelij je torej Catholic Newspaper for the Slove- nauk izveličanja, in cerkev, kerlbro videli. Smeh je prepovedan nian Workingmen in America, and y .. dnag hiša našega1 ker je to žaloigra." the Official Organ of Holy Family | zve^garjg Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. nji gor in doli, na vrhu je slonel Bog,ki je govoril Jakobu: "Jaz sem Gospod, Bog Abrahamov in Bog Isakov... Tvoj varuh bom, kamorkoli pojdeš, in nazaj te pripeljani v to deželo!" Ko se Jakob zbudi, reče: "Resnično, Gospod je na tem kraju, in jaz nisem vedel. Kako strašen je ta kraj. Tukaj ni drugega, kakor hiša božja in vrata nebeška!" Ko se je zdanilo, vstane, vzame kamen, katerega si je bil predvečer podložil pod glavo, ga postavi po koncu "v znamenje", ga oblije z oljem in imenuje kraj: Betel t. j. hiša božja, ki je, štiri ure hoda. proti severu iz Jerusalema, tako i-menovan do današnjega dne. Iz teli vzgledov vidimo, koliko spoštovanje smo dolžni našim hišam božjim, ker" angeii nosijo iz njih naše molitve pred Boga, ter nam donašajo sem njegove milosti. SEDAJ SE NUDI IZREDNA PRILOŽNOST vsakemu rojaku in rojakinji, da pristopi v naše veliko društvo, istotako vaš« vsa nad 16 let stara družina ne gle de če bivate v Jolietu ali kje drugje Ako hočete pristopiti, oglasite se, ali pišite tajniku. Pismu je priložiti $1.00, ki se potem vračuna k vplačilu, ko ste sprejeti. Če niste sprejeti se vam denar vrne. Na sejo ne rabite priti. K zdravniku greste v sv»jem mesto. 3 ,. ;| Društvo Sv. Družine (Holy Family Society) štev. 1. D. S. D., Joliet, Illinois ^\v\\\\\\\\\\\v\\\\\\\\\v\v\^ s Geslo: "Vse za vero, dom in narod, vsi za enega, eden za vse". Za udobnost občinstva. V brunšviškem mestnem mu zeju je med drugimi redkimi predmeti gledališki list iz leta 1734. Na oncu je opazka: "V udobnosti občinstva se je odre dilo, da prva vrsta leži, druga vleči, tretja sedi, četrata. pa stoji. Tako bodo vsaj vsi do Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. OBLETNICA POSVEČENJA CERKVE. ' Society. The first, largest and only Slovenian] Ali za VSe ? Samo za tiste, Catholic Newspaper for the Slove- < go Boga ill poslušajo be- ToYnJ^Z iQo< -do božjo"; za tiste pa, ki v Society. cerkev ne pridejo, celo leto ne poslušajo, ld od pridige odha-V-ntered as second class matter March • • • besedo božjo zaničujejo, 11th, 1913, at the Post Office »»H J . . . . ' Joliet, HI., under the act of March 11.J C cerkev 111 hisa izvelica- 3rd, 1879. » I nja. II. Da besedo božjo ložje spolnujemo treba, nam je božje |milosti. Kristus .je rekel: "Jaz sem trta, vi mladike. Kdor | ostane v meni in jaz v njem, ta rodi veliko sadu; ker brez mene ne morete ničesar storiti." Kje se pa dobijo te milosti? V cerkvi. Res je: smo, kjer smo, povsod nam je blizu Gospod, "ker v njem živimo in se V tistih starih časih, ko je I gibljemo in smo", vendar nam bilo mesto Ptuj še glasovita najbolj v cerkvi deli svoje mi-naselbina rimska "Poetovium" losti po lastnem naročilu: "Naj in .je na vrhu Donačke gore slo- mi naredijo svetišče, in jaz bom vel tempel egiptovskega božan- bival v njihovi sredini." V stva Mitras-a____ takrat prvi cerkvi se delijo sv. zakramenti, kristijani še niso imeli ne cer- ki nas očistijo grehov in dajo kve ne stolpa, ne zvonov,. .. moč stanovitnosti do konca, kakor preganjana divja zver Cerkev je vir božjih milosti j, in morali so se skrivati in shajati kdor iz njega pije, "ne bo že-k službi božji v podzemeljske jen vekomaj." jame; grobne kapelice kata- Zlasti pa je naša cerkev hiša komb, duple v sredi gozdov in I/.vdiranja zategadelj, ker se o-gorah. Ko je pa zasijala 1, pravlja v nji najsvetejša dari-325 po Ivr. svetega križa zlata te v. "Ni naroda tako velikc-svOboda, je bila kristjanom pr- ga, ki bi imel svoje bogove tava skrb: stavba hiš božjih. In ko blizu, kakor .je naš Bog bli-kako veselje je vladalo med zu našim prošnjam." ljudstvom, če .je bil dovršen tu Predragi! vse premalo nam in tam po hribih in dolinah no- je znano, kako vi tempelj! Prišli so škofje in|nam jo sv. maša,. Nanovo odkriti pritlikavci. Iz Londona poročajo, da se je vrnil iz Srednje Afrike znani raziskovalec dr. Vandenbrgy, ki je baje odkril novo vrsto ljudi — pritiklavcev. Odrastli ljudje tega plemena so samo 134 cm visoki in se kretajo z nenavadno spretnostjo po drevesnih deblih. Pravi, da so zelo podobni opicam — če niso to celo — opice same. Odbor za leto 1920: Predsednik.......... George Stonicb Podpredsednik......John Kramarict Tajnik ..................Jos. Klepec 1006 N. Chicago, St., Joliet, 111. Zapisnikar............. John Barbich Blagajnik........Anton Netnanich st. Reditelj ...............Frank Kocjin Nadzorniki: Joseph Težak, John Petric in John Štublar .Ako svoje zobe zanemarjate, si povzročate dan na dan več NEPOTREBNIH STROŠKOV Ako pa zobe daste popravi+i za previsoko ceno, imate zopet visoke in NEPOTREBNE .STROŠKE. Ako pa pridete k nam in nam zaupate ureditev svojih zob, boste celo stvar uredili za MANJŠI DENAR pa tudi boste imeli boljše zobe in manj sitnosti in stroškov, kakor če greste h kateremu drugemu zobozdravniku. X-Ray pictures taken. Painless Extraction. Vitalized Air. BURROWS ZQ B OZDRAVNIK D'Arcy Bldg. 2 nadstropje Odprto vsaki dan zvečer in ob nedeljah do poldne. Vogel Chicago in VanBuren ceste. Joliet, 111. Telephone -o- 3301 MARTIN GORSICH, Slovenska grocerija. 1008 N. Broadway :: Joliet, -o- Se priporoča rojakom in ro 'akinjam za obilna naročila. V zalogi imam tudi razna domača zdravila, kakor Al-oil, ki je fino olje s& zdravitev raznih ran in oteklin potem alpen-krauter, ki je fin kric'stilec in laksir. Slavtioztiatii SLOVEN SKI POP proti ieji — najbolje sredstvo Čim več ga pijef. tembolj se ti priljub dragocen dar duhovščina in ga posvetili pra-dneva se je potem venui Bogu ljudstvo vsako leto in še dolgo spominjalo. Tako so nastale obletnice posameznih cerkev. Ker pa v teku časa iz različnih vzrokov ni bilo moči obhajati točno dneva posvetitve, pri mnogih cerkvah se je celo pozabil in izginil iz spomina ljudstva, se je določilo, naj vse cerkve sveta obhajajo svoj krstni in imendan v nedeljo po prazniku sv. Terezije. Tako je o-stalo do Pija X., ki je določil, da ki1 obhaja obletnica posveče olike so njene milosti,... koristi za dušo in telo tistim, ki so s pobožnim srcem pričujoči. "Neizmerne koristi in sadovi altar-ske skrivnosti so ne dajo razložiti z besedami, le posamezne dele naj razlagajo dušni pastirji, da pokažejo vernikom, kolika množina dobrot in preobil-n oš t je hranjena v teh najsvetejših skrivnostih." Nekrvava daritev na altar ju je ravno tista, katero je daroval Jezus Kristus na križu svojemu nebeškemu Očetu; zato je Bogu tako dopadljiva,. .. zato Poleg tega izdelujemo še mnogo drugil sladkih pijač za okrepčilo. BELO I? I V O To so naši domači čisti pridelki, koj« izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bott, Go, Chicago Phone 3365 913 N. Scott St. Joliet,111. Sija stolnih cerkev 19. oktobralge je veselijo angeli, ki so ven dar polni nebeškega veselja! Zato jo najboljša pomoč vernim dušam v vicah! O kako svet je toraj ta kraj! Zlasti o naših cerkvah velja, kar je govoril Gospod iz gorečega grma Mojzesu: "Sezuj svoje čevlje; ker kraj, na katerem stojiš, je sveta zemlja!'' Da zares, sveta zemlja je kraj, kjer stoji naša cerkvica! — Živa njena predpodoba je zlasti tudi tisti kraj, kjer je očak Jakob v sanjah videl "nebeško lestvico". Angeli so hodili po in vseh ostalih 29. i. m Po nekod se obhaja ta dan na celo poseben način: od vseh strani prihajajo procesije, vsaka občina posebej; duhovščina pa jim prihaja nasproti in je spremlja v cerkev na njim odločene prostore. Zares, lep in pomenljiv obred! Tako ima današnji praznik dvojen pomen: 1. nas dneva posvetitve naše cerkve (Sv. Roka ob So tli. Izvršil jo je 1. 1625 nadškof iz Gorice; in drugo-krat 1. 1753, ko je v cerkev tre- ALI VAŠA STREHA PUŠČA? Vprašajte nas za popravo ali novo streho za hišo, hlev ali drugo poslopje. Vse delo in tvorino jamčimo za 15 let. Le pravi Elaborated asphalt rabimo. Stane eno tretjino manj kot šingliji a traja leta delj. Ne odlašajte. Vzamemo Liberty Bonds. Damo ceno zastonj— Telefonajte 4477 Elaborated Roofing Co. To društvo ima že nad $3,500.00 \ bolniški blagajni in je do zdaj že izplačalo skupaj 6215.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00 je to toliko, ko so plačali drugi člani zadnjih 6 mesecev, je deležen, podpore v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače po 6 mesecih Mesečnina se plačuje društvu vedno vnaprej. Kdor dolguje za dva meseca in 8 dni se sam suspenduje in tako zgubi vse pravice do podpore in smrt-nine. Če se potem zglasi v 60 dneh in poravna ves dolg je zopet deležen vseh podpor, ako ne se zbriše iz društva in D. S. D. Asesmenti niso pri nobenem drugim društvu tako nizki. V 1. razredu se plača za $500.00 smrtnine le 35c me-sečnine, za $250.00 saino 18c; za 5c mesečnine izplača D. S. D. razne po-škodnine, namreč: Za izgubo vida na obeh očeh. .$250.00 Za izgubo vida na enem očesu. .$160.00 Za izgubo obeh rok ..........$250.00 Za izgubo ene roke............$100.00 Za izgubo obeh nog ..........$250.00 Za izgubo ene noge............$100.00 Za strto hrbtenico ...........$100.00 Za izgubo 4 prstov na roki ali nogi, ali dlana ali stopala____$50.00 Za notranje operacije na kili, a-pendicitisfi raku ali želodcu in mehurju ter drobju po ......$50.00 Nobena druga organiazcija ne plača toliko poškodnine za tako malo vsoti-co—le 5c na mesec. Polegtega plača društvo še $1.00 bolne podpore za vsak delovni dan za samo SOc na mesec. Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo ob 1. uri pop. v stari šoli. J 2 LIET'S GREATEST SHIPPING CENTEfc mm ESTABLISHED 1889.-M.A/FELMAN C? Corner Jefferson ami II Phone .All Departments liB 011 awa Streets._I I Five Thousand._l^B Kdor želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. LABO:: FLORISTS m- Vrtnarji in trgovci vse vrste svežih cvetlic, palm, ferns, dreves, grmičja in raznih drugih enakih predmetov za vse prilike posebno za Svatbe in. Darila. -o- WM. M. RYAN & GO. 523 S. CHICAGO ST. Joliet, IU. General Sheet Metal Work, Guttering, Sky-lights, Steel Ceilings and Hot Air Furnaoes. All work guaranteed. Shop phone 4841. Res. 1558-R Greenhouse: Raynor & Mason Store: HObbs Bldg. JOLIET, ILL. Both Phones Greenhouse: 327 Store: 227 Naš poseben nakup 804 deških oblek Te deške obleke pridejo iz neke največje newyorske tovarne za deške obleke, ki nam je prodala vsa svojo zalogo, ki jim je še preostala za t osezono. Seveda smo jih dobili po jako zmerni ceni, ker smo pokupili vse, da si je izpraznila skladišča. Tako ceno jih smo dobili, da jih bomo prav lahko prodali po 30 do 50 odstotkov ceneje, kakor to delaju druge trgovine. Vsak oče in mati bi morala videti te krasne deške obleke, predno kupijo kje druge, da se prepričajo o naši trditvi. Naj tudi pomni vsak, da so te obleke nov in čist pbpolen izdelek a ne stare preležane, kakor jih dobite kot drugod po nižjih cenah. Imamo jih razdeljene v štiri zaloge za to sezono. Pridite si jih ogledat. Nikjer ne boste našli tako lepega blaga, tako velike zaloge na izber pa istočasno tudi tako nizkih cen. Deške one pants obleke GROUP 1 in 2-$10.50 DO $15.50 VREDNE $8.85 in $9.85 Single or double breasted Norfolk styles, built from sturdy wool suitings, in bright snappy weaves, The're dependalble suits in every way, smartly styled, well tailored with pants full Jined; all sizes, $8.85 and $9. 85. Deške šolske obleke GROUP 3 in 4-$16.50 DO $25.00 VREDNE $11.85 in $14.85 The style nad quality of these suits are beyond question. Extra well tailored from wool cashmere, novelty mixtures, tweeds, homespuns and blue suitings with two pair full lined pants to each. Newest rail and winter Norfolk models; al^ sizes, we offer the at $11.85 and $14.85. Telephone 2986 HRVATSKETN- SLOVENSKE GOSPODINJE vedo dobro, da pri nas dobe najboljše blago po zmerni ceni. Imamo najboljše sveže in prekajeno meso, šunke, klobase in perutnino. Se priporoča za obilo naročila. ANDREW TIJAN Grocerija in Mesarija 200Va Ruby St :: Joliet, HL DEŠKE $1.50 HLAČE 99c Full fasihoned roomv pants, made of strong, good wearing suitings, lined througlit. Neat, dressy patterns; all sizes: $1.50 values, at 99c pair. $2. CORDUROY HLAČE $1.49 Knicker Pants of heavy deep wale corduroy. Eextra well made and finished. Deep brown color; a $2.00 value, in all sizes at $1.49. 75 in $1.00 KAPE 59c Deške Fall and Winter Cpas of wool and novelty fabrics, with warm ear tabs. A big assortment in all sizes; 75c. to $1.00 values at 59c. $1.00 FLANNEL WAITS 69c Deške full cut roomy Waits of double fleeced flannelette, in neat dressy colorings. A dandy waist for school; all sizes, $1.00 value, at 69c. ■i m \x ■ NC V-'.t S. & H. znamke zastonj z vsakim nakupom ža 10c ali več. Double Stamps v torek in petek. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY.) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. V ZJKDIX.TF.NIH DRŽAVAH tfaHnS. Tf!T TUT in Inkor. v drž. 111. 14. mala 1915 SEVERNE AMERIKE oOUCi« J Ubiti 1' lJjli' Inkor. v drž. Pa. 5~. aprila 1916 Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse". GLAVNI ODBOR. Predsednik..........GEORGE STONICH, 81S N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik......JOHN N PASDERTZ, 1506 N. Center St., Joliet, 111. II. podpredsednik.. ..GEO. WESELICH, 5222 Keystone St., Pittsburgh, Pa. Tajnik....................JOSIP KLEPEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar........ANTON NEMANICH, Jr., 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Blagajnik................SIMON ŠETINA, 1013 N. Chicago St., Joliet, 111. Dtshovni vodja................REV. F. ŠALOVEN, Crosat St., La Salle, 111. NADZORNI ODBOR: JOSIP TEŽAK, 1151 North Broadway, Joliet, Illinois. MATH OGRIN, 12, Tenth St., North Chicago, Illinois. NICHOLAS J. VRANICHAR, 1014 Wilcox St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: STEFAN KUKAR, 1210 N. Broadway, Joliet, Illinois. ANTrON STRUKEL, 1240—3rd St., La Salle, Illinois. JOSIP MEDIC, 918 West Washington St., Ottawa, Illinois. PRIPOROČAMO rojakom in rojakinjam, ki bivajo v državi Illinois in Penn sylvania, kjer ima D. S. D. državno dovoljenje poslovanja, da v svojih naselbinah ustanovijo moško ali žensko društvo sv. Družine in isto pridružijo D. S. D. Osem članov;(ic) zadostuje za ustanovitev društva. Sprejemajo se moški in ženske od 16. do 50. leta. Zavarujete se lahko za $500.00 in $250.00. Kdor je nad 45 let star se zavaruje le za $250.00. Poleg smrtnine se zavarujete tudi za razne vrste poškodnime in operacije. Asesmenti—Vsi asesmenti članov(ic) za smrtninski sklad se dele na sledeče razrede: Razred 2... 3 v •. Za $500.00: Starost . 16—20 .. . 20—25 .. . . 25—30 ... . 30—35 ... . 35—40 .., . 40—45 ... Vsota . ..35c ,.40c . .45c ,.50c ,..S5c . .63c Za $250.00: Razred Starost Vsota 1.......... 16—20..........18c 2. 3. 4. 5. 6. 7. 20—25 ..........20c 25—30 ..........23c 30—35 ..........25 c 35—40 ..........28c 40—45 .........32c 45—50 ..........38c Ko bo štela D. S. D. 2000 članov(ic) se bo zvišala zavarovalnina na $1,000. Poleg smrtninskega asesmenta se plača mesečno še 10c! za stroške in 5c za p»škodnino. Podpore, katere nudi D. S. D. in izplačuje so sledeče: $500.00 ali $250.00 v Slučaju smrti; za izgubo vida na obeh očeh $250.00; za izgubo vida na enem očesi $100.00; za izgubo obeh rok $250.00; za izgubo ene roke $100.00; za izgubo obeh npg $250.00; a izgubo ene noge $100.00; za strto hrbtenico $100.00; za izgubo 4 prstov ara roki ali nogi, ali dlani ali stopa-1 a $50.00; za notranje operacije na kili (vtrganju), apendicitis, raku v notranjščini, želodcu ali mehurju se plača po $50.00. Nobela druga slovenska ali hrvatska organizacija ne plača toliko raznih podpor m smrtnine ter poškodnine za tako nizek mesečni prispevek. Zdaj ima D. S. D. že 11 dobrih društev, 10 v Illinoisu in 1 vi Pennsylvaniji (Pittsburghu). „ 7 Konvencija je 8. sept. 1920 sklenila, da se ustanovi Centralizacijo bolniške blagajne, ko se za njo zglasi 200 članov(ic) pri raznih društvih. Plačevalo se bo $1.00 bolne podpore na dan za 75c mesečnine in $2.00 na dan za toliko več mesečnine. , Pristopnima v D. S. D. je $1.00 in 50c se plača za prošnjo za sprejem in certifikat. Zdaj se nudi posebna lepa priložnost rojakom in rojakinjam v državah Illinois in Pennsylvania, da si v svoji naselbini ustanovijo društvo ini je pridružijo k D. S. D. Vsak član(ica) dobi $1.00 nagrade od D. S. D. za vsacega novega člana(ico); ko jih pridobi 10, pa dobi še posebej $5.00 nagrade. Posebno je ta nagrada primerna za ustanovitelje novih društev, da se pokrijejo njihovi stroški. D. S. D. ne sprejema društev iz drugih držav kot Illinois in Pennsylvania, ker je vdrugih državah previsoka licenca in se zahtevajo visoke (Mobile) lestvice za asesmente. Ako se bi kateri rojak ali rojakinja zanimala za ustanovitev novega društva v državi 111. ali Pa., naj blagovoli pisati za podrobna pojasnila, pravila, zdrav, liste in drugo na gl. tajnika: Jos. IClepec, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Dežela, v kateri solnce ne zaide. Kakor otroci smo slišali prav ljice o deželi, v ateri solnce nikdar ne zaide. Da pa take dežele ni samo v kraljestvu otroš ki h pravljic, sp lahko prepriča vsakdo, ki ima za to potreben čas in denar. V mesecu juniju se mudi v Stockholmu mnogo tujcev, ki čakajo na posebno nautrno prikazen na gori pri Bosthmanskem zalivu. Ce gledamo solnce s te' gore, ne pričakamo njegovega zapada. Nizko nad obzorjem so ustavi in čez par minut začne zopet vzhajati. Na severnem rtu ne zaide slonce skoz več tednov. V juliju o polnoči je solnce skoraj 20 stopinj nad obzorjem. Pozimi v teh krajih solnce sploh ne vzhaja in skoz nekaj tednov se prikaže vobČo samo za nekaj minut. Zanimivo je, da so živali teh solnčnih kapric tako vajeno, da hodijo spat ob navadnem času. Krematoriji ne vlečejo več. Na Francoskem so minulo leto sežgali samo še 595 mrli cev. Toda od teh je bilo le približno 100 takih, ki so v oporoki določili, da jih morajo po smrti sežgati. • Ostalo so bila razse-kana trupla iz anatomičnih zavodov, za katera se nihče domačih ni zmenil. Nekoliko bolj so v modi krematoriji v Švici, kjer so lani sežgali 2050 mrli-čev in v Nemčiji, kjer so v i-stem času sežgali 15,905 mrtvih Pošljemo na vse kraje dežele neprodu-šne bakrene kotle. 4 gallon size..........$ 5.00 G gallon size......... 6.42 8 gallon size.......... 8.34 10 gallon size.......... 9.67 15 gallon size ......... 15.00 25 gallon size.......... 25.00 Our Kettles are made of 100% Ptfre "Copper throughout and are Positively the best grade manufactured. Naše kotle pošljemo v varinh lesenih zabojih po American ekspresu. Vz inch soft 100% Pure Copper Tubing, in coils, per foot, ................40c %inch soft 100% Pure Copper Tubing, in coils, per foot.................30c Connections for connecting Tubing with Kettle without Soldering, each.....$1.00 Posebna cena po ducatu kotlov 7y2 popusta trgovcem. Pošljite Money Order ali draft; jamčimo da go dobite. Rpference: Duns & Bradstreets The Peoples Fair Stores • Samuel Kunin 3222 W. 26th St. Dept. 88 Chicago. IU. POZOR ROJAKINJE! Ali r este, kje je dobiti najboljša m» so po najnižji ceni? Gotovo I V meaaie! Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in p reka-jene klobase in najokusnejše meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej b poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba J* naše geslo. Ne pozabite torej nas obiskati t našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1111 Zlato omrežje zdravja. Od Texasa do Kanade in od Kalifornije do New Yorka, vse številne lekarne in druge pro- dajalne naših zdravil tvori j i zlato omrežje zdravja, ker pro dajejo Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino zoper neprebavo, zabasanost, glavobol, sapo v želodcu in črevih. nervoznost itd. Vsak odjemalec postane vnet agitator tega neprecenljivega zdravila. Pred nedavnim časom nam je pisal Mr. Josip Koval iz Laferty, O. (sledeče: "Lahko priobčite vsak čas moje priporočilo, kajti Trinerjevo ameriško grenko zdravilno vino zasluži po vsej pravici, da se ga neprestano priporoča".— Ako trpite vsled revmatizma in nevralgije, pom nite, da je Trinerjevi Liniment varno zdravilo za te občutne bolezni. Isti učinkuje in deluje prav do korenine bolezni; njegov uspeh je nagel in trajen. Ker so zdaj vnetja v grla v se- zoni vsled nestalnega vremena, vam priporočamo da. jemljete za grgljacnje Trinerjev Anti-Putrin. — Joseph Triner Co.. 1333-1345 So. Ashland Ave.. Chicago, 111. (Adv.) 10 DRVARJEV DOBI DELO. Plačam $3.50 od korda. Gozd je 4 milje vzhodno od Jolieta. Več pove B. C. Nicholson, Lock Box 1060, Joliet, 111. NA PRODAJO 25 AKROV koruze na rastilu; proda ser je kolikor kdo hoče; nadalje prodam 10 ton sena. Dr. Thos. P. Brankin, 1108 W. Jefferson St., Joliet, Phone 207. 94-2- Plačate samo $2.00 na teden ako kupite COLUMBIA GRAFONOLA v naši prodajalni International Music Store 1043 Collins St. JOLIET, ILL. Phone 3449 IMAMO 10,000 REKORDOV V ZALOGI. IMAMO JIH V VSEH JEZIKIH. Popravljamo, ker imamo ivedenega mehanika. Prodajalna odprta vsak večer do 10; tudi ob nedeljah. Agencija v STERN'S BIGSTORE Pošiljamo denar v staro domovino Ako želite privesti sem svoje sorodnike iz stare domovine, vam prodamo parobrodni listek veljaven od kateregakoli mesta v Sloveniji ali Hrvatski. Mi izdelamo tudi vse potrebne listine, katere prepisujejo ameriške in slovenske ali hrvatske avtoritete. Ako pa želite iti nazaj v stari kraj, imamo na razpolago sledeče parnike, ki odpljujejo iz New Yorka; S. S. Mauretania Oct. 28. do Cherbourg in Southampton. S. S. Pannonia 30. Oktobra v Trst, Ljubljano in Zagreb. S. S. La Savoie, Oct. 30. do Havre. S. S. President Wilson, Nov. 3. do Trieste, Dubrovnik, Ljubljano in Zagreb. ZA VSE INFORMACIJE ALI POJASNILA PRIDITE V, NAŠO PRODAJALNO, STERN'S BIG STORE 903 N. Chicago St. Joliet, IU. I S 8 I S 8 s S 4 H M % •»S t i Jš % s i 1 4 i 5 $ i % I i I I I i i i s 1 g s S Ako veste kaj delamo, smo prepričani, da boste takoj prišli v našo prodajalno da si nakupite nove jesenske obleke. Sklenili smo, da bodemo tudi mi poskusili pomagati k nižjim cenam, to je v svojem krožku in po svoji moči. Mi sicer ne moremo znižati cen za izdelovanje oblek, a zamoremo pa znižati ceno prodajanja .istih. In to je ravno kar smo storili. Dobiček je pri tem postranska stvar, istotako izguba. Vsaka Kuppenheimer obleka in vrlina suknja tukaj gre v razprodajo $60 $65 $68.50 $70 vredne, po $4-8.50 $75 $80 $85 $90 vredne, po $68.50 $40 $45 $48 $50 vredne, po $32.50 Druge obleke in suknje v naši zalogi istotako ceneje od $25* Cene smo znižali tudi na drugi moških opravi, klobukih, čevljih itd. theTeagle Everything a Man Wears 406-08-10 Chicago St. 5 S I I 8 I I I S I I i I I W It § s* ss. I? if P i i £ I If 5 s s S Si S S I s i i s i l I I i i i P. BOHINJEC SVETOBOR Povest iz konca enajstega stoletja Tam izza stolpa ujetnikov se začuje ropot vozov. Hlapca hitro zajašeta svoja konja in se postavita v vrsto, pričakujoč prišlecev. V prvi dvokolnici je vpreže-na bela kobila, ki prše z nosni cami in grize jezno srebrne brz de. V dvokolnici, prevlečeni z žametom, sedita češki knez Svetobor in Tipold, nekdanji o bubožani ministerijal Sloven ske marke. Cesar Henrik IV. je po spletkah svojih pristašev odvzel patrijarbom Slovensko marko in njen oskrbnik Tipold je moral pribežati v Oglej. V drugi samokolnici, ki je priletela z iskrim vrancem od patrijarhove palače, je sedel možniški gaštaldo Leopold in njegov stric Kocelj Mosburški. V tretji dvokolnici sta sedela kafdinal Peter in škof Urh. Zadaj so jahali hlapci. Ivakor bi odrezal, se dvokol-nice ustavijo, dostojanstveniki zasedejo svoje konje in na povelje "avanti!" odjašejo jezdeci skozi vrata sv. Andreja čez Puščavnikov most in mimo cerkve sv. Antona na piano. Zmerom hitreje poganjajo svoje konje in kmalu je gledal za njimi le še zvonik oglejske bazilike. . . Hiteli so skozi bujne vinograde mimo zelenih oljk, prah se je nabiral na tolminski cesti in oddaleč se je videla četa jezdecev kakor velik prašnat oblak, ki se je valil po poti dalje. . . Popotnike so spremljale raz-orane struge gorskih potokov in skalnate peči zapuščenih gora, modrozelena Soča se je že skrivala pred njimi v senci pečin in dreves, pa tudi izzivala z močnim šumenjem in široko strugo. "Le bližnjice iščimo!" zakli-če možniški gaštaldo, ki je jahal s hlapci na čelu. "Še je tako, pa se spustimo Sočo!" se odzove stari Žiznec in zakadi svojega vranca v zelene valove na široko tekoče reke. Potresel si je vranec svojo grivo, ko je zasopel, pognavši se iz struge na peščeni prod. Drugi jezdeci so mu sledili. In spet je zajel stari oproda vodo v svoje opanke. In še tretjič se je pognal v strugo, da je prisopel na drugi breg reke. Rep je zaklel, gazoč za njim, ga štaldo se je smejal, zroč za ostalimi jezdeci, stari Kocelj pa se je komaj izkobacal iz tretje struge. Solnce je sijalo toplo in gaštaldo zakliče na zeleni grivi ob skalnati čeri: "Odmor, gospoda!" Razjaliali so in se sušili. Hlapci pripravijo mal dojužnik, kardinal albanski pa izprego-vori: 1 "Jahali smo, kakor bi nas podil sam peklenšček. Mene bole stegna in stopala." "To je bil mal poskus, kako bi bežali, če bi nas podil sovraž nik," odgovori gaštaldo. "Nikar ne misli," mu odgovarja Kocelj, "da si že generalni kapitan oglejske vojske. Res si podložnik oglejskega patri-jarlia, ali Možnica je le cesarjev zajem in če izbruhne vojska se boš boril za cesarja." Žiznec pa je v tem iskal ši-vanko, da bi zakrpal na kožuhu rano, katero je iztaknil stari grof ob bodečem grmu, ko je lezel iz struge. "Mene nič ne skrbi, da bi se zameril cesarju ali patrijarhu. Ali bi se obema, ali pa nobenemu," odgovarja gaštaldo svojemu stricu. 1 Torej meniš, da je patrijarh popraša Kocelj nečaka. "Vsekako," odgovori kardinal. "Papež ni bil točno obveščen o oglejskih razmerah, ko je Hen rilca potrdil za patrijarha," pristavi prošt Svetobor in srpo pogleda kardinalu v oči. "Kaj nas to briga, kaj imajo visoki gospodje med sabo, mi storimo, kar nam je naročeno," odvrne mali škof iz Padove in s slastjo prigrizuje z eno roko kos sira, z drugo pa drži ma-jolko, napolnjeno z vinom. "Dolga je naša pot. Hlapci, napojite konje in odrinemo dalje!" ukazuje Kocelj. "Naša pot ni tako dolga. Če dobro poženemo, smo jutri večer v Korotanu. Ali pot našega kardinala je trikrat daljša. Njemu se mudi, nam ne," pristavi Svetobor in spet pogleda kardinalu v drobne oči. In ta pogled je zbodel kardinala v srce. Popotniki zajašejo in odrinejo dalje. Temni gozdi, gole pustinje, osamljene skale so spremljale jezdece in solnce je pripekalo v lirbtove. Nezdravja mi, ako nas vipavski grof ne pogosti z vinom," izpregovori Žiznec, ko jahajo v breg. Ti si zmerom žejen žiznec," ga pokara gaštaldo. '' Dokler bo svet stal, tudi ne bo brez žeje minilo," odvrne opioda lievoljno. Gaštaldo spet požene konja. Vipavska dolina se je odprla pred potniki in solnce je žarelo na nebu, vinogradi so kazali debele jagode in marelice, breskve in pomaranče so rumenele ob plotovih in hramovih. "Kaka krasota!" vzklikne kardinal. "Tu bivajo Sloveni," razlaga Kocelj. "Raj na zemlji," dodene škof Urh. Napojili so konje in dirjali dalje. "V Ilasbergu prenočimo, ali ne?" povpraša možniški grof svojega strica. "Ako vzdržite, potujemo dalje. Noč utegne biti svetla. Samo nakriiinio v Ilasbergu," pristavlja Kocelj. In vsi so bili zadovoljni z njegovim predlogom. Konji so se pomikali vedno počasneje. Lakota jih je trla in utrujenost so kazali. "Hasberg!" zakliče grof Leo pold. Most na verigah se razgrne in jezdeci prijašejo na dvorišče. C'ez dve uri pa so spet odrinili dalje, zahvalivši staro gospo, ki je sama čuvala dom. Pri jaz n a noč jih je spremljala in postajali so spet dobre volje. "Nezdravja mi, če pridemo daleč nocoj," godrnja Žiznec. "Moj vranec šepa." Ustavijo se in stari- oproda ogleda konjsko kopito. Ni bilo nič hudega. Oster kamenček se je zajedel za podkev. O-proda ga je odstranil in konj je nehal šepati. Jezdeci jašejo mimo bele Ljubljane za Savo navzgor. Že je nočni čuvaj pel polnoč-nico, ko se predmestna vrata potresejo in zaškripljejo. Čudno je pogledal Olton Ortenbur-ški, mejni grof Kranjske, ko ga pride hlapec bud t in mu pi-avit kakšni ljudje prihajajo v goste. Trudni do kraja gredo potniki v kopeli in potem počivat, hlapci pa so drgnili utrujene konje, dokler niso pospali za zdrgnjeni slami... Gori v stolpu drugega nadstropja kranjskega gradu je bi- koder je bil lep razgled na Savsko polje. Ob stenah so visele zavese, po tleh so ležale preproge- in na stropu so visele mrežaste rute. Na desno med dvema oknoma je stal posteljnjak, naložen s pernato slamnico in svileno blazino. Izpod purpur ne plahte pa je gledal obraz kar dinala Petra. Na levo je stal posteljnjak, zbit iz lesenih desk in s premikajočim vzglavjem. Izpod platnene rjuhe je gledal obraz pa-duvanskega škofa. Nasproti vrat so ležali na tleh Kocelj, Leopold in Svetobor, zagrnjen z medvedovimi kožami. Od o-ken so viseli z zlatom obrobljeni zastori. "Lepa je ta," oglasi se stari Kocelj v zgodnjem jutru. "Danes bi se spodobilo, da bi nam kdo maševal, da se zahvalimo Bogu za srečno potovanje. Trije duhovniki ste tukaj, pa nobeden še ni prejel mašniškega posvečenja." "Jaz se bom dal posvetiti za mašnika, kadar bo kardinal posvečen škof," odgovori Svetobor, zbadajoč. "Jaz pa takrat, kadar bo češki knez patrijarli," pristavi mladi Lombard iz Padove. "Aha, saj smo slišali ob voj-vodskem prestolu tudi cesarja ziniti nekaj podobnega," nadaljuje Kocelj. "Svetobor bo toliko patrijarli, kolikor jaz korotanski voj voda," podraži gaštaldo. "Leopold, ti si vedno Lom-bardom za metlo. Žal, da si Sloven in da imaš Čeli in j o za ženo," odgovarja pikro braski prošt. Ko bi bil jaz vedel za to pred dvema letoma, bi bil rajši prejel za veslo na Možni-škem ribniku, kakor dvignil roko nad vama v blagoslov.'^ "Tvoj blagoslov ne seže čez korotansko mejo," odvrne spet Leopold ter vstane in odpira roženasto okno. "To je norčevanje iz svetih obredov. Jaz terjam zadoščenje, Leopold!" "In jaz ga terjam. Žalil si mene in mojo ženo, dasi je tvo-ja sestra," odgovarja osorno možniški gaštaldo in vrze svojo rokovico Svetoboru na post^0- . i i • Ta. se spne pokoncu m zakliče: "Pa naj odloči dvoboji" "Ootroka, bodita mirna in nikar se ne pričkajta! Saj sta Henrik s cesarjem enih mislir'jla vel ka, okrogla sobana, od vendar bližnja sorodnika," ju pogovarja Kocelj. "'Svetili obredov ne pustim sramotiti zine češki knez. "In jaz ne svojega rojstva," pristavi Leopold. V tem odpre duri oskrbnik Tipold in začne: "Želim, da je gospoda bolje spala, kakor jaz. Spal sem nekod a' neki luknji, ljoder so celo noč miši škrabale nad mojo glavo in podgane skakale čez moje telo. Sreča, da sem bil tako utrujen in da sem končno vendarle zaspal. Ali zdaj povabim gospodo, da gre v kopeli in potem v obednico." Dolga hrastova miza se je raztezala po obednici in kipi raznih vitezov so stali po kotih. "Le poglej, kako grdo gleda," reče Svetobor Koclju in sc ustavi pred kipom, ki je pred stavijal viteza v jeklenem oklepu in s kapo zakrivačo ob strani. Stavil bi, da je to eden izmed roparskih vitezov stražiš-kega gradu." "Čudno to. Kranjski mejni grof pa trpi roparske viteze pod svojo streho." V tem se prikaže v obednici hišni gospodar. Po navadnih pozdravih posadi goste okrog mize in hlapci so nosili mesa in vina na mizo. "Veseli me, da se niste izognili moje hiše," začne hišni gospodar. "Ali vedel bi vendar le rad, kaki so vaši cilji in vaša pota?" "Presvetli kardinal potuje v Ratisbono, poslan od oglejskega patrijarha, midva z brnskim proštom se vračeva. iz Rima," odgovori stari Kocelj. "Veseli me, odlični prijatelji, in koliko časa me boste počastili s svojim obiskom?" povpraša spet mejni grof Kranjski. "Jaz in moji odrinemo takoj, ker se nam mudi," odgovarja kardinal. "Prosili bi te samo, milostni mejili grof, da nam zamenjaš konje, ker so naši utrujeni do kraja." "Dokler na dobim zadoščenja v turnirju, ne gremo dalje,' se oglasi možniški gaštaldo. "Milostni grof Kranjske, ali nam dovoliš takoj po zajutrku dvoboj na dvoriščuf' "Čast mi je, ako se turnir izvrši pred mojim gradom. Vendar bi rad vedel, kdo se bo bojeval, kako se bosta dvobojeva-la in zakaj se bosta dvobojeva-la?" povpraša domači grof. "Jaz sem nasprotnik možni -škemu grofu," odgovarja Svetobor; dvoboje vala se bova na konjih s težko viteško opravo. Zadoščenja iščem, ker je moj nasprotnik žalil verske obrede.' "In jaz, ker je češki knez žalil moje slovensko pokolenje," pristavi gaštaldo. Prav tako, borilca! V pol ure bo vse pripravljeno. Kar v orožarno ju pelji. Tipold," ukazuje grof Ortenburški in prijazen nasmeh je krožil na njegovih ustnicah. "Mlada kri, kaj hočemo?" pravi Kocelj. "Tudi mi smo bili taki," odvrne Ortenburžan. "Meni se zdi vendar le vsa stvar nekoliko premalenkostna, da bi morala zaradi nje tvegati življenje dva človeka," reče kardinal. "Res je, potrdi škof Urh in založi grižljej. "Vsak je sam svoje sreče ko-v^ič," dodene kardinal. "Koliko časa ostaneš ti pri častitljiva starina?" pov- kra Metropolitan Drug Store N. Chicago Sc Jacksoa St» Slovanska lekarna + JOHNSONOVl * "BELLADONNA" 0BLI2& REVMATtZMtf HROMOSTI BOLESTI » KOLKU BOLESTIH » ČLENKIH KEVRALGIH PROTTNU OTRPLOSTI IBSK SLABOTNEM KRIŽU «U amOi a vo£w 6otee 10 iduth m. SLABOSTIH » ČLENKU PLJUČNIH IN PRSNIH MRAZENJU . ŽIVOTU VNETJU OPRSffl PREHLAJENJU BOLESTIH > LEDJO| BOLESTIH . KRIŽU NUCQ1 KA&JU zopet Ortenburžan nas, praša Ija. "Do jutri, ako je tvoja volja. Utrujeni smo in treba je dobrega odmora, da zopet čili preja-šemo Jezerski vrh," pojasnjuje Kocelj. "Prav tako, prijatelj! Imava si marsikaj povedati. Časi so resni," skonča hišni gospodar. V tem se jo na dvorišču zbiralo vedno več ljudi. Hlapci so posuli s peskom obširno dvorišče in po spodnjih hodnikih so se shajali grajski posli, pa tudi drugi Kranjci. Nad glavnim grajskim vhodom je bil pripravljen balkon za gospodo in pogrnjen z baržunastimi preprogami. Po kotili hodnikov so stali kameniti vitezi z dolgimi bradami in osornimi pogledi. Zvonček zazvoni in borilca se pri kažeta, vsak od ene strani. Žrebca se spe n jata in otre-sata z glavo, odeta, v železne o-klepe in obrzdana s srebrnimi konopci. Viteza sta bila vsa v železnih oklepih, bronastih kapah, oborožena z mečem in kopjem. "Udari, ki si izzival moje prepričanje!" se oglasi Svetobor, vzbode svojega žrebca, da se je povzpel na zadnji nogi in stegne svojo kopje proti tekmecu. Njegov žrebee je naskočil, ali kopje je zdrknilo ob pasas-tem oklepu nasprotnika. "Slabo si moril, oglejski patrijarli!" zakliče Leopold in vzbode svojega žrebca, ki sc po ,žene v nazaj skakajočega Sve-toborovega vranca, in možniški grof sune s svojim kopjem pod nasprotnikovo ramo, da bi ga prevrnil s konja. Ali kopje je odletelo ob bronasti oklep in Svetobor zasramuje svojega nasprotnika: "Slovenca se šteješ, pa si I-talijanom metla in Nemcem to- • v v 19 9 porisce!" Žrebca se poženeta, treneta skupaj, a tudi kopji se križata, (Dalje na 7. strani. Rojaki in rojakinje i' Kadar imat« kxj moške ali ženske obleke ali perila očistiti in gladiti, ne pozabit« nt našo slovensko firmo — WILL COUNTY CLEANERS AND DYER* S. KODIAK, lastnik. Office and Works, 302-304 Walnut Si Joliet, Illinois. Chicago tel. 3131. N. W. tel. 814. Pokličite nas po telefonu in naš avtomobil odpelje in pripelje obleko na vaš dom. Naše cene so zmerne 1b delo garantiramo. Joliet Steal D?e House Profesional Cleaners and Dyera STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Caaa Chicago Phone 4444, N. W. 483, Javna ZAHVALA!!! Cenjeni g. J. Wahčič:—Jast sem rabila Vašo hvale vredno ALPENTINKTURO za lase za katero se Vam majlepše zahvalim, lasje so mi takoj prenehali izpadati in sedaj so mi gosti, dolgi in krasno na-rastli, želim Vas priporočati vsakemu kateri bi bil v taki zadregi kot sem bila jest, vse lase bi bila zgubila, da nisem rabila Vaše tinkture, zaradi ta-ga se Vam še enkrat lepo zahvalim Vaša rojakinja. Mrs. Anna Beketich, 314 Second Ave., Johnstown, Pa. Alpempomada za moške brke in brado, Bruslintinktura za sive lase od katere postanejo lasi popolnoma na-turni ravno taki ko ste jih v mladosti imeli, to je za moške in ženske, Wahčič Fluid ozdravi vsaki najstarejši reumatizem, kostibol, trganje, krče ali otekline v rokah, nogah ali v križicah, se ozdravi v Stih dneh popolnoma. Rane, opekline, bule, turove, kraste, grinte in lišaje. potne noge, kurje oči, bradovic^, debelo kožo na nogah in ozebline. Vse te bolezni se v 3 dneh popolnoma ozdravijo. Pišite takoj po cerniik in krasni žepni KOLEDAR za leto 1920 pošiljam vsakemu zastonj. JAKOB WAHČIČ, 67°2 Bonna Ave., N. E. Cleveland, O. Oscar J. Stephen Sobe 201 ln 80S Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. a a JAVNI NOTAR r s -a a Kupuje in prodaja zemljiiča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi po- (S škodbi. S Zavaruje tudi življenje proti ^ nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v aotar- gg sko stroko spadajoča pisanja. a a Govori nemško in angleško. a Esssffiiiffiiiaisi w m m n I Homewood Coal i I # Yard # § ifi G. MIKAN, MANAGER £ II S Tri ii Melal Premog s m m ter drva in kurivo g| tfi North Broadway oliet, 111. X ® PHONE 4801 SKSlfiHlSi ESStfi aSfiSIKSlJIiSlSfiStl Zdaj je čas kupiti žive ali o-čiščene prešiče, da si naredite doma meso in mast po nizki ceni. Mi jih imamo in pripeljemo na Vaš dom. J. C. ADLER CO., Pohne 101. —Adv. BOSEM Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnik«. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T. KELLY, pred., CH AS. C. PEARCE. Icaiir LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko Hranilnica v Jolieta Vlade Zd. Držav, Po&tne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tn vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z SI First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 90000000090000000^0000000000000000000000^000000000000000000^00^0000000000^001090^ AMERICA (ALWAYS t FIRST v ^ FOR VICE PRESIDENT FOR PRESIDENT G. Hard-zvest ter Naš bodoči predsednik, Warren ing, je predvsem, dober mož in tipičen Amerikanec. čimveč čujemo o njem v tej kampaniji tembolj nam je priljubljen in temveč zaupanja stavimo vanj. Med tedni in meseci tega časa ga vidimo rastočega izmed nas; bil eden izmed voditeljev; zdaj pa je postal voditelj nas vseh. Danes stoji pred nami krepak in čvrst Amerikanec; popolno razvit, močan z oziroma na telo in duševno moč. On govori le v enem jeziku nam vsem in njegovo govor je odprt, odločen, jasen in iskren. Njegov cilj ni, da bi zadovoljil temveč hoče razjasniti in povedati kaj bo storil, pa to tako odločno in odkrito, da ni dvoma o njegovem namenu. Prepričani smo, da on naravnost to misli kar reče, in mu zaupati smemo. Takšnega moža potrebuje dežela v sedanjih časih, in to je tudi vzrok, da tako velike množine amerikanskih volilcev krožijo okoli njegove zastave in se številno množijo v povečajujoči se zaupnosti. On je tipičen Amerikanec; njegova globoka ljubezen do domovine, njegov ponos na njeno slavno preteklost in njegovo zaupaje na njeno še večjo bodočnost; v svojem zavedanju za pravico in natančno spoznanje narodne zavesti; v svojem zdravem razsodku, nepremagljivem vsakdanjem razumu, odkritosrčnosti in hrabrosti, in v svojih dalekovidnih in izkušenih zmožnostih. Kakor vsi drugi veliki predsedniki, republikanci in demokrati, je bil on iskušen v šolali amerikanskega žitja, šolah ljudstva. Njegov začetek je bil skromen, poln trpljenja in trdega dela, kakor oni Lincolna. Pošten, zvest in zmožen v svojem delu, kakor je bil mučeniški osvoboditelj, je storil vsako svoje delo dobro, a to brez samohvale. ( Vedno je bival med ljudstvom in deloval med ljudmi v slogi in sporazumljenju. Naučil se je živeti med ljudstvom, zato je zdaj zmožen vedeti ljudske potrebe, ljudsko mišljenje •— on ve kar dežela potrebuje. Tako je vzrastel med nami, da je postal prvi med enakimi; mož, ki je vzgojen za poklic potrebe, ker je resnično zmožen govoriti z zapove-dujočim glasom Amerikanskega ljudstva. V vseh krizah v zgodovini dežele, je razsodnost in vest ljudstva pokazala svojim voditeljem pravo pot, in to brez zmot, do pravega cilja,in ljudstvo edino ima moč, kakor ima potriotično zmožnost, da obvaruje deželo, ki se zdaj nahaja v najnevarnejši krizi od svojega poroda, da jo zopet varno pripelje v strugo zavetja do večjega narodnega napredka in slave. Le zvesti in izkušeni sin Amerike zamore biti njen pravi zastopnik in voditelj v tej historični krizi—in ta sin je Warren G. Harding. Amerika bo varna pod vodstvom tega dobrega in velikega Amerikanca. On stoji trdno na amerikanski grudi in njegovo srce bije najprvo za Ameriko, a njegov pogled pa vidi tudi v druge svetove. On je bil velikan treznih misli in prost vseh domišljij. On ne gleda na sebe kot nadčloveka, temveč kot enega izmed nas. On bo vedno gledal in deloval na to, da doseže kar je najbolje za našo navadno deželo in ljudstvo; in da bo prepričan o svojem namenu, da je dober in koristen, se bo posvetoval z najboljšimi možmi za pomoč. Ko bo udejstvil napredne misli republikanske stranke, bo vedno poslušal ljudski glas; sprejemal nasvete od ljudi in korakal v isti smeri; ljudstvo je zdaj prepričano, da je on dovolj neodvisen, močan in pogumen, da bo storil to kar bo izprevidel za najbolje, in da bo podpiral vse kar bo izprevidel, da je koristno. To je blagoslov za deželo in amerikansko ljud stvo, da ima priložnost vročiti v teh burnih časih veslo v roke tega moža, ki bo privedel držav ni čolnič v varno pristanišče. Zdaj pa stoji na nas vseh, da storimo svojo dolžnost in postavimo pravega moža na pravo mesto. To pa storimo, ko bomo šli na volišča, ne glede na vreme, da oddamo svoje glasove za Harding in Coolidge $ Republikanski narodni komite SVETOBOR (Nadaljevanje s 6. strani.) da zazveni jeklo v zraku. Bronasti kupi se zagugljeta; kopji pa obtičita v zraku. '' Slava obema!" se čuje glas z balkona. Žrebca se penita, jezdeca se psujeta, v pesku se delajo globoke jame. Svetoborov žrebec zadene pravo razmerje, se povzpne, češki knez zavihti kopje z vso močjo in jo porine v prsi nasprotnikovega rjavca. Kopje spodrkne, rine pod kožo in — rjaveč se zvali vznak. Leopold odskoči na tla, Svetobor pa zavihti okrvaveno kopje in je vrže nasprotniku pred noge. "Slava Svetoboru!" zaori z balkona, zaori s hodnikov in lovorjev venec prileti z balkona. Svetobor ga ujame, sname šlem in si položi venec na glavo. Borilca se umakneta s pozo-rišča, Leopoldovega rjavca pa so hlapci tirali v kraj. "Spet bomo imeli dobro kosilo," vpije Žiznec. "Nezdra-vja mi, če sem še kdaj videl take vrste turnir. Ta naš Svetobor je, da ga mu ni para! Ali ni res, Rep i'' "Lep mož je in krepak. Bog mu daj zdravje in srečo!" odgovarja Tipold. "Le meni verjemite," modruje stari oproda, "da 'bo ta češki knezič še visoko splezal. Nezdravja mi, ako ne bo patri-jarli ali pa še papež!" "Navadno se vitezi udarijo v turnirjih za kake ženske. iSvetobor pa se bori za sveto vero. Je pravi mož!" pridene Tipold. "Meni se pa le to dobro zdi, da se ne sramuje, da je Sloven, ako pride med tuje ljudi. Koliko poznam svobodinov in kne zov, ki se takoj skrivajo, da so Korotanci, kakor hitro pridejo med Nemce ali Italijane," nadaljuje Žiznec. "To je res," pravi Tipold, "knežje krvi je, lahko bi bil češki knez, pa je tako skromen; vendar se ne ustraši nobenega viteza, čeprav mu moli meč v obraz. Škoda, da ni posvetni knez! O ko bi imela slovenska marka takega kneza, ne bi nikdar Nemci hlač ali po nji in jaz bi še danes oskrboval Slovensko margo. Tako pa so me Nemci pognali, kakor hitro je vzel cesar patrijarhu Slovensko marko. In zdaj sem ubožen ministerijal, ki moram delati vse, kar mi ukažejo, tudi vrv nositi obešencem." "Ne žaluj, Rep, če je tvoj gospod potegnil danes kratko slamico, in veseli se z nami," nagovarja Žiznec svojega so-hlapca. V tem pa je že rog zatrobil k odhodu. Kardinal je odhajal s svojim spremstvom in z Leopoldom na čelu. Ta se je držal hudo in je komaj čakal, da je odrinil na plan. Kranj in Or-tenburški grad mu je ostal v neveselem spominu. Večjo srečo kakor v Spljetu želim prevzvišenemu kardinalu!" zakliče Svetobor odhajajočemu odposlancu. "Spljet je tvoj, Ratisbona je moja,"'odvrne kardinal Peter, ki je bival istočasno s Svetobo-rom v Spljetu, da nagovori hrvatskega kralja za vojsko zoper korotanskega vojvodo. V Kranjskem gradu pa je bilo vedno živahneje. Ortenbur-žan se je potrudil, da napravi ostalim gostom razkošno pojedino. (Dalje prih.) Starcu rastejo zobje. ' Athens, O., 15. okt. — Tukaj Živečemu 73-letnemu A. W. Ba kerju so pričeli rasti novi zobje. ' Pred par tedni mu je pričel rasti en kočnik in sedaj sta se pojavila zopet dva. Starec je izgubil že vse prvotne zobe. KOROŠKI PLEBISCIT. Poročila kažejo, da je ljud ako glasovanje na Koroškem iz padlo v prilog Nemški Avstriji Ogromna večina glasov je bila za avstrijsko republiko in proti kraljevini Srba, Hrvata i Slo venaca, kakor se Jugoslavija uradno sama imenuje. Kdor čita slovenske liste že delj časa, posebno one, ki pri hajajo iz stare domovine, se ni kakor ne more čuditi temu iz idu ljudskega glasovanja. Vsakdo je bil prepričan prav lahko, da se ljudstvo nikakor ne more izreči za kraljevino proti republiki ali ljudovladi. V Avstriji imajo nove postave. Republika je vse kaj dru zega, kot je kraljevska vladavina v Jugoslaviji, kjer sedi mož, kot je dr. Radič, na dve le ti težke ječe, pa samo zavoljo tega, ker je slučajno govoril za republikanske ideje na Hrvaškem. V Avstriji nimajo pravice si liti nikogar, da bi bil vojak, a v Jugoslaviji pa mora biti voj-jak vsakdo, akotudi ni bil nikdar v vojaški suknji tudi v čr-nožolti in militaristični stari Avstriji. Vse kaže, da so jo jugoslovanski političarji prav nesmiselno zavozili in zabarantali, pa ne samo Koroško, temveč tudi ^Jadran in več dragih obmejnih krajev. Do viška je kipelo domoljubje v stari domovini, ko se je proglasila za neodvisno od Avstrije. Po vsi Jugoslaviji je bilo opaziti čut zadovoljstva, ko je v Zagrebu zasedalo Narodno Viječe. Kakor slana popari cvetje, tako je izginilo narodno navdu-gje za Jugoslavijo vsepovsod, ko je bila proglašena kraljevini v Jugoslaviji. Zadnji je bil najhujši udarec. Odkod je dobila vlada v Bel-gradu pravico, da proglasi Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov za kraljevino, je še danes zagonetka. To zadevo razumejo morda samo najvišje glave v Belgradu. Koroška je torej izgubljena «za Slovenijo in Jugoslavijo za vselej, in to samo radi nesmiselne belgrajske politike. Zdaj lahko vsakdo ve zakaj jugoslovanski diplomatje ne zahtevajo plebiscita za odločitev in poravnavo jadranskega vprašanja. Prepričani so, da bi tam izpadel plebiscit v prid Italiji. In tudi temu se ne bi .čudili. Ako- je prezirala Slovence Avstrija, se ji to ni toliko zamerilo, ker se od nje kaj boljšega ni pričakovati zamoglo; vsekaj drugega pa se je pričakovalo od nove jugoslovanske ■države, kakor to kar zdaj počenjajo tam s Slovenci, Hrvati in Črnogorci, kakor potrjujejo verodostojni viri. Kako odirajo zdravniki v Ljubljani. POSLANO. i Izjava. % KLINE'S KASH |j| KARRY Pure Cane Sugar, ^ 10 lbs.............$1.19 Karo Syrup, M Gallon can...........79c *1 Hebe Milk, ^ Tall Can ............10c «1 20c Pork and Beans, fi No. 3 cans ........12i/2c *S 20c I Want You Peas g at .................13i/2c TAFFETA vredna $2.50 Veiy fine grade Silk Taffeta, navy, black, taupe, copen, purple, $1.38 yard 219-223 Jefferson Street Jolietska največja prodajalna izdelanih oblek SVILA vredna $2.50 Georgette Silk, 40 inches wide, in all colors, price $1.24 yard DRUG DEPT SPECIALS g 25c Outicura ij. Soap................17c % $1.00 Danderine % for ..................77c fjj,. 50c Horlick's Malted Milk ................37c I* 50c Armand's Face |jj» Powder .............34c g> $1.25 Ed. Pinaud's Lilac Vegetal .............96c fj» ZIPP! BOOM! BANG! Cene so spet padle m 1 *§ % % i «§ % i i i n 4 g 1 close firm weave; yd 1 - Začeli smo s Fireworks Zopet vodimo cene nižje do temelja Citajte vsak odstavek te velike prodajalne, ki zopet niža cene. FRUIT OF THE LOOM MUSLIN Bleached, 36 inches wide, 19c sg DRESS PERCALE vredno 45c ^ Dress and Wrapper Per-^ cale, full 36 inches wide, in stripes and neat figures on *§ light or dark grounds, mill lenghts of 39c quality; speecial, yd.........24c 1 4 I 5 •a m FLANNELETTE vredno 39c Dress and Wrapper Flan-nelette, 27 inches wide, in several neat patterns toi from, fleeced on .........23c select & side; yard 1 - LONGCLOTH % vredno 45c English Longcloth, 40 inc. H wide, a fine quality, used for undearwear, childrens a i I dresses, etc.; yd. ,25c BLANKETI po znižani ceni vredni 6.50 ^ Cotton Plaid Blankets in large tartan plaids of pret ty color combination, size 64x76, heavy fleeced blank ets; special pair ... .$3.89 jfe __ *| BLANKETI % M B vredni $8.00 Wool finished Blankets, •g size 66x84, blankets that *g look and feel like wool, Ig made of finest grade of cotton with pretty border, mohair bound edge, each § only...............$4.95 fe -- Mali moj unuk obolio je ovih dana u Ljubljani na disenteriji Moja žena odpeljala ga je k dru Avramoviču, koji mu je dao jedno injekciju. Za ovu jedinu injekciju, koja u ostalom nista koristila nije, mora sam platiti dviesto i petdeset kruna. Iz humanitarnog razloga dužan sam to javiti svima, koji bi tre-bali liečničke pomoči. U Zagrebu, 15. avgusta .1920. F. S. Vilhar. Poljaki proti socialistom. Iz Varšave poročajo, da je vlada sklenila razpustiti največjo socialistično delavsgo organizacijo na Poljskem: "Zvezo", ker ima zveze z sovjetsko Rusijo in je proti Poljski sovražno nastopila. I 1 1 i i 1 2 S I % OUTING FLANNEL vredno 39c Outing Flannel, 27 inches wide, in stirped and check ed patterns, very heavy nap; special yd.......16c TICKING vredno 79c w Is I I I I I t € S C t i S