Ciimina plačami v gotovini.
STE V. 258.
V LJUBLJANI, »omleljek, 14. novembri 1 <»27.
Posamezna številka Din l*-**, LF.TO TV.
Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30'—.
Heodvlsan političen lis!.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3, TELEFON ŠTEV. 2852.
Rokopisi se ne vračajo.
Oglasi po tarifo.
Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.G33,
■mm
Razveseljiva dejstva.
Počasi menda prihajajo tudi za Jugoslavijo časi konsolidacije. S francosko-jugoslovanskim paktom je pričela konsolidacija v zunanji politiki, s predložitvijo prvega obračuna, v državnem gospodarstvu pa v notranji politiki.
Pakt s Francijo je razbil italijanske nade o naši izolaciji in oprti na Francijo moremo mirno nadaljevati svoje delo, ker je sedaj mir zasiguran in ker se nam ni bati nenadnega napada. Za nami je doba nervoznosti in nesigurno-sti in v tem je veliki pomen prijateljskega pakta.
Enako velik pomen pa ima tudi dejstvo, da je bil predložen prvi obračun državnega gospodarstva. Kaj pomaga, če skupščina še tako reducira proračun, če se pa brez ozira na proračun zapravlja denar in ga potroši več, kakor bi se smelo. Proračun je le polovičarsko de-če mn tudi ne sledi obračun, če nihamo dokaza, da je bil denar tudi v resnici tako uporabljen, kakor je proračun določil. Že prvi obračun pa je tudi dokazal, da smo imeli vlade, ki so Se na določbe proračuna zelo malo ozirale in tako je bilo leta 1924. upoiab-'ienih nad 1300 milijonov, za katerih sPloh m bilo nobenega kritja. Podčrtati treba, da se je to zgodilo takrat, ko je bila v vladi tudi SDS, ki ve danes tako Jnnogo povedati o državnem gospodarstvu.
šele sedaj, ko je bil predložen prvi obračun, ve tudi vsak minister, da bo tieba enkrat odgovarjati za uporabo dr-zavnega denarja in to veliko moralno dejstvo je tako silno, da moremo sedaj govoriti o pričetku državne konsolidacije. Sedaj imamo šele upanje, da se bo denar v resnici tako uporabil, kakor je določila skupščina in sedaj šele vemo, da se bo pričel red v državnem gospo-dartsvu. Od tega pa odvisi vse in zato je Predložitev prvega obračuna eden najbolj razveseljivih dogodkov, kar smo jih sploh doživeli.
Pa še eno razveseljivo dejstvo mora-1,10 zabeležiti. Boj za zvezo Slovenije z morjem je vendar enkrat končan in upati smemo, da novo zvezo tudi kmalu dobimo. Vse gospodarstvo Slovenije bo
o	z novo progo silen razmah in za-
| dobil	t__________________
to je glavna dolžnost vseli slovenskih strank, da s složnim delotn čim preje zasigurajo pričetek gradnje nove proge.
Pakt s Francijo, predložitev prvega obračuna, zveza Slovenije z morjem, to je troje razveseljivih znamenj, da se je oaša konsolidacija pričela. Treba sedaj samo napeti vse sile. da se ta konsoli-acija še pospeši in da se bodo nova razveseljiva znamenja dan na dan po-gf ?.ala- Predvsem pa treba reducirati e evl .ministrstev, izvesti znižanje in iz-., en.ie davkov, dvigniti naše kmetij-' 'O m trgovino, pospeševati našo indu-strijo, predvsem pa uvesti v državno Upravo red, da ho državno gospodarstvo slonelo na istih solidnih principih, kakor sloni naše privatno.
. Mnogo upanja je, da se bo vse to tudi 'Zv^lo, ker so potisnjeni v opozicijo Par%m in se vedno bolj uveljavlja dela. Ni več važno, kaj zna kdo nSe obljubljati, temveč odločilno je sa-^ to, kaj /ilia delati. In da zna delati „.a,s zunanji minister, da zna delati naš ‘nančni minister in da zna delati tudi as Železniški minister, vse to dokazu-
•	fakta, ki smo jih dosedaj doživeli. . ar°d je sit besedi, narod hoče dejanja zato je pozicija Vukičevieeve vlade ,	110	bolj	trdna,	ker	narod	vidi, da ima
ta vl«da uspehe.
aratela dejanj je močnejša od vsake lu£e paralele. Zato pa tudi vsa akcija
Odločilen boi med Trockim in Stalinom.
TE C OKI IZKLJUČEN IZ KOMUNISTIČNE STRANKE. - NEPOTRJENE VESTI e ATENTATU NA TROCKEGA, KI JE BIL BAJE UBIT. — PO DRUGIH VE-«5Tp.ji TROCKI IN ZINOVJEV ODŠLA V BERLIN. — TROCKI NAPOVEDUJE
REVOLUCIJO.
Kakor pričajo zadnja poročila iz Moskve je stopil boj med opozicijo in vlado v’ odločilno fazo. Že po govoru Trockega in Zinovjeva (oba govora objav-1 jamo na drugi strani) na plenarnem zborovanju osrednjega odbora je bilo jasno, da so zavzela nasprotja tak obseg, cla jih ni mogoče več s kompromisom premostiti. Spor se je mogel nehati le z zmago ene ali druge skupine. Po vsej priliki — in zadnje vesti to potrjujejo — je zmagal Stalin in kaj drugega tudi ni bilo pričakovati, ker je ves vladni aparat trdno v njegovih rokah.
Vesti, ki prihajajo iz Rusije, pa niso čisto jasne in si nasprotujejo. Po nekaterih vesteh je bil Trocki ubit, po drugih pa ie skupno z Z i no v jev im pobegnil v Berlin. Naj bo resnična ena ali druga vest, na vsak način je jasno to, da je Trocki izgubil bitko.
Drugo vprašanje pa je seveda, če bo z izključenjem Trockega in tovarišev iz komunistične stranke boj tudi končan. Kajti poročila pravijo, da uživa Trocki med delavstvom velike simpatije in enako je gotovo, da ni Trocki zagrozil z revolucijo, če se ne bi čutil močan.
Zato je nad vse verjetno, da smo prišli do nove in poslednje epohe boljševi-ške revolucije in da se tudi v Moskvi približujejo thermidorski dnevi. Nacionalna Rusija se probnja in kot Slovani ff. moramo tega le veseliti.
TROCKI BAJE UBIT.
Pariš, 14. nov. »Chicago Tribune« prinaša senzacionalno brzojavko iz Rige, po kateri naj bi bil preteklo noč na Trocke-
ga izvršen atenlta. Trocki je bil baje
ubit.
TROCKI IN ZINOVJEV POBEGNILA V BERLIN.
Moskva, 14. nov. Trocki in Zinovjev ter nekateri njuni pristaši so preteklo noč odpotovali v Berlin.
TROCKI IN NJEGOVI TOVARIŠI IZKLJUČENI IZ KOMUNISTIČNE STRANKE.
Berlin, 14. nov. Iz Moskve je došlo več nasprotujočih si vesti o Trockem iii o Zinovjevu in o njunih tovariših. Trocki in njegovi pristaši so bili izključeni iz komunistične stranke. Ne ve se pa, kaj se je kesneje z njimi dogodilo. Vest o atentatu ni potrjena.
Berlin, 14. nov. Nasprotstvo med sovjetsko vlado in Trockim se je v zadnjem času do skrajnosti zaostrilo. Izgleda, da je prišlo do končnega obračunavanja med njimi. Kakor nastopajo Trockij in njegovi tovariši, je videti, da se ne plašijo nobenega koraka. Trockij ima za seboj dober del delavstva, pa tildi v vojski je popularen.
Moskva, 14. nov. Vladni organ Pravda- javlja, da je prišlo na seji plenuma do zelo viharnih prizorov, kar sta Trocki in Zinovjev zapretila, da se ne bojita Stalina in da bosta zanetila po vsej Rusiji krvavo revolucijo, samo da vržeta današnji režim. Trocki je očital Stalinu, da je kriv, da se je zrušilo tisto, kar sta on in Ljenin skupno ustvarila. Trocki je vzkliknil: »Vi nas lahko zaprete, tudi pobijete nas lahko, toda naša misel bo zmagala. Vaš padec je neizbežen. Revolucija je na pragu.
Marinkovič odpotoval v Beograd.
SESTANEK MED MUSSOLINIJEM IN MARINKOVIČEM NI IZKLJUČEN.
Beograd, 14. nov. Po vesteh, ki so dospele iz Pariza, je dr. Voja Marinkovič s soprogo odpotoval iz Pariza. V Beo grad dospe jutri, v torek. Dr. Marinkovič se to pot ne bo nikjer ustavil, niti v Londonu, niti v Rimu, kakor se je mislilo, ko je odhajal v Pariz. Po vesteh, ki smo jih dobili iz diplomatskih krogov, bi le utegnilo priti do sestanka med dr. Marinkovičem in Mussolinijem. Poprej pa Iii se morala Rakič in Mussolini v vseli vprašanjih sporazumeti.
Zanimivo je, da se v nekem delu tujih
KRALJ ODTDE V BELJE NA LOV.
Beograd, 14. nov. Govore, da bo kralj odšel v Belje na lov in da se bo lova udeležil tudi predsednik vlade Velja Vu-kičevič. Včeraj je kralj napravil z avtomobilom sprehod v Topčider in pa n svoj novi dvorec v Dedinje._______
NOVI PRORAČUN BO ZNAŠAL 10.800 MILIJONOV.
Beograd, 14. nov. Vlada je vzela v razpravo novi proračun. Diskusija o njem se t)o danes nadaljevala. Natančna višina novega proračuna še ni znana. Finančni minister jo drži v tajnem in noče
novo pečenega seljaško-demokratskega bloka ne more imeti uspeha, ker je njena motorna sila v ponavljanju fraz, njena podlaga pa gesla, ki so že davno izgubila svojo silo.
Prehajamo v dobo dela in konsolidacije in dobe fraz je konec. Prvi razveseljivi dokazi so tu, a drugi jim bodo sko-laj slediii.
j prave številke niti članom vlade zaupati.
Izgleda pa, da bo proračun na vsak na-! čin nižji od letošnjega. Trde, da bo zna-| šal 10 milijard in 800 milijonov dinarjev. Za investicije pa bi se najelo v tujini večje posojilo, iz katerega bi se izvršila vsa večja dela.
Ko bo vlada proračun sprejela, bo predložen narodni skupščini, ki ga bo v finančnem odboru natančno prerešetala. Potem pa bi šel finančni minister v inozemstvo, da tam uredi vprašanje posojila.
FAŠIZEM NAD DINASTIJO.
Rim, 14. nov. Agenzia Stefani poroča, da se mora po sklepu predsednika vlade fašistovski Liktorski grb postaviti na vse italijanske državne zastave. Dosedanji savojski grb z belim križem odpade. Ostane samo še na vojaških zastavah.
/
Vsled snežnih zametov so telefonske ' zveze pretrgane, vsled česar so izostale najnovejše telefonske vesti.
diplomatskih zastopnikov govori o tem, da so izgledi za to, da se urede odno-šaji med Beogradom in Rimom. Zdi pa se, da bo Italija stavila kot pogoj za ureditev prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo vprašanje nettunskih konvencij. Italija bi torej, kakor izgleda, delala na to, da se nettuuske konvencije postavijo na dnevni red narodne skupščine, ki naj bi jih ratificirala. Zanimivo bo, kakšno stališče bo tu zavzela francoska vlada: ali bo poskušala vplivati na nas, da sprejmemo tako stališče Italije.
Krvave volitve na zagrebški univerzi.
Zagreb, 14. nov. Za včerajšnje volitve v Jug. Akademsko podporno jednoto je vladalo med dijaštvom največje zanimanje. Šlo je za to, ali zmaga Hrvatski blok ali pa Jugoslovenski blok. V Hrvatskem bloku so se združili dijaki vseli kmetskih strank, doč.im so tvorili jedro Jugoslo-venskega bloka Pribičevičevi pristaši. Kot tretji so \iozili svojo listo radikali, ki niso na noben način hoteli iti skup;ut s pribičevičevci.
Volitve so se vršile v gornji dvorani »Kola«, kjer je bilo postavljenih 6 volilnih žar. Do 1. popoldne so se vršile volitve v miru, le posamezne gruče dijakov so vodile med seboj besedni boj. Univerza mora biti jugoslovenska! so vzkli. kali eni, zagrebška univerza je hrvaška, so vzklikali drugi.
Nekako okoli 1. ure popoldne je pritekel iz dvorane neki študent in zaklical na cesti stoječim tovarišem: Tovariši, Hrvatski blok vodi z okoli 100 glasov večine.
To je naravno izzvalo med prištali Hr-vatskega bloka veliko navdušenje in culi so se navdušeni vzkliki.
Napad »Jugoslovanov«.
Kake pol ure kasneje pa se naenkrat pojavi pred poslopjem »Kola* skupina kakih 30 omladincev, oborožena s palicami. 'Takoj so vdrli v gornje prostore, kjer so se vršile volitve in so se navalili na prisotne akademike. Razvil se je pretep, tekom katerega se je napadalcem posrečilo, da so razbili dve volilni žari, do-čim je bilo mogoče štiri rešiti.
Vest o napadu se je seveda bliskovito raznesla in na VVilsonovem trgu se je zbrala velika množica študentov. Pričeli so se pretepi na vseli koncih in krajih in bili so že tudi prvi ranjenci.
Tedaj je vstopila v akcijo policija in pričela neusmiljeno razganjati dijake obeh skupin. V kratkem času je bil trg pred gledališčem izpraznjen.
Dijaki so se pričeli nato zopet kmalu zbirati in v povorki so odšii na Iiico, kjer sta zopet obe skupini zadele ena na drugo. Prišlo je do ostrega pretepa, ki ga je končala policija. Hrvatski in jugoslovenski dijaki so solidarno občutili krepkost. kundakov.
Še pozno v večer so se nadaljevale demonstracije in pretepi. V bolnico je bil prepeljan en dijak, doeim je pet drugih ranjenih dijakov moglo ostati v domači negi. Konstatirano je, da so bili med razbijalci voiivnih žar tudi nedijaki.
Volitve pa bodo‘razveljavljene in je sigurno, da bo pri prihodnjih Hrvatski blok še z večjo večino zmagal.
Na vsak način pa so včerajšnji dogodki na zagrebški univerzi sijajna ilustracija k novi demokraciji, ki jo ustanavljajo pristaši g. Pribičevica.
Zagrebške tekme.
. Zagreb, 13. nov. Gradjanski - Concor-dija 2:1. Derby - Viktoria 2:2 Sparta * Uskok 2:0. Makabi - Ilirija 2:1.
Beograjske tekme.
Beograd, 13. nov. BSK - Sla vi ja 5:2.
SPARTA OSVOJILA SREDNJEEVROPSKI C LIP.
Duuaj, 13. nov. Pri današnji tekmi za srednjeevropski eup je prišla do vei. Škandalov. Boj se je vršil med liapidont in Spar to. Dunajčani so se ponašali škandalozno. Enemu igralcu Sparte je bilo lazbito koleno. Igra je končala -:1 v korist Rapida. Vsled prejšnjih zmag pa dobi cup vseeno Sparta. Tekma je bila po krivdi Dunajčanov bolj podobna bo-i ksu ko pa nogometni igri.
Senzacijonelna govora Trockega in Zinovjeva proti Stalinu
Oficielna »Pravda objavlja govora Trockega in Zinovjeva na plenarnem zasedanju centralnega komiteta* Oba govora jasno dokazujeta, kako veliko nasprotje vlada med i pozicijo in vlado in obenem tudi zgovorno j pojasnjujeta predlog o izključitvi Trockega m Zinov:eva iz komunistične stranke.
Zinovjev je med drugim dejal:
Politične napake Stalinovega »vodstva : v zadnjih dveh letih so neverjetne. Na mednarodnem polju so pasiva Stalinove politike:
1. Poloni kitajske revolucije.
2. Sramoten bankerot polilike bloka z izdajalci v generalnem svetu. (Klic: Ti si bil vendar predsednik eksekutive!)
3. Pospešitev preloma z Anglijo.
•1. Polovičen prelom s Francijo.
5. Prvi korak k priznanju vojnih dolgov.
(3. Pričetek razkola v III. internacionali.
7. Izločitev cele vrste komunističnih strank d -mičarjev.
Pasiva notranje politike so:
t. Položaj delavca se ni zboljšal.
2. Gotova hladnost delavskega razreda do sedanje politike centralnega komiteta.
(Lomov: Sušo iti potres v Krimu si pozabil!)
3. Naraščanje števila kulakov (bogatih kmetov).
4. Poslabšanje razpoloženja na deželi, zlasti naraščajoča agitacija »Kmečke zveze ;.
5. Neuspeh kampanje za znižanje cen.
0.	Narastek brezposelnih.
7. Poostritev krize transporta živil.
8. Nova buržoazija pridobiva ne samo na gospodarski, temveč tudi na politični moči.
Skratka: Ena napaka podi drugo, poraz sledi porazu in efekt tega je — političen bankerot. Največjo napako pa delate, ko smatrate razmerje sil v tej dvorani kot razmerje v stranki in med delavstvom. Opozicija jc danes že masno gibanje v stranki in v delavskem razredu. Usodna napaka bi bila, misliti, da je mogoče različnost naziranj odpraviti s silo in pritiskom. V političnem življenju se dostikrat zgodi, ko nasilje samo stopnjuje odpor, da so potem preganjani nazori v množicah še bolj popularni. Naše represalije proti menševikom in scc. revolucionarjem so imele samo zato uspeh, ker je bila naša razredna linija pravilna.
Razumite že enkrat: Gre za to, da so eedaj razredno linijo opozicije potrdili dogodki svetovno politične važnosti, Stalinovo politiko pa popolnoma ovrgli.
Po izključitvi iz centralnega komiteta boste morda tudi nas izključili iz stranke, ko že na stotine najboljših, pa mi ne bomo odnehali. Morate nam ali dovoliti, da govorimo stranki in v stranki, ali pa nas morate aretirati. V splošni zahtevi, da neha svoj govor, je zapustit Zinovjev govorniški oder.
Trocki jev govor.
Cim več »zmag ima vladna večina, tem slabotnejša postaja. Naše julijsko prica-ok o vanje moremo dopolniti tako-le: Sedanja- organizatorska zmaga Stalina je pred! : dnica njegovemu -političnemu Polomu. Ta je nujen. Hočete .nas izključiti iz stranke. Priznavajmo. da je ta namera logična posledica razvoja. Vladna večina, ki je izključila iz stranke stotine1 in stotine najboljših ljudi, ki se je drznila izključiti lake boliševike ko JifraM-’ kovskega, Serebrakova, Preobraženskega, Šarova, Vujiča in tovariše, ki bi sami mogli ustanoviti strankino tajništvo in sicer boljše , od sedanjega, vladna večina, ki je napolnila j ječe G. P. U. (čeke) z našimi izvrstnimi ! ljudmi, ki ima zveze z največjimi reakeio- ’
narci ko Čangkajšekom, Fengom, Šmerabom
i	Id., taka večina se vzdržuje le z nasiljem.
Surovost in nelojalnost, o čemur je pisal Lenin, nista več osebni lastnosti, temveč znak vlade in njene skupine. Osnovno načelo režima je, da veruje v vsemoč nasilja celo proti lastni stranki.
-	Stalin je delal Leninu skrbi že kot generalni tajnik. »Ta kuhar bo kuhal samo ostre jedi«, je dejal Lenin. Danes servira Stalin tako jed s sporočilom o vojaški zaroti. Ped Leninovim vodstvom je imelo strankino tajništvo samo podrejen upliv. Položaj se je iz-premenil šele med boleznijo Lenina. Izbero ljudi potom tajništva, osvojitev državnega aparata od Stalinovcev, je povzročilo, da je Stalin od stranke neodvisen. To je bil vzrok, da je Lenin tik pred smrtjo zaklical: »Odstavite Stalina, ki more stranko upropasiiti. : Toda stranka ni izvedela o tem nasvetu. Aparat ga je skril. Vodilna skupina misli, da metre s silo vse doseči. To je velikanska zmota. Sila more imeti velikanski revolucionaren pomen, toda le, če služi pravilni razredni politiki. Od boljševikov izvršena nasilja nad meščani, menševiki in soc. revolucionarji, so dala gigantske rezultate. 'Nasilja Ke-renskija, Ceretelija in drugih nad boljševiki pa so padec kompromisarskega režima pospešila. Vladajoča večina udriha po lastni stranki s tem, da dela z izključitvami,, odvzemom dela in aretacijami. (Vzkliki: Doli! Kakšna nesramnost! Menševik! Ne ga poslušati! Malomeščan! Ogaben menševik!) Delavci se danes boje v lastni celici povedati svoje mnenje. Diktatura aparata terorizira stranko.
Mi se pa ne bomo dali ustrahovati, temveč bomo boi nadaljevali. Morete nas zapreti, ne pa zadržati naše zmage. Vaš polom je pred vratmi!
Opozicija nelegalna.
Boj med opozicijo in vlado postaja vedno ostrejši. Na Trockijevem shodu v moskovski 'tedniki so bili pristaši vladne večine vrženi iz dvorane. Opozicija se nadalje vedno bolj naslanja na nestrankarsko delavstvo in inteligenco, vsled česar nastopa vladna večina vedno ostrejše proti opoziciji.
Po predlogu moskovske organizacije o izključitvi Trockega, Zinovjeva, Radeka, Su.nt-ge in drugih iz stranke je izdal centralni komite oklic na vse strankine organizacije in jim naznanja, da se vprašanje opozicije predloži centralni kontrolni komisiji, najvišji strankini instanci v odločitev. Obenem poživlja centralni odbor vse organizacije, da preprečijo vsak javen nastop opozicije. Nadalje odreja osrednji odboi* da treba vsakogar, ki skuša debatirati v smislu opozicije, takoj iz stranke izključiti. Skupščine opozicije, ki je nelegalna, treba preprečiti tudi s siio orožja.
Vse te odredbe so bile izdane, ker so dogodki dokazali, da je Trockiieva skupina danes že druga stvanka in da je poslala resna nevarnost, da komunistična stranka razpad«. Vprašanje je, če bo vladna večina sploh tailco mečna, da Trockijevo stranko zatre in prepreči, da bi se še nadalje širile ideje opozicije. Na drugi strani pa je tudi jasno, da opozicija še dolgo ni tako močna, da bi mogla osvojiti oblast v državi. Toda to dejstvo, da me ra j-.cleg -cficiclne obstojati še druga stranka, iu čeprav je proglašena za nelegalno, pomeni za komunistično stranko naj večjo nevarnost.
Zato je skoraj gotovo, da bo vladna -skupina izvedla izključitev Trockega iz komunistične stranke.
Politične vesti.
—	Vesti o okrnitvi ljubljanske univerze izmišljene. Kakor poroča včerajšnji »Slovenec« so vse. vesti o okrnitvi ljubljanske univerze neresnične in le grda izmišljotina. “Proračun prosvetnega ministrstva je nespremenjen in ■so v njem vse postavke za ljubljansko univerzo. — Kakor smo se informirali, je vest »Slovenca« točna. Tem bolj obsojanja vredno pa je postopanje eadeesarjev, ki so hoteli celo vprašanje naše univerze strankarsko izkoriščati.
= Prvi obračun državnega gospodarstva
predložen. Finančni minister je predložil skupščini prvi obračun državnega gospodarstva in sicer za leto 1924-25. Obračun je zelo 'obsežen in obsega 1500 strani velikega formata. Povdariti treba konstatacijo obračuna, da je bil porabljen aprila 1. 1924 kredit v vi-
šini 1.320 milijonov, za katerega ni bilo.no-. benega kritja. Tako postopanje je nezakonito, pravi poročilo glavne kontrole. — Tako se je vladalo, ko so bili esdeesarji v vladi. Se-dai pa obljubljajo nebesa! Kdo jim bo verjel?
— Odsoditev skupščinskih sej. Na konfe-irenci med Vukičevieem in dr. Peričem je bilo sklenjeno, da bo prva seja skupščine 19. t. m., druga pa 22. Na prvi seji bo predložen skupščini novi proračun, na drugi pa bodo ratificirane trgovinske pogodbe Belgijo, Nemčijo in Anglijo. Nato bo skupščina ■odložena do sredi januarja, ko se bodo končali katoliški in pravoslavni božični prazniki.
— Poloficielni komentarji italijanskega tiska k zvezni pogodili s Francijo. Italiianski listi pišejo: Francoska diplomacija je po ..voj-
ni pod vzela vse korake, da dvigne svoj ugled v srednji Evropi in na Balkanu in da postane v teh krajih arbiter. Kar je Poincare začel, to je Briand nadaljeval. Akt francoske politike je bila ustvaritev Male antante, ki je čisto osvojila francosko orientacijo. Mala antanta je zato delovala. Čislo v smislu francoske .politike, doč:m se je Italija trudila, da paralizira ta vpliv v Podonavju in Balkanu. Jugoslavija je prvi čas kolebala in -Pašie, ki je dob.ro precenil vsak korak, je sklenil prijateljstvo z Italijo in ga hotel utrditi z net-tunskimi konvencijami. Njemu je sledil Nin-čič, ki le hoiel sedeti med dvema stoloma, kar pa ga je spravilo v težko zadrego. Ko je Nineič padel, je bil Beograd izoliran. Nato so v Beogradu mislili na vse mogoče stvari, tako ustvaritev sporazuma z Grško, oživljenje balkanskega bloka, iskanje sporazuma z Ma-djarsko in končno približanje sovjetski Rusiji. Toda vsa ta prizadevanja so se ponesrečila. Nato je Francija bolj krepko pritisnila Jugoslavijo, da si zasigura svoj vpliv. Ko je prišel Marinkovič, so upali Jugoslovani, da bo Marinkovič 'razbil izolacijo. Dvomimo, da je Marinkovič s paktom s Francijo to dosegel, kajti ro mnenju italijanskih listov je ta pakt sklenien na vpliv Češkoslovaške. Pred kratkim je bil namreč v Pragi šef protokola v francoskem zunanjem ministrstvu, Berthelot. ki je zatrjeval, da se nimata Češkoslovaška in Rumuniia bati Rotherme.rove akcije. Tedaj ie dr. Beneš dejal Berthelotu, da mora imeti francoska diplomacija uspeh le, če se konsolidira Mala antanta in če se zboljša položaj Jugoslavije, kateri grozi popolna izolacija. To je bil zadosten razlog, da je bil podpis francosko-jugoslovanskega pakta pospešen. — Tako italijansko mnenje, ki vendarle ne more zakriti, da jim je naš pakt s Francijo pokvaril račune. Že samo to pa dokazuje, da je za Jugoslavijo zveza s Francijo največje vrednosti.
= Angleži zavračajo italijanske kritike. »Times« pravi, da je bil jugoslovansko-firan-coski pakt podpisan sedaj samo zato, ker ni hotela Francija zadeti italijanske občutljivosti. Pakt nima prav nobene osti proti Italiji, ker se Franrija noče enako ko Anglija vezati vojaško na Balkanu. Pakt je bil že pred
4	leti pripravljen in daje zato mnogo manj razloga za kritiko ko Tiranski pakt. Francoski politiki nimajo nobenega interesa povzročati na Balkanu politične zapetljaje. Nato govori »Times« o jugoslovanskem ponašanju in pravi, da dela jugoslovanska vlada preveliko reklamo s paktom. »Westminster Ga-zette« pa pravi, da -ni opravičena sumnja Italijanov, da hoče Francija Italijo tako izolirati, kakor je svoje dni Nemčijo, čeprav se mora priznali, da je Italija oni neposredni faktor, .ki ogroža mir na Balkanu. Dolžnost in naloga britanske politike je zato, da prisili Italijo in Jugoslavijo k zmernosti.
— Uspeli Gilbertove spomenice. Nemška ljudska stranka je po referatu ministrov Sh-esenianna in dr. Curtiusa o sporu med reparacijskim generalnim agentn.m Gilbar-tom tn nemško vlado snrejela resolucijo, v levteri pravi mod drutrim: Skratka odklanja vmešavanje generalnega reparacijskega agenta v zakonodajno delo parlamenta in zahteva, da se uradniški zakon sprejme. Obenem pa zahteva izvedbo obsežne upravne reforme in je treba pri tej priliki rešiti tudi vprašanje odnošajev med deželami in državo. Na vsak način mora parlament kontrolirati izdatke dežel iti država ima pravico prevelike izdatke dežel omejiti. V prvi vrsti .pa je potrebna državna kontrola nad posojili, ki jih najemajo dežele. — V bistvu je s tem nemška .ljudska stranka sprejela stališče ge-' neralnega reparacijskega agenia.
— Reforma volivnega reda v Italiji. Veliki .fašistovski svet je sklenil, da reformira voilivni red. Število poslancev bo znižano od 5fi0 na 400. Vsa Italija bo en volilen okraj. Voliti pa ne bo smel vsak državljan, temveč samo tisti, ki jih bodo fašisti sprejeli na posebno listo. Vsak, kdor bo hotel priti na to listo, bo moral dokazati, da je aktiven nacionalen element. — Namen nove votivne reforme je predvsem t-a, da bodo odslej Slovenci in Nemci brez svojih zastopnikov. .Nerazumljivo pa ie, zakaj se fašisti sploh mučijo z novim volivnim redom in zakaj-kratko-malo ne dekretirajo, kdo bo poslanec, kd ima njih nova volivna reforma itak samo ta cilj.
~ Viharna seja francoskega parlamenta. Na zadnji seji francoske zbornice so komunistični poslanci vehementno napadali vlado, ker ta tako neusmiljeno preganja komuniste. Poslanec Bert'«ou je dejal, da ie bil neki komunistični politik vsled enega članka ob-
y
I.
a;
'-sM
mi
Čehcslovaški min. predsednik švelila, kUe imel te dni programatično nad vse važen
ekspoze.
sojen na 30 let ječe, dočim je mogel Daudet (monarhist) v ječi ustanoviti literaren sal<®-Socialist Masson je zahteval, da se zvišaj0 prejemki staroupokojenuev. Takoj nato je vstat Poincare in izjavil, da je to čisto i*' ključeno, ker bi to zahtevalo 240 .milijon® novih izdatkov, proračun pa je le za 6 n# jo,nov aktiven. Zahteval je zaupnico in zb®' nica mu jo je tudi izrekla s 330 proti 1® glasovi. — Nato je zbornica še odklonila ral' pravo o interpelaciji zaradi raznih uporov? francoski mornarici.
= Program zasedanja Sveta Zveze rarodo''-Na predstoječem zasedanju Sveta Zveze narodov se bo najprej obravnavalo vpraSanj® ureditve gdanske luke, nato afera križari^ »Salamis«, potem rumunsko-madjarski sP',r' Največ zanimanja vzbuja poljsko-litovski flikt, do katerega je prišlo vsled pritok® , tavske vlade in to na temelju člena 11.	■
Zveze narodov.
== Španija in Zveza narodov. »Berliner Ta geblatt« poroča iz Madrida, da je	,•
več do tega, da sodeluje v mednarodni P° tiki. Narodna samozavest španskega nai°' je oživljena. Tanger je prvo vprašanje n izhodna točka za špansko zunanjo politiko, a za tem ponoven vstop Španije v Zvezo narodov. O ciljih španske zunanje politike je ipiedaval španski zunanji minister Yangua? v Madridu ob navzočnosti španske vlade i» Pi inio de Rivere. Yanguas je med drugim dejal, da po španski državni teoriji nima niti en nared pravice, da vodi vojno, a v najboljšem slučaju je šele dopuščena obrambna vojska’ Največja zasluga Zveze narodov je upostav'' lev stalnega mirovnega sodišča, ki ni polJE čen, marveč juridičen forum. Španija <"^j. imeti v Svetu Zveze narodov dostojno $*,■.
šče, leer j« do tega upravičena ne sail}0 * i
svoje zgodovine, temveč tudi zato, keV 1* močna in ima zasigurano lepo bodočnost* Španija bi rada vstopila v Zvezo narodov-aii samo s pogojem, da ji je zasigurano mesto v Svetli. — Prodavanje španskega zunanjega ministra se v političnih krogih smatra za službeno stališče Španije v vprašanju ponovnega vstopa Španije v Zvezo narodov. '
= Bratianu, diktator Rumunije. >Daijy Maik prinaša iz Bukarešte poročilo, daJe Bratianu pravi diktator Rumunije. Kralj'11® Marijo in princeso Heleno drži stalno p0(* nadzorstvom kakor kaki jetnici. Boji se, J*
| bi se utegnili sestati s Karlom. Bratianu s! j je v svesti, da bi bil uničen, ako se Kar* vrne v Rumunijo. Trde, da bo kmalu vsa kraljeva rodbina postavljena pod nadzorstvo-Biatianu se namerava proglasiti za diktatorja.	~
KRATKU VESTI.
Med Italijo in Mailjarsko 1>o sklenjena
zvezna pogodba ket odgovor na franco^^ jugoslovanski pakt. Tako poročajo an listi.
Atentat na komisarja Zveze narodov.
Ha
švedskega polkovnika Lid.ta, ki je bil o Zveze narodov imenovan za razsodnika mejnih incidentih med Grško in Bolgarsko, je bil na bolgarskem ozemlju izvršen atentat, ki se je pa k sreči ponesrečil.
Dav angleška torpedna rušilca »ta 'pinspeia v Tanger. Politični krogi smatrajo, da je to angleški odgovor na italijansko mornariško demonstracijo.
Radivoj Rehar:
KRIZA SLOVENSKE KNJIGE.
Pojavi zadnjih dni dokazujejo, da se je pričela končno tudi širša javnost zavedati, da se nahaja naša knuga v obupni krizi, o kateri je treba razmišljati in ji najti rešitve. O tej stvari so pisali zaporedoma že vsi naši dnevni listi »Slovenec« ji je posvetil kar celo stran in že to je nekaj. sSamospoznanje je prva pot do poboljšanja!« pravi pregovor, “kajti krize naše knjige so poleg splošnega obubožanja srednjih slojev in založniške in-dolence v prvi vrtsi ravno naši dnevniki in v podrejeni meri tudi vsi ostali časopisi, neizvzemši naših literarnih in družinskih
revij. Ta kriza seveda tudi ni samo slovenski, temveč občesvetovni, oziroma bolje: občeevropejski pojav. V krizi se nahaja n. pr. celo angleška, francoska in nemška knjiga, da krize češke, poljske, hrvatske, srbske in drijgih knjig sploh ne omenjam; toda naša slovenska kriza se razlikuje od ostalih vsaj
v toliko, da je prvič bolj nevarna in drugič .da se mnogo manj brigamo aa njeno rešitev kakor se brigajo drugi, n. pr. Cehi, Nemci, Francozi itd.	,
Prvi vzrok, da je zašla naša slovenska knjiga v krizo tiči v našem slovenskem opičjem posnemanju in oboževnaju zapadno-evropske mode in civilizacije. Mi Slovenci smo bili že od nekdaj taki, da smo hoteli zi-vefi isto življenje kot ga živi n. pr. Pariz in
ko so pričeli degenerirani sinovi zapadnih veleemst oboževati golo telesno kulturo j in. iskati v športu rešitve zase in za j svoj naraščaj, smo mislili mi, zdravi sloven- | ski kmetavzarji, da je potrebno tudi za naše j kmečke fante, da brcajo žogo, da tekaio in i ne vem še kaj in da tako žive »z duhom ; časa«. Iz prvotnih namenov tega športa je i f-r,stalo naposled golo tekmovanje in lovlje-nie rekordov posameznih športnikov in celotnih športnih družin, in da zopet ne zaostanemo za »veliko zapadno civilizacijo in »modo«, smo se vrgl^ tudi mi v ta vrtinec in nismo niti pomislili, da je to znak propadanja za pada IJntergang des Abendlandes«, kakor pravi Spengler. K temu zapadli pa mi Sloven ci še ne spadamo in ne smemo spadati. Tako smo pričeli oboževati šport in ga postavljati nad vse ostale zemeljske dobrine in vrednote. Vsako mesto in skc-ro tudi že vsaka vas je dobila svoje športno društvo in naše dnevno in tudi drugo časopisje je dalo športu na razpolago cele strani in oddelke, j Ni čudno tedaj, če je imela ta športna pro- j paganda naivečji upliv ravno na naš inteligenčni naraščaj, na naše srednješolsko in vi’ sokošolsko dijaštvo. Danes se 90 odstotkov našega dijaštva v svojem prostem času ne zanima za čisto nič drugega, kakor za spori.
S	tem smo za svojo knjigo izgubili eno celo generacijo. Z izdatki, ki jih ima posamezen naš dijak, pa tudi marsikateri drugi med našo mladino, s posečanjem raznih športnih
prireditev, bi si prav gotovo lahko kupil vsaj po eno knjigo na mesec. V prostem času bi vzel to knjigo in odšel na izprehod v prosto naravo in zdravstveni efekt bi bil vsaj lakšen kakor piri gledanju nogometne tekme na zaprašenem igrišču. Vse to pa je zakrivilo v prvi vrsti naše dnevno časopisje s svojo pretirano srortno reklamo in propagando. Da ne bo nesporazumljenja, naglašam, da nisem nikak principiielen nasprotnik športa, pri njegovem gojenju pa ie treba upoštevati vsaj to, da se sestoja človek i z duše in telesa. »Mens sana in corpore sano! je bil rek starih Rimljanov, zato tudi mi jie smemo pozabiti, da je duševno neizobražen
i	rjak še vedno divjak. Vsled lega je noob-Nidno potrebno, da vtesnimo sedanji vsai pri nas silno pretirani telesni kult v njegove zdrave in koristne meje in začnemo z vse bolj intenzivno prcnagando kulta duševnosti To deto mora izvršiti v prvi vrsti naše ča-s'pisie. v drugi vrsti so pa v to poklicani vzpoiitelji naše mladine, učitelji in profesorji. Naši mladini je treba dopovedati, da ie kniisra za kulturo in civilizacijo tisočkra potrebna kakor pa nogometna žoga.
Kdor pozna razvoj našega časopis a v zadnjih dva'setih letih, mora priznati, da je nie-r»r vo zmimanje za knjigo vedno bol., m bol., Pirnic in sicer ravno v razmerju, v katerem
i.> naraščala propaganda za šport. Svoječasno sn , rinašali naši časopisi objave vseh knjig, ki so pri nas izšle, pisale so se o njih obširl
ne recenzije in razprave in izdaja dobre domače knjige je bila pravcati dogodek za vs? naše javno življenje. Danes naše časopisJ večine naših knjig sploh ne omenja, ali V‘ prinese o njih bornih par vrstic običaji trgovske reklame, pa še to navadno samo daj, če je knjigo izdalo založništvo, ki j« rokah stranke, kateri pripada list. Tako ^ pr. zaman iščemo v »Jutru in »Slovenske^ Narodu poročil o knjigah, ki jih izda »Nov!' založba-, »Jugoslovanska knjigarn«*« »Mohorjeva knjižnica ali »Cirilova tiskarna , na* sprotno pa bi se zopet »Slovenec pregreh proti-svojim »principom*« če bi objavil P r, čilo ali oceno knjig, ki izidejo pr, »Tisk«', ni zadrugi ali kje drug|e v akozvaneff^p p,rednem podjetju. »Ljubljanski Zvon , W v včasih redno in st roti prinašal recenzije vs novih slovenskih t.iijiznili del. se otnejur zadnje čase le na dela nekaterih redkih, d čim gre mimo ostalih kakor da jih sploh n’’ čeprav poroča na drugi strani o raznih det' srbske in hrvatske literature, ki včasih ni' omembe niso vredna ali pa za Slovence sipi0' ne prihajajo v poštev. »Dom in svet-: se s veda omejuje tudi samo na nekatere autoi M če pa	piše tu	in tam tudi o kom
ga že	a priori	odkloni. O poročanju os ,	,,
I	naših	revij bi	pa bilo sjdoh škoda razp1.
1	ljati, vanje zaide le včasih in to slučajno v	g
ka drobtinica. Da se pri taki propagan ^ strani našega časopisja mora nahaja'1 ; venska knjiga v krizi, bo razumel vsa
Fašizem v številkah.
Po poročilih v fašistovskem velikem svetu.
Sinoči se je sestal v palači Chigi, sedežu n’inistrskega predsedništva in ministrstva zunanjih stvari veliki fašistovski svet, kateremu je predsedoval ministrski predsednik 'in vodja fašizma gospod Mussolini. Prisotni so bili vsi ministri, pet državnih podtajnikov, generalni tajnik fašistovske stranke Turatii, generalni podtajniki stranke, načelnik generalnega štaba fašistovske milice general Ba-z»n, generalni tajnik za fašije v inozemstvu Di Marzio, senatorja Gentih in Corradini, piedsednik zadružne konfederacije nar. posl.
AHiri, predsednik konfederacije delavskih sindikatov nai'. posl. Rossoni ter končno tajnik velikega fašistovskega sveta, požigalec Oiunta.
Generalni proletarčni tajnik fašistične stranke, ekscelenca (s posebnim vladnim odlokom generalnemu političnemu tajniku stranke podeljen naslov) Turati je poro-CaL° delovanju generalnega tajništva in di-stranke. Obenem pa tudi podal sta-'stične podatke o številni moči stranke. Po 'Jegovern poročilu je dne 5. novembra t. 1.
1 r»a fašisti5na stranka v moških fašijah 029.576 rednih vpisancev, v ženskih faši-1'a 76.346, »mladih Italijank« (šoli odrasle zenske mladine) 19.321, »malih Italijank« (ljudskošolske ženske dece) 128.497 in vse-učiliščnikov v njihovih posebnih skupinah 8854.
Ker je pač za stranko gotovo najpomembnejše število članstva moških fašijev, v katerem je seveda všteta tudi že vsa fašistov-ska milica je zanimiv porast tega članstva, aasiravno obstoji, kakor je znano stroga prepoved, da se ne smejo sprejemati v stranko ./novi« elani, izvzemši seveda tiste, ki prehajajo avtomatično iz omladinskih organizacij v milico in seveda tako tudi v stranko. Na vsak način bi bilo moralo število članstva stranke od meseca marca sem, ko so bili »avanguardisti« zadnjega letnika, v skupnem številu okoli 80.000, sprejeti v milico in stranko, ostati precej neizpramenjeno, kar pa ni zgodilo. Po poročilu »Ukaznika« (»II f oglio d,Ordini<) fašistovske stranke, so moški fašiji šteli 6. julija t. 1. 960.590 elanov. *sti »Ukaznik« je pozneje poročal, da je bilo v- septembra t. 1. v moških fašijih l,000.0o2 elanov, a sedaj je generalni tajnik strpnke Poročal, da je stranka štela 5. novembra 1 bilijon 029.576 redno vpisanih članov. Od 6. julija do 6. septembra je bilo torej sprejetih 39.462 novih članov, v času od 6. septembra
5.	novembra pa zopet 29.524, tako da je članstvo stranke v štirih mesecih poraslo za 68.986 novih vpisancev. Ker »avanguaidisti« Pohajajo v milico in stranko edino le me-?eca marca na praznik obletnice ustanovitve feŠijev, je torej jasno, da se vkljub prepovedi sprejemanja novih članov sprejemajo v stranko ljudje, ki niso izšli iz fašistovskega
naraščaja.
Zenski fašiji so od 6. septembra sem raz-rama Se skromneje pa »mlade Italijanke«: od na 76.846, torej samo za 1259 članic; razme-
!'o™se sk5„I?5,eje Pa >n>ale Italijanke«: od 19.039 na 19.321, torej samo za 282 Tudi »male Italijanke« so ostale skoraj na istem številu: v septembru 126.137, sedaj pa 128 tisoč 497, s prirastkom 2360. Popolnoma ne-izpremenjeno pa je ostalo število faustovskih vseučiliščnikov: 6. septembra so steli 8i»4 m ravno toliko tudi 5. novembra. Zimski se-mester torej ni prinesel prav nobenega pri-
rastka.
Kar se tiče prirastka članstva moških fašijev je treba pripomniti, da se zgoraj navedeni prirastek še znatno povečava vseld dejstva, da je bilo, kakor je poročal generalni tfcjnik Turati, tekom zadnjih dveh mesecev izvedeno v stranki temeljito »izčiščenje«, pri ^mu- je bilo izključenih iz stranke okoli o™ večjih in manjših »voditeljev« in okoli navadnih članov, ker jih je vodstvo •,. ^e,Spoznal° za bolj ali manj »nevredne« /a sodelovanje v stranki. Potemtakem se je \ Kljub vsem prepovedim sprejelo v stranko v teku dveh mesecev okoli 100.000 novih članov.
O moških mladinskih organizacijah je posebej posvečal generalni podtajnik stianke liicci. Po njegovem poročilu je število »bau-lov« in »avanguardistov«, redno vpisanih v odnosne centurije in legije, zrastlo od 400 tisoč na 800.000.
Z ozirom na ta poročila je veliki svet sklenil, da se morajo slejkoprej vsa poveljništva
in vobče odgovorna mesta v stranki in njenih organizacijah poveriti starim, izkušenim, zanesljivim fašistom in da je sprejemanje novih članov tudi nadalje strogo prepovedano (?). Značilen je prav posebno sklep, da se je treba odločno boriti proti- temu, da bi pod krinko fašizma ali filofašizma skušali prihajati na dan pojavi kake politične moči, seveda nefašistovske, ali framazonstva, in delovati z vsemi sredstvi na to, da se stranka čim najbolj izpopolni, pri čemur je treba odstraniti vse ljudi, ki ne zadostujejo svojim nalogam, zlasti pa vse koristolovce, da se tako z izbiro 'in vzgojo stvori novi rod: »Italijan fašistovske dobe.«
Seveda, če so v dveh mesecih našli .-000 voditeljev in 30.000 navadnih elanov sti anke, ki so bili »nevredni«, je stvar brez dvoma precej kočljiva. Toda če pridejo s »čiščenjem« nrav do dna'm prav od vrha, jim končno pač ne ostane niti toliko ljudi, kolikoi jih je treba za sestavitev vlade, kajti gnilo je vse od vrha do dna in od dna do vrha, in če je kje na mestu pregovor, da riba pri glavi smrdi, je namestu glede fašizma, ki so ga že od vsega početka tvorili najpnstnejsi ko-ristolovski pustolovci! —	-	» ,	(l,
O	fašistovski milici je poročal načelenik njenega generalnega štaba, general Bazan. lu seveda molče vsa poročila o številni moči milice ke L-se noče pokazati narodu koliko sto-sočev postopačev mora plačeva l s svojimi ;	■	■	xuui gamo za to/da se fašizem čuti
Krvav gvojjh zlatih stolcih. Poročilo pri-3uje le!da je bil veliki fašistovski svet elo zadovoljen z napredovanjem milice v organizaciji, oborožitvi in vojaškem duhu. Ze-
lo	zadovoljen pa je bil tudi z uspehi divizijskih vojaških vaj, ki so se baje vsepovsod vršile v popolnem tovariškem duhu skupno z redno vojsko. Zelo dobre uspehe, da so dosegli tudi milični »predvojaški tečaji«, ki se bodo tekom prihodnjega leta znatno pomnožili, tako da se bodo vršili v kakih 4000 krajih po vsej Italiji. Veliki svet je glede milice obnovil svoj sklep, da mora veljati kot temeljilo načelo, da morajo biti vsi ini-ličarji brez izjeme redno vpisani v stranki.
Poročilo o fašijih v inozemstvu je podal generalni tajnik za te fašije Di Marzio, toda v javnost ni prišlo o tem poročilu prav nič: niti kje se vse nahajajo ti inozemski fašiji, niti koliko znaša število njihovega članstva. Kolikor se je moglo doznati iz raznih nami-gavanj, je menda Jugoslavija poleg Rusije edina država, kjer se fašisti všaj javno ne upajo na dan.
Nato je sledilo poročilo o fašistovskem zadružništvu.
Fašistovskega zadružništva pravzaprav ni danes in ga tudi nikoli ni bilo, toda ker je fašistovski režimi vsem bivšim socialističnim, popolarskim in drugim zadrugam in zvezam narinil svoje komisarje ter vobče vse zadruge združil v fašistovskih federacijah in te v fašistovski konfederaciji, je danes v Italiji vse zadružništvo — fašistovsko. Tako se je toraj poročalo, da je bilo 5. novembra 1.1. v Italiji 3180 fašistovskih konsumnih zadrug, ki razdele na leto za 925 milijonov lir blaga; potem 1276 delovnih zadrug, ki so v letu 1927 izvršile za 370 milijonov lir raznih del; 350 poljedelskih zadrug, ki so obdelovale 40.000 hektarjev zemlje; 382 stavbenih zadrug, ki so zgradile 5000 stanovanj; 954 poljedelskih nabavnih zadrug, ki so razdelile za 322,159.971 lir blaga; 90 zadružnih kleti, 37 zadružnih mlekaren, 227 vzajemnih posojilnic, 600 poljedelskih zavarovalnic z nad 700.000 člani in nad eno milijardo lir pvaro-vane glavnice ter 237 kmetskih posojilnic in hranilnic.
Veliki svet je odobril poročilo in načela, po katerih se vodi zadružništvo ter se izrekel za čim intenzivnejše delovnaje na zadružnem polju, a prav posebej na polju konsumhega, stavbnega in poljedelskega zadružništva.
Nato je ministrski predsednik v triurnem govoru poročal o notranjem in zunanjem položaju. Kaj, se ve. Poroča se samo, da je njegovemu poročilu sledilo dolgotrajno burno odobravanje vseh članov ^velikega sveta, nakar se je seja zaključila. Ob end ponoči.
Italija je torej lahko mirna in z njo vred tudi ves ostali svet, kajti veliki fašistovski svet je bil zadovoljen z uspehi in napredkom fašizma, in to je dovolj za vse!
H koncertu Zikovega komornega kvarteta v četrtek, dne 17. t. m. — Erwin Sehulhoff,
eden najboljših evropskih pianistov in edini mojster na četrttonski klavir se kot komponist v glavnem udejstvuje na polju komorne glasbe. 5 skladb, ki jih igrajo Zikovci, je posvetil Dariju Milhaudu ter se tudi slogu nagiba nekoliko k »pariški šestki«. — Prvi Drugi del serenata v 5-8 taktu karikira za-doseže s presuni akcentov na lahke dobe. Drugi del serenata v 5-8 taktu karitira zaljubljenca pod oknom s kitaro. Tretji del >alla czeca« napodobuje s tipičnim ritmom polke in vzporednimi tercami smetanovsko glasbo, ki jo Sehulhoff s sinkopami pobarva nekoliko .slovaško. Sledi Tango milonga, prav posrečena karikatura v teh skladbah barske glasbe. Zadnji stavek je tarantella, ki zavzema v teh skladbah isto mesto kakor giga v ba-chovski suiti. — Skladbe so atonalne ler polne ritmičnih in harmonskih pikanterij. Eno glavnih Sehulhoffovdh izraznih sredstev so ponavljajoče se figure — ostinata. — Poleg tega igrajo še izvirno Škerjančevo komorno skladbo v dveh stavkih pod naslovom Sonatina da cainera in pa eno najlepšili Su-kovih komornih del njegov godalni kvartet op. 11. Koncert se vrši v Unionski dvorani, začetek točno ob 20. uri zvečer. Predprodaja v Matični knjigarni.
DVAJSET LET SOKOLSKEGA DELA V MARIBORU.
V	soboto 12. t. m. je proslavil mariborski Sokol z akademijo v Narodnem domu svoj dvajstletni jubilej. Dvajset let ni mnogo v življenju pokreta, ki je bil osnovan na tako široki narodni podlagi, toda doba teh dvaj-1 setih let, katero je preživel mariborski So-1 kol, ze bila tako burna in tako polna svet
I preobrazujočih dogodkov, da pomenjajo ta leta katerih se danes spominjamo, leta največjega napora in trpljenja, obenem pa tudi največje radosti in zmage.
Ko se je proti koncu prejšnjega stoletja pričelo v Mariboru rušiti staro patrijarhalno življenje narodne strpnosti, je postajal prepad nem Nemci in Slovenci vedno večji in večji. Nemški šovinizem je rastel od leta do leta z njim je pa rastla tudi pangermanska akcija, ki je stremela za tem, da pritegne Maribor in vso njegovo okolico v svoje kompaktno nacijonalnO področje in da zgradi tako pravi temeljni steber za poznejša nemški most do Ljubljane— Trsta—Adrije. Peščica zavednih Slovencev, ki je bila obkoljena od nemškjh priseljencev in ogromne množice renegatov, je morala bojevati silen in neenak boj za ohranitev naših nacijonalnih postojank na tem tako važnem, obenem pa tudi tako ogroženem kosu slovenske domovine. Ob koncu prejšnjega in začetkom sedanjega stoletja je bilo koncentrirano’ skoro vse slovensko delovanje v Mariboru v častitljivi »Slovanski čitalnici«, iz katere je izšlo potem poleg drugih tudi Drmatično društvo, pa tudi zibelka današnjega sokolskega društva je tekla pravzaprav v Čitalnici.
Mariborska tla so bila na prelomu dveh stoletij tako vroča, da je bilo skoro nemogoče misliti na osnovanje Sokola, saj je bil baš Sokol tisti, ki je deloval na nemške nacijo-nalce kakor rdeča krpa na purana. Mariborski rodoljubi so svoje sokolsko stremljenje radi tega raje,zakrili z bolj nedolšnim športnim društvom »Mariborom«. To društvo je bilo osnovano ravno leta 1910, delovalo pa je pod to firmo komaj sedem let. Mladi, borbeni elementi se niso hoteli še dalje skrivati. Hoteli so tudi javno pokazati, da so Sokoli, člani one mogočne slovanske organizacije, ki se je z bliskovito naglico širila od zlate Prage preko poljskih ravnin in ruskih step ter preko slovenske in hrvatske zemlje po v mladi svobodi se razvijajočih južnoslovanskih državah Balkana. Na občnem zboru sportenga društva »Maribor«, ki se je vršil v decembru 1, 1906, so ti mladi elementi bili že v večini in osvojili so si tudi odbor. Sprva se je hotelo, naj bi se preimenovanje izvršilo še na tem občnem zboru, toda iz taktičnih ozirov (radi telovadnice na gimnaziji itd.) se to zaenkrat še ni zgodilo. To kolebanje pa ni trajalo dolgo, dozorelo je v odločnost, ki je privedla dne 24. marca 1907 do novega občnega zbora, odnosno do ustanovnega občnega zbora mariborskega Sokolskega društva.
Glavni pobornik za ustanovitev Sokolskega društva je bil dr. Dimnik, ki je vodil v pripravljalnem odboru posle predsednika, dočim je ob ustanovitvi prevzel vodstvo prvi stare-š:na, sedaj že pokojni dr. Franjo Rosina. Dr. Rosum je ostal na vodstvu v najtežjih letih in v času najhujših borb mariborskih Slovenčev z Nemci, nemčurji in avstrijsko črno-
Sovjetska vlada vrnila Nemčiji Bismarkov spomenik. Ko so zasedle ob pričetku vojne ruske čete del vzhodne Pruske, so vzele pri umiku seboj tudi neki Bismarkov spomenik. Te dni je sovjetska oblast spomenik Nemčiji zopet vrnila.
žolto gospodo. Z naslednjim 1908.1etom so si pričeli dogodki, ki so bili prava predigra krvavemu 1. 1914 in celi svetovni vojni. Znani septemberski dogodki v Ptuju in njihov odmev širom slovenske zemlje, ki je bil kronan z Lundrovo in Adamičevo tragedijo v Ljubljani, so močno vplivali tudi na slovensko narodno postojanko v Mariboru in prav posebno še na Sokolsko društvo. Nemški bes na Slovence in Sokole se je stopnjeval leto za letom, dokler ni leta 1914 izbruhnil na dan v svoji končni brutalni formi. Mariborski Sokol je bil pri razvitju zastave slavnega Sokolskega društva v Rušah na Vidov dan 1. 1914f zato so bili njegovi voditelji in člani deležni vsega tistega preganjanja, mu-čeništva in trpljenja, ki je sledilo. Prehoditi so morali križevo pot aretacije, zasramovanja, opljuvanja, ječe in internacije.
Vojna je sokolsko delo v Mariboru prekinila in bilo ni jasno, bo li še kdaj mogoče obnoviti ga ali ne. V slučaju avstrijske zmage bi bilo 1. 1914 pač res tudi zadnje leto mariborskega Sokola. Avstrija je obračunala, usoda zgodovine je pa obrnila in sokolski duh je pričel tudi v Mariboru zopet rasti. Združil se je z vseobčian pokretom, ki ga je zajel mali slovenski narod 1. 1817 in ga privedel do velikih dogodkov zgodovinske jeseni 1. 1918. Vrste mariborskega Sokola so tile tedaj razredčene, toda sokolski duh je bil močan kakor nikoli poprej. Ko so general Maister, dr. VerstoTŠek in dr. Rosina klicali mariborske in sploh štajerske Slovence na branik naših narodnih mej, so bili Sokoli poleg Orlov prvi, ki so se odzvali temu klicu. Izkazali so se tudi v tem kot junaki.
Osvobojenje Maribora je vstvarilo za Sokola novo, široko delovno podlago in na občnem zboru, prvem po 1. 1914., ki se je vršil v Narodnem domu dne 11. januarja 1916, so bili postavljeni novi temelji. Pod vodstvom novih starešin, pokojnega dr. Vladimirja Sorneea, dr. Frana Toplaka in dr. Leopolda Boštjančiča se je razrastlo mariborsko Sokolsko društvo do sedanje močne in agilne organizacije. Dvajsetletni jubilej tega dru-
•	štva je obenem tudi spomin na dvajsetletno
I	težko in razburljivo borbo za slovenski Mari-bor. V tej borbi je mariborski Sokol igral odlično vlogo, katero mu morajo priznati tudi oni, ki morda ne morejo docela odobravati njegovih povojnih političnih smernic, zato pa želimo ob tem juhileju, da bi postal naš mariborski Sokol res ona vez, ki bi slovenski Maribor združevala in nikdar eepila!
- M. S. -
manjši grešniki od drugih niso naši založniki. Vdali so se v božjo voljo, skomig-].Ul * rameni, češ: »Kriza je!« in so šli da-kakor da se ta kriza njih siploh ne tiče. se njih°vo upoštevanje krize se je omejilo t°> da pogledajo avtorja z novim delom P°d pazduho z viška doli: »Gospod, ne mo-lemo sprejeti, kriza je! No, da, morda bi se dalo- govoriti, če je delo tako in tako in če ste pripravljeni prodati nam rokopis za, no, za — petino običajnega honorarja.« Po mojem mnenju bi morali biti ravno založniki ttni, ki bi pritisnili na naše časopisje, da se Prične zopet stalno in smotreno baviti z na-
0	knjigo. Oni bi morali organizirati rekla-1,10 in propagando; toda ne, prepustili so to sfvar — književnikom samim, češ, naj se po-eg tega da pišejo tako rekoč zastonj, brigajo ®ami tudi še za razprodajo svojih del; če bo dobička, ga bomo hvaležno sprejeli in Plačevali — še manjše honorarje. Naše za-jcžništvo je pod vsako kritiko, saj se ne po-jfudi niti toliko, da bi obvestilo javnost o de-ki jih izda. Tu bi bila potrebna siste-at'ična propaganda in reklama, kakor je v navadi
v	vsem ostalem trgovskem svetu in Poskusiti bi hilo tretba tudi s kolportažo. Trditev nekega založnika v »Slovencu«, da ima (1°slej s kolportažo slabe skušnje, dokazuje, sanio to, da je bila kolportaža s katero je po-skusLl slabo organizirana, ne pa tudi, da “Ploh ni mogoča ali uporabna. Predpogoj uspešne kolportaže knjig je, da se najdejo
sposobni in pošteni kolporterji, taki kolporterji so pa lahko samo ljudje z gotc>vo izobrazbo in kulturo. Če bi se plačali primerni odstotki, n. pr. oni, ki se plačujejo knjigarnam pri razprodaji, sem prepričan, da hi se marsikdo rad lotil tega posla in bi bil tudi njegov zaslužek prav lep. Videl sem drugod kolporterje knjig, ki so zaslužili več kakor marsikateri boljši uradnik. Kolportaža s takimi kolporterji bi se brez dvoma obnesla. Če proda n. pr. pisatelj samo v enem dnevu m samo v Mariboru 100 izvodov dela, katero je sam izdal in založil, zakaj bi dober kolporter ne prodal istega števila izvodov v dveh ali treh eineh, če že ne ravno v enem samem, ko bi pri tem (če stane izvod n. pr. 20 Din in bi dobil običajne knjigarniške odstotke) zaslužil 500 Din? Kateri uradnik zasluži v tako kratkem času tako vsoto? Dobro organizirana kolportaža bi torej gotovo uspevala.
Končno je pripomogla do krize naše knjige tudi kritika, ker je prvič brez vsakega sistema, drugič pa brez domačega slovenskega kriterija. Kritike o naših knjigah se pišejo zadnje čase samo slučajno. Udomačil se je pri nas običaj, da se pišejo navadno kritike samo o delili onih pisateljev, Id imajo med kritiki prijatelje ali nasprotnike. V prvem slučaju se pišejo tirade, povzdigujejo se v deveta nebesa dela, ki so kvečjemu trenutne vrednosti in bodo čez nekaj let samo kurijozitete, s katerimi se bo bavila li-
terarna zgodovina kot z abnormalnimi poja-
vi	naše abnormalne dobe, v drugem slučaju se pa delo »raztrže« ali pa odpravi s par zafrkacijami. Poleg teh dveh načinov literarne kritike se je udomačil v zadnjih par letih še tretji, ki je danes najbolj razširjen in ki bi ga lahko označili z imenom »besedičenje«. Napiše se namreč kritika, ki ima na zunaj silno učeno lice, če pa jo analiziramo, vidimo, da kritik ni prav ničesar povedal. Tako je seveda volk sit, koza je pa cela; toda čitatelj, ki tako kritiko čita ve naposled o knjigi o kateri govori, prav toliko kakor je vedel poprej: ne vč je li sploh kaj vredna ali nič in ali naj hi jo kupil ali ne. S tako kritiko ni pomagano niti autorju niti čitatelju. Poleg tega ima naša slovenska kritika že od nekdaj navado, da meri domača dela če le mogoče po mojstrovinah Shakespeareja, Dostojevskega, Gdtheja itd. in kar ne prenese tega merila — je zanič. Koliko talentiranih mož smo imeli (in jih še imamo), ki se pri nas niso mogli uveljaviti. Prepričan sem, da bi bili Bernard Sha\v, Thomas Mann, Luiggi Pirandello in mnogi drugi velikani sodobne svetovne literature, če bi bili Slovenci in bi pisali v slovenščini, nepriznani pisuni. Pirandellu se je n. pr. že dogodilo, da so ga v Ljubljani »raztrgali« — in vendar se igrajo njegova dela še danes po vsem kulturnem svetu! Kaj bi še le bilo i* njega, ee bi bil Slovenec! Poznam precej sodobno evropsko literaturo in smelo lahko
trdim, da v splošnem ni kdo ve kako daleč pred našo slovensko. Slovenci imamo n. pr. lirike, ki bi jih lahko mirne duše postavili poleg italijanskih, nemških, francoskih itd., toda — kdo jih priznava? Njihova dela izhajajo (zalagajo jih v zadnjem času večinoma sami) skromno in neopaženo, le redkokdaj se napise o njih kako poročilo in še to je običajno — brezbarvno. Posledica take kritike je popolna apatija javnosti do slovenske knjige. Nepoučena javnost čita te kritike, knjig pa ne kupi, češ, čemu mi bodo, če niso zanič. Potrebno je tedaj, da se začno naši kritiki zavedati dejstva, da kritika ni sama sebi namen in da ni njena naloga književnost zavirati, temveč jo pospeševati. To svojo nalogo bo pa mogla vršiti samo kritika, ki bo temeljila na realnih slovenskih tleh.
Kriza slovenske knjige je torej globlja kakor izgleda na prvi pogled, zato se preko noči ne bo dala rešiti. Potrebno je, da se začno lečiti zlo pri korenini. Lečiti to zlo pa so poklicani vsi: časopisi, vzgojitelji, založniki, kritiki in naposled tudi književniki sami. Nikakor pa ne bo naši knjigi pomagano s samimi časopisnimi razpravami, posebno dokler bodo te le glas vpijočega v puščavi. Naši merodajni faktorji so šli do danes mimo takih razprav z naravnost ignorantsko fleg-matičnostjo in prepričan sem — da bodo Hi tudi mimo te. Taki smo pač — Slovenci!
Dnevne vesti.
GNIL DOVTIP G. PRIBICEVIČA.
v Esdeeigreki listi objavljajo oklic g. Pribi-čeviča, da "morajo 4. decembra vsi esdeesarji zbirati za esdeesar&ki tisk in esdeesarske pisarne..
V teni oklicu je napisano tudi to-le: »Za našimi nasprotniki stoje banke in razni fondi. Naša stranka pa se vzdržuje samo s požrtvovalnostjo svojih članov.«
Nič ne bi rekli, že bi kaj takega dejal g. t eter Smola ali g. Markovič iz nekdanje Jadranska banke.
Ali čudimo se, da je na g. Pribičeviča tako delovalo najnovejše zavezništvo, da še on dela gnile dovtipe. Kajti nič drugega ko gnil dovtip je trditev, da se SDS vzdržuje samo od požrtvovalnosti svojih članov.
— Kraljevska rodbina sc je vrnila v Beograd. V soboto popoldne se je vrnila kraljevska rodbina iz Topole v Beograd, kjer ostane do nameravanega odhoda v Zagreb. V Zagreb odpotuje kraljeva rodbipa najbrže sredi meseca decembra.
— Odlikovanje. Vpokojeni sluga I. državne gimnazije v Ljubljani je odlikovan z zlato kolajno za meščanske zasluge.
— Vprašanje zveze Slovenije z morjem definitivno rešeno. Po sedemletni borbi za zvezo Slovenije z morjem je to vprašanje končno definitivno rešeno. V prometnem ministrstvu je bil te dni podpisan sklep o definitivni trasi. Prometni minister se je odločil za načrt inž. Klodiča, to je za progo Kočevje — Vrbovško, z dvema izpremembama, namreč z odpravo visokega mostu čez Kolpo in 5 km dolgega predora pri Savniku. Proga bo tekla iz Kočevja na Mozel, Reindol, Knežjo lipo (1200 m dolg predor), Čeplje, Dolttjo Podgoro, Stari trg, Radence; pri špehariji prestopi na desni breg Kolpe, nakar teče vzdolž Kolpe do Severina, nato zavije na Močile, Mali Jederc do Ramenskega, nato vodi skozi 2500 m dolg predor ter se na postaji Vrbovško združi z železnico Zagreb — Sušak. Proga bo dolga 58 km. Z gradnjo pri-čno prihodnjo jesen.
— Prepovedi »Rapallskega dne«. Beograjska policija je v soboto dopoldne potrgala z bajoneti vse lepake, ki jih je nalepila po vseh glavnih ulicah Jugoslovanska Matica in v katerih spominja na krivice, ki se gode slovanskemu življu v Italiji. Zvečer se je imel vršiti velik manifestacijski shod. Tik pred začetkom je udrla v lokal policija, ki je shod prepovedala in zborovalce razgnala. Nato so hoteli prirediti zborovalci manifestacijski obhod po mestu, močni policijski oddelki pa so jeli ljudi razganjati.. Pri tem je prišlo do srditih spopadov, pri katerih policija ni vporabljala samo pendrekov, temveč tudi puškina kopita in bajonete. Več demonstrantov je bik) ranjenih, več aretiranih, šele-pozno ponoči se je posrečilo policiji v*po-staviti red in mir. — Tudi v Splitu je prepovedala policija komemoracijo »Rapallskega dneva«. Kot v Beogradu, je povzročila prepoved tudi v Splitu med prebivalstvom v«v liko nezadovoljstvo, to pa tem bolj z ozirorn na to, da so proslavili splitski Italijani rojstni dan italijanskega kralja s svečano, prireditvijo v »Gabinetta di lettura« po,polnoma nemoteno ter izoibesili pri tej priliki po mestu laljanske zastave, ne da bi hib črhnila policija zoper to besedico. — K ienm bi bilo pripomniti: če kaka patrioti-inn manifestacija iz političnih ozirov ni oporluna, naj postopajo oblasti s čim večjo*obzirnostjo, da ne ubijajo patrijotiŽDtga čirta, ki je v gotovih slučajih krvavo potreben.
— Nov pravilnik o borzah delu, podporah brezposelnim in posojilih za graditev delavskih stanovanj. Minister za socialno politiko je izdal na podlagi pooblastil finančnega zakona nov pravilnik o organizaciji posredovanja dela, o dajanju neposrednih podpor berzposelnim delavcem in o dejanju cenenih posojil za graditev delavskih stanovanj. Pravilnik je bil »a seji ministrskega sveta soglasno sprejet ter se predloži v kratkem finančnemu odboru, ki ga bo koačftoveljavno sprejel.
— Nev list. V Ljubljani je pričel izhajati nov list za narodno gospodarstvo »Gospodar«. List, ki bo izhajal dvakrat na mesec je nestrankarski in nepolitičen ter hoče »podajalk, kot .se izrazi v vabilu na naročbo, »o i-iz •'oju našega gospodarskega življenja nazorno sliko, iz katere bo razvideti smernice našega gospodarstva in tudi sklepati na izboljšanje.« Specielno bo zastopal tudi nterese naših izseljencev, slično kot hrvatski »Izselje-nik«. Izdajatelj in odgovorni urednik je dr. Ivan Černe. Uredništvo lin uprava se nahaj.v-ta v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6. 1.
— Žrebanje prijoritotnih obveznic Do^nj-skih železnic. Dne 9. novembra tek. 1. ne ie
..XXXIII. in XXXIV, redno žrebanje j.t ljoi itetnih obveznic ^Dolenjskih železnic« 100^. ^i®/^r,tbane sle'ječe številke; Za leto
343' 445 718%	P15,	81’ 811’ 1055’ 2!M’
S M * * leto 1&27 : 942’ 1003, (>78, » t29B- 820, 126, («5, 1116.
\	1	preiskovalni	zapor	in	izvr-
šitev kazni Ministrstvo pravde je določilo za sodne otmšmce v območju višnega deželnega sodišča v Ljubljani povračilo stroške preiskovalnega zapora in izvršitev kazni /.a posameznega jetnika za en dan za čas od 1. januarja 1928 do 31. decembra 1928 za preiskovalni zapor in preekrbo pri izvršitvi kazni na 4 Din, za stražo in upravo pri izvršitvi kazni pa na 11 Din.
— Prekrstitev nekaterih zagrebških ulic in trgov. Na seji zagrebškega samoupravnega odbora v petek je bil sprejet predlog, da naj se prekrste sledeče zagrebško ulice in trgi: Wilsonov trg naj se imenuje odslej Trg kralja Aleksandra, Vukovtčeva ulica Ulica kraljice Marijo, Trg I. Trg kralja Tomislava, Ulica A ulica 29. oktobra, Trg N pa naj ostane rezerviran do popolne izgotovitve za Trg kralja Petra.
— Podružnica državne hipotekarne banke v Sarajevu bo zgradila lastno palačo. Poslopje bo stalo na najprometnejšem kraju na Aleksandrovi ulici ter bo imelo štiri fronte.
— Razširjenje hidroavionske postaje. Za razširjenje hidroavionske postaje v Divuljah v Dolnjih Kaštelih je dovoljen kredit 1 milijon Din.
— »Uradni list« št. 114 z dne 11. novembra t. 1. objavlja pravilnik o voditvi sodnega zadružnega registra zadrug, ustanovljenih po zakonu o kmetijskem kreditu; izpremembe in dopolnitve v pravilniku za opravljanje državnih strokovnih izpitov v resortu ministra za finance ter odločbo o razvrstitvi ekonomov računovodij na nižjih in specialnih kmetijskih šolah.
— Razpisano zdravniško mesto. Ljubljanski oblastni odbor razpisuje službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Grosuplje. Prošnje je vložiti do dne 30. novembra 1927. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 114 z dne 11. novembra 1927.
— Služba prvega šolskega sluge se odda na državni gimnaziji v Kranju. Prednost imajo invalidi in dobrovoljci. Prošnje je vložiti do dne 20. novembra 1927 pri ravnateljstvu državne gimnazije v Kranju. Podrobnosti glej v zadnjem »Uradnem listu«.
— V imenik odvetniške zbornice v Ljubljani je vpisan odvetnik dr. Makso Šnuderl s sedežem v Mariboru.
— Iz vojno - mornariške službe. Vojaki-dijaki tehnične stroke pri naši vojni mornarici so nedavno polagali izpite za rezervne oficirje pri pomorskem arzenalu v Tivtu, oziroma v strojni šoli v Gjenoviču. Izpit so z uspehom položili: Boris Kandare iz Ljubljane za inžen j er ja-pod poročnika, Dušan Rozman iz Ljubljane za Enženjerja-podporočnika brodograditeljske stroke; iz strojne stroke pa za mornariško - tehnične poslovodje 4. razreda, oziroma za inž. podporočnike: Andrej Cvar iz Orteneka, Viktor Kink iz Ljubljane, Franc Korbar iz Mengša, Lado Kostanjevec iz Tržiča, Josip Oberstar iz Sodražice in Julij .Soklič iz Ljuhljane.
— Volitve v oblastno učiteljsko disciplinarno sodišče. Dne 5. novembra so se končale volitve v učiteljsko disciplinarno sodišče. Rezultat volitev je sledeči: Meščanske čole v Ljubljani: Izvoljena: Alojzij Nova«. Ivan Kunc, Meščanske šole izven Ljubljane; Izvoljena:	Maks	Hočevar, Josip Lampe.
Osnovne šole: Okraj Brežice: Izvoljena: Er-6ežnik Ivan, Šeme Anton. Črnomelj: Škuli Andrej, Grum Rado. Kamnik: Tavčar Ivai.. fetrovec Ciril, Kastav: Dostal Rudolf. Lesi-<:a Djuro. Kočevje: Puhar Karl. Pristovšek Franc. Kranj: Mihelič Josip, Mlekuž Vekoslav, Krško: Grčar Tit, Lavrič Pavel. Laško: Dimnik. Ivan, Pavlica Ulrik. Litija: Mazi Vilko, Polak Janko. Ljubljana (mesto): Siiiu le Albin, Zaplotnik Ignacij. Ljubljana (oko-
• lica): D e rane tj Mirko, PotoEnik Alojzi]. I.o-
Ig-ntec: Legat Stanko, Kobal Josip. Novo me--■■to: Marok Alojzij, Škulj Franc. Radovljica: Kocijančič Ivan, Plesničar Pavel.
— Važen izum. Borivoj Nikolič v 'Mikliču je iznašel nove vrste bombo, ki se vrže iz puške. Bomba leti 400 metrov daleč, dočini je mogoče vreči sedanjo bombo francoskega tipa samo 195 metrov daleč. Bombo so preizkusile in priznale vojaške oblasti. Nikolič, 23-leten mladenič je napisal kljub svoji mladosti že več vojaških strokovnih razprav.
JkkolJ
Pletenine • to snamUo so najboljše 1
Telovniki za dame In
gospode. — Žemperjl, pulover)!, kostumi.
— Silni viharji na Jadranu. Kot poročajo iz Splita, so besneli v noči od petka na soboto na severnem Jadranskem morju silni viharji. Parniki, ki so bili na potu v Reko in Trsi, med njimi »Dubrovnik« in »Presi-d<;nt WiIson«, so se morali vrniti v splitsko luko.
— Neprestani nalivi v Hercegovini. V Hercegovini dežruje že več dni neprenehoma. Vsled nalivov so narasle vse reke. Mestoma, zlasti okoli Mostarskega blata in na Popovem polju so nastale poplave. Na Popovem polju je udrla voda v več hiš. Vsled neprestanega naraščanja rek obstoji nevarnost večjih poplav.
— V Zagrebu so zaprli radi škrlatinke šote. Škrlatinka v Zagrebu se še vedno širi. število obolelih znaša trenutno okoli 140. Oblast je zaprla za nedoločen čas vse šole.
— Usodepolne posledice kmetove lakomnosti. Seljaku Anti Duljiču Lastri v Ravnem (Bosna) je poginila bolna krava. Lakomni kmet je meso prodal ter ga dal nekoliko tudi -svoji ženi. Posledice so bile usodepolne: Vse osebe, ki so vžile strupeno meso so težko (bolele, tri od njih, med njimi tudi Dujičeva žena, so umrle. Aretiran, se je Dujič izgovarjal, da ni vedel, da bo imelo vživanje mesa poginule krave tako nesrečne posledice.
— V Dubrovniku je utonil nemški generalni major. Vpokojeni nemški generalni major August Weiss se je mudil že dalje časa s svojo soprogo v Dubrovniku. Kot strasten kopalec se ni mogel vzdržati, da ne bi bil šel tudi te dni, ko je bilo morje silno raz-
P. n.
Čast mi je naznaniti, da sem odprl v svoji še nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski cesti štev. 20, nasproti kavarne ‘Evropa < in postajališča mestne cestne železnice, posebni
oddelek za damsko friziranje
s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih, se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča delu, kakor striženje dečje frizure (Bubikopf), česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur, umivanje glave, manikiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lasnih izdelkov.
Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverjen, da bom vsem zahtevam najbolje zadostil ter Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite e Va£iiw cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in beležim
z odličnim spoštovanjem
Engelbert Franchetti, Ljubljana, Dunajska c. 20
frieeur za gospode iti dame.
burkano, v morje Dasi se ni upal plavati, je zašel vendarle predaleč v morje, vsled česar je v valovih utonil. Pokopali ga bodo z vsemi vojaškimi častmi.
— Strašen umor. Začetkom meseca januarja sta umorila v selu Lukavici v Bosni njegova žena in njen ljubimec, hlapec Pera Jo-sipovič seljaka JovoRadojeviča na naravnost ostuden način. Napadla sta ga v postelji spečega. Zena mu je sedla na noge, hlapec ga je pa pričel daviti. Ker se je Radojevič obupno branil, je trajala eksekucija celo uro. Ker se je žena bala, da bi se jima utegnil mož izviti, nato pa strašno maščevati, je kričala, kot sama priznava, med davljenjem obupno: »zadavi ga vendar že enkrat...« Radi tega uinora sta bila storilca obsojena na smrt, ker je bil pa Radojevič znan pijanec in nasilnež, ki je svojo ženo neprestano surovo pretepal in mučil, sta bila predlagana morilca v pomiloščenje. Kralj ju je pomilostil ter imata odsedeti isedaj vsak dvajset let ječe.
— Krvava rodbinska drama v Vinkovcih.
V Vinkovcih se je odigrala te dni krvava rodbinska drama, ki je zahtevala dvoje človeških žrtev. Trgovec Anton Hainrich je prišel po prekrokani noči ob 4. zjutraj pijan domov. Njegova mlada žena ga je radi tega energično ukorila. Pri tem ga je razžalila, vsled česar se je Hanirich tako raztjutil, da je potegnil revolver ter ženo na mestu ustrelil. Ko je videl pijanec, kaj je storil, se je hipoma iztreznil. Hitel je k svoji svakinji, ter ji povedal, kaj se je zgodilo. iNato se je vrnit domov ter napisal na zadnji strani svoje trgovske knjige oporoko, v kateri je zapustil .vse svoje premoženje svojim otrokom. Nato je preoblekel sebe in svojo mrtvo ženo v praznična oblačila, legel poleg svoje žene v posteljo, ter si pognal kroglo v glavo. B-il je pri priči jnrtev. Zakonska dvojica
zapušča dvoje mladoletnih otročičev.
— Senzacionalno prorokovanje o Vezuvu. Iz Tokia poročajo: Znani japonski seizmolog lana Mura je izdal študijo, v kateri trdi, da bo stopil Vezuv koncem t. 1. v tako močno akcijo, v kakršni se ni nahajal še nikdar.
— Eksplozija lokomotive. Na progi med Clujem in Banfy Hunyadi-eni je eksplodirala te dni lokomotiva nekega rnmunskega potniškega vlaka. Lokomotivo je razneslo na 10 kosov. Med potniki je povzročila eksplozija silno paniko; človeški žrtvi sta bili kljub vsemu samo dve.
— Misteriozen zločin v bližini Pariza. Ob vhodu v vincennski gozd pri Parizu je našel te dni službujoči stražnik avtofflrcSt z zastrtimi okni. Steklo pred šoferjevim prostorom in par šip je bilo ubitih. Avtomobil je bil zunaj in znotraj oškropljen s svežo krvjo. V notranjosti avtomobila je ležal revolver, iz katerega sta bila izstreljena dva strela. Iz porabljenega bercina je bilo razvidno, da je prevozil avtomobil 150 km. Očividno gre za zločin, ki je pa doslej zavit v tajnostno meglo.
— Zloraba diplomatskih privilegijev. V Atenah vzbuja te dni veliko senzacijo tihotapska afera diplomata. Prvega tajnika belgijskega poslaništva barona van der Elsti-a, so v luki Pireju zasačili v trenutku, ko se je hotel ukrcati na neki italijanski parnik ter iztihotapiti tri kovčeke grških starin v inozemstvo. Gre za tri lepe marmornate glave in več nagrobnih kamnov. Starine so bile skrbno zavite v svilo. Policija je antikvitete zaplenila. Grška vlada bo pri belgijski protestirala ter zahtevala, da se diplomat kaznu-ju. Von der Elst je zoper otvoritev kovčkov, sklicujoč se na svoje diplomatske privilegije protestiral.
— Knjige Vodnikove družbe. Vodnikova družba v Ljubljani naznanja svojim članom, da so knjige za leto 16*27. dotiskane in vezane ter da so se začele razpošiljati. Vsak filan dobi štiri knjige in sicer: Vodnikovo pratiko za leto 1928 z umetniško prilogo našega kralja France Bevk: »Hiša v strugi«:, povest. Zofka Kvedrova: Vladka in Mitka«, mladinska knjiga ter dr. Ivan Lah: »Vodniki in Preroki«. Knjige se razpošiljajo po sledečem redu: 1. ustanovniki, ki dobe knjige direktno (in ne potom poverjenikov), 2. Amerika, 3. mariborska oblast, 4. ljubljanska oblast, 5. kraji izven Slovenije, 6. direktni člani. Vrstni red, po katerem se knjige razpošiljajo, se vsako leto spreminja. Za leto 1927 ima Vodnikova družba dosedaj 17.200 članov in sicer: 17.043 letnih in 157 ustanovnih. Napram lanskemu letu 2437 več. Za ona poverjeništva^ ki še niso javila članov, ali pa poslala članarine, je prihranjenih še 250 izvodov knjig. Posameznim poverjenikom j
družba poslala knjige potom že,.e“^®’ '1;j pošte, kakor so sami želeli. ]Pove^>J.®I!n tek0m odpeljejo knjige osebno, bodo p J pridejo prihodnjih dni dopisnico, kd j 1 u^ijana >o kniiee Isto velja tudi za mesto LjuDijana. Stroške za dopošiljanje knjig, naj poverjeniki razdele enakomerno na vse člane. Vsak poverjenik naj takoj pri razdelitvi letošnjih knjig pobira članarino za leto 1928., ki znaša
zopet Din 20. Takojšnje pobiranje člananne za leto 1928 olajša delo poverjenikom in koristi Vodnikovi družbi. Spremembe bival1" šča onih članov, ki so vpisani pri posamezni*1 poverjenikih, je družba upoštevala do začetka ekspedicije. Oni člani, kateri so se vpisali neposredno pri vodstvu družbe v Ljub' ljani, prejmejo s knjigami vred tudi položn1-co, s katero naj plačajo čimpreje članarin" in poštnino v znesku Din 27 za leto 1928.
Ljubljana.
1— J. A. D. Triglav ima v ponedeljek 1^ t. m. ob 14. uri v salonu gostilne Cešnovai svoj redni občni zbor. — Odbor.
1— Naše žene in dekleta, zopet Vas klice. Vas vabi »Atena«. Pripravljamo za sredo ib-t m. ob 17. uri »modno čajanko«, ki bo vzr®' dostila in obogatila marsikatero izmed v*~' Pridite, za kratko uro pravega estet6"*®1 užitka.
*— Nastop gne Slavčeve v vlogi Tift/\-.v vrstni komediji »Vrt Eden« je v P°ne dnel4. t. m. v ljubljanski drami. Gosp0"* ’ mlada nadebudna slovenska igralk« Je P . kar dovršila svoje igralske študije na in je ponedeljkov njen nastop pravzaprav prvi njen javni nastop v veliki vlogi, udch* stvo opozarjamo na to predstavo, ki se vrfli kot izven predstava pri navadnih dramskin cenah.
1— Uslanovni občni zbor »Rafaelovo družbe« se vrši v torek dne 15. novembra 192' ob 10. dopoldne v novi dvorani hotela »Union«. Izseljeniško vprašanje postaja vsled socialnih razmer med našim ljudstvom vedfl važnejše. Ker se bo na tem občnem zbor določilo, kako organiziramo skrb za naše izseljence in priseljence, pričakuje pripravlja ' ni odbor za varstvo izseljencev obilne ' ležbe.
1— Kako povzdignemo domačo obrt. Sall.lQ na ta način, da demonstriramo pred naSilii
občinstvom z domačimi izdelki, da z uspešno reklamo izpodbijamo tuje blago, da z lepim1 modeli vzgajamo okus domačih obrtnikov, da pripravljamo pot solidni domači konfekciji-Vse postopoma, da pridemo z združenim1 močmi do zaželjeuega uspeha. Prvi poizkus bo »modna čajanka« Atene, v sredo 16. t. n1, popoldne v veliki dvorani Uniona.
Maribor.
m— Proračun mestne občine. Proračun mariborske mestne občine za 1. 1928 je bil te dni sestavljen in dovršen in je od 14. do 2»-t. m. vsakomur na vpogled v mestnem knjigovodstvu.
m— Odvetniško društvo. Mariborski odvetniki so se združili v obrambo svojih stanovskih interesov in so imeli v četrtek zvečer svoje prvo zborovanje na sodišču. Akcijo vodi g. dr. Pipuš.
m— Mariborsko Narodno gledališče pred novo krizo. Novi proračunski osnutek, ** predvideva zopet znatno znižanje dri- s vencije oblastnim gledališčem bo hudo P zadel posebno mariborsko Narodno gledal -šče, ki je vsled usodne pomote pred leti dobilo le petino subvencije in je^ s tem zaSlo v dogove, ki vise nad njimi še danes ko Damoklejev meč. Lanska subvencija je bila že itak znižana za eno petino, letošnja pa se namerava ponovno znižati in sicer zopet za eno petino, od 720.000 Diri na 567.000 I)in. lo vedno izpreminjanje in zniževanje subvencije onemogoča vsako stabilizacijo in konsolidacijo ter smotreno upravo. Posledica tega je, da se nahaja naše gledališče v ne; prestani krizi. Dolžnost naših poslancev b1 bila, da bi najenergičnejše nastopili proti le' mu večnemu izpreminjnaju državne subvencije :in se zavzeli za to, da se da tudi našemu gledališču na razpolago vsaj taka svoia-da se bo lahko konsolidiralo in definitivfl0 organiziralo na gotovi primerni višini. Slovenci plačujemo večje davke kakor ostali sodi žavljani, zato ne moremo razumeti, kako pridemo do tega, da dobita obe naši gledali; šči v Ljubljnai in v Mariboru skupaj komaj polovico one subvencije, katero dobi eno samo v Beogradu. To zapostavljanje se moi enkrat za vselej nehati. Pozivamo radi ega merodajne faktorje, da nastopijo z vso odl^j nostjo za to, da se vsaj dosedanja subvencij
ne okrne.	.	....	n«.
ln_ Koncert v prid spomeniku kralja
tra I. v Petek\ d06 18. t. m. zvečer se bo vršil v Unionovi dvorani koncert v prid spomenika kralja Petra I. Pri koncertu sodelujejo: Glasbena Matica, violinska virtuozinja ga. Fani Brandlova in klavirski virtuoz g-Herman Faisch.
m— Proslava 20-lctnicc mariborskega S#' ; kolskega društva. Mariborsko Sokolsko dru štvo bo praznovalo te dni 20-letnico svojeg obstoja, katero bo proslavilo s svečano demijo v Narodnem domu, ki se je vršila soboto 12. t. m.	,
j m- Igrišče dečjega zavetišča. V n«^(l“"tJ0 gostilni v Ljudskem vrtu se je lansKo
osnovalo deško zavetišče, ki pa je bilo radi igrišča športnega kluba : Rapid : zelo iw.s-njeno. Sedaj je sklenila mestna občina odpovedati športnemu klubu pogodbo za igrišče, k’ bo pnideljeno deškemu zavetišču. Ta korak mestne občine je vsekakor umesten.
m— Ljudska univerza v Mariboru. V ponedeljek 14. novembra ob 8. uri zvečer predava 'znamenita dunajska pisateljica in svetovna potovalka ga. Al. Sehalek o »Sumatri, kot na:lepši deželi sveta« in sicer na podlagi prekrasnih barvanih slik. Kot predavateljica ie žela na Dunaju, v Berlinu, Gradcu in lansko leto tudi v Zagrebu največji uspeh.
—	V torek, 15. novembra 1927 ob 7. uri zvečer je otvoritev delovanja Mariborske ljudske univerze v Studencih in sicer v deški ljudski šoli. Uvodno predavanje o »Ljudskih visokih šolah in delavstva ima preds.* Mariborske ljudske univerze g. inž. Kukovec. Predaval b > tudi g, yj ravitelj Grčar. Pevska društva »Edinost« in »Eintracht« bedo zapela neka • tcre lepe pesmi. — V petek, 18. novembra
predava g. univ. prof. dr. Šerko iz Ljubljane c	človeškega	živčnega sistema.
m— Zgraditev nove planinske koče na Po-11-rju. Mariborska podružnica SPI) je sklenila zgraditi na Pohorju novo planinsko kočo in sicer na Ribniškem sedlu, tik poleg Ribniškega jezera. iČoča se bo nahajala v višini iE£0 m, imela bo 40—50 postelj in bo oskrbovana vse leto. Zemljišče za zgraditev koče odstopil proti nizki najemnini za dobo več let posestnik tamkajšnjih gozdov grof Thurn.
m— Nova tovarna. Neka češko-jugoslovan-ska družba namerava ustanoviti Mariboru r ,vj tekstilno tovarno. Tovarniški prostori se bodo nahajali v Mlinski ulici na prostoru g ' ilne »Puntigam« in se tovarniški objekti e zidajo in prirejujejo. To bo že peta tekstil-
ii	i varna v Mariboru.
m--- Aeroklub v Mariboru. Po zgledu_ d runih naših mest, se pripravlja tudi v Mariboru vaiauovitev aerokluba. Do avijona »Maribor« smo pa — menda še daleč.
Manifestaciiski shod lugoslovenske Matice ir Uubljani.
Včeraj dopoldne ob 11. uri se je vršilo v veliki dvorani hotela »Union < veliko mani-jestacijsko zborovanje ob priliki sedme ob-'etince nesrečnega rapallskega dne. Zborovanje je sklicala Jugoslovenska Matica v svrho posvetitve spominu naših zasužnjenih bratov in sester v Julijski Krajini. Govorili so zastopniki našili političnih strank, ki so se včeraj združile k skupni manifestaciji v dokaz, da vprašanje našega Primorja ni vprašanje enQga samega stanu ali stranke, lenivec vsega našega naroda. Zborovanje je otvo-ril predsednik Jug. Mat. g. dr. Pretnar, ki je podal po kratkem uvodu besedo prvemu govorniku, zastopniku SDS,
g. C-r. Dinkn Pum,
ki je izvajal med drugim sledeče:
Veliki Masaryk je svo ečasno rekel v Parizu: »Hočemo ime i novo Evropo, ki ne bo poznala več sporov in bojev med narodi, temveč bo pomenila njihov > udruženje in enoto.« Danes smo zelo oddaljeni od tegi cilja. f° svetovni vojni je sicer zmagala narodna ldftja in novo nastale narodne države so nam dokazale da je postal nacionalizem pogla-viien državotvorni faktor. Toda pri določitvi meddržavnih mej ni zmagalo načelo pravic nosti in samoodločbe narodov, temveč se je vsestransko uveljavil stari imperialistični stični duh. Brezpogojno smo se morali pokoriti odredbam'velesil. Rapallska pogodba nam je prizadela strahovit udarec, vendar smo upali, da bo Italija to našo težko žrtev vedela ceniti in da bo z našimi rojaki postopala j ravično in blago ter jim na ta način pomagala r. reboleti nepopisno bol, ki jih je prevzela oni trenutek, ko so bili nasilno od-tegani od svoje matere — Jugoslavije.
Toda zgodilo se je ravno nasprotno. Pljunila je na razne svoje oficijelne obljube^ ki Jih je dajala med vojno in po vojni. Pričelo se je za naše zasužnjene brate ono neznosno trpljenje, ki jih bo, če ne bo pomoči, prive-olo do narodne smrti.
Zadnjih 7 let nam je jasno in nedvoumno pokazalo pravo lice Italije, oziroma njenega rasističnega režima. Udarec za udarcem je padal na upognjena pleča naših podjarmljenih bratov: sežigali so jim domove, podirali kulturne ustanove, pregnali njihov materni jezik iz cerkve in šole in tudi na ulici se ne sme več oglasiti naša govorica in naša mila domača pesem. Razpustili so vsa njihova društva, zaplenili narodno premoženje pošiljali nedolžne ljudi v konfinacijo itd., itd, Upeljali so dobesedno suženjstvo, ne le telesne, temveč tudi duševno, ki je še mnogo hujše od prvega.
Odnošaji med nami in Italijo ne morejo tako dolgo postati iskreni, dokler se z našim
narodom v Julijski Krajini postopa na tako barbarski način, ki ga je zmezna samo današnja Italija. Italija zahteva za svoje ljudi
v drugih državah vse pravice in vse najbolj-še dru^crednim manjšinam v svoji državi pa odreka”sleherno, tudi najmanjšo življenjsko potrebo in pravico.	_ #
Zato pa ne smemo pozabili svojih trpečih bratov in sestev tam preko ravno mi, ki smo tako srečni, da smo se združili v lastni, bratski državi. In 1111 jih tudi pozabili ne bomo! In na pomoč nam je prišel tudi drugi, svobodoljuben poštenjak — demokratična Francija. Te dni nam je te pokazal Pariz s podpisom jugoslovensko - francoskega prijateljskega pakta. Zato upamo v boljše življenje; posamezniki umirajo, toda narod bo večno živel. Živela Francija, Živela Jugoslavija !
Sledil je govor predstavnika SLS, univ. profesorja
g. dr. Valentina Rožiča,
ki je dejal:
Za nas vse Slovence brez razlike je rapall-ski dan — črni dan, dan splošne narodne žalosti, zakaj na ta dan pred 7. leti smo izgubili nad pol milijona svojih najdražjih bratov in sester ob Soči in Jadranu. In za nas ni to le žalni dan, temveč v prvi vrsti krivični dan, Icer ga teži nad vse krivična rapallska pogodba, s pomočjo katere hočejo Italijani ubiti duševno in kulturno življenje naših bratov in sester in sicer kar čez noč. Njihove barbarske metode, s katerimi skušajo to doseči, njihov nekulturno, nečloveško in nenaravno nasilje ni vredno in dostojno kulturnega človeka.
Rapalska pogodba krši temeljna prirodo-pravna načela človeštva. Italijani se na vsa usta povsod hvalijo s svojo 2-tisočletno kulturo, bahajo se z velikansko zmago po svetovni vojni, ki je ni bilo treba niti izvoje-vati, ker se sovražnik ni prav nič branil, temveč je samovoljno zapustil bojišče, to je nazoren vzgled italijanske nemorale in neiskrenosti.
Fašistovska Italija našemu narodu v svoji državi ne priznava niti sence onih temeljnih človeških pravic, ki jih respektirajo ustave vseh modernih držav, namreč pravice telesne in duševne svobode. Italija pa je našemu ljudstvu odvzela tudi gospodarsko svobodo, katere glavni temelj je lastninska pravica. In vsi točno vemo, kako jo izvajajo Italijani napram našim bratom in sestram.
Nasilje, ki ga naš zasužnjeni narod trpi že celih 7 let, je protinaravno in proti božjemu principu in zato ne more zmagati. Zato prižgimo v svojih srcih večno luč Večnega dela, Večne energije, in požrtvovalnosti za čim-
prejšnje osvebojenje bratov. Živela Večna pravica, pogine naj fašistovska krivica!
Kot tretji govornik je nastopil zastopnik NSS g. Ivan Tavčar.
Za SKS je govoril odvetnik
g. dr. Drago Marušič,
ki je pojasnil, kako sodi danes pravica 011-stian meje, ko je v službi fašizma. Naši sodniki so morali preko meje ali pa globoko v Italijo, da niso bili v stiku s svojimi ljudmi. Tudi objektivni starejši italijanski sodniki so se morali umakniti. V Italiji je dosledno prva instanca karabinjer, zadnja pa fašistovski tajnik.
Teda ne smemo obupati in kloniti. Tak
I	narod, ki je v najhujšem suženjstvu izdal v j par letih 125 knjig v 700.000 izvodih, ne more umreti.
Mi smo skozi in skozi pacifističen narod, ker temeljito poznamo vse vojne grozote, kakor mogoče nihče drugi, naša vlada pa je ultra pacifistična, vendar borno zgrabili za meč, če bo struna postala prenapeta, ker mi se ne bojimo prav nikogar.
Francija, mati demokracije, nam je podala prijateljsko roko in to je za nas veliko. To je spoznal tudi Mussolini, ki je kaj hitro J prenehal rožljati s sabljo.
Zborovanje je zaključil s krajšim, pomembnim govorom predsednik J. M. g. dr. Pretnar,
ii	i je nato prečital sledečo resolucijo, ki so jo zborovalci navdušeno sprejeli:
Zborovalci, zbrani na protestnem shodu J. M. dne 13. novembra 1927 v veliki dvorani hotela »Union« v Ljubljani, dvigajo svoj \ protest proti vsem nekulturnim krivicam, ki j se »ode nad našim narodom v Julijski Kra- j jini, i-adru in Lastvu z zapiranjem narodnih šol, razpustom prosvetnih društev, zatiranjem tisica, preganjanjem duhovščine in učiteljstva, z nasilnim pretvarjanjem stoletja udomačenih krajevnih in lastnih imen, z uničevanjem privatne lastnine, kar vse se godi z vednostjo in privoljenjem cele oficijelne Italije. Jugoslovani ne morejo in nočejo nikdar pozabiti ali odreči se svojim bratom na Jadranu in v Julijskih gorah, kajti nobena dr-! žavna meja ne more ločiti in izbrisati kul-[ turnega, narodnega, jezikovnega in krvnega ; sorodstva.«
Pozdravno brzojavko je zboru poslala beograjska uprava Kola srbskih sester.
RAPALLSKA AKADEMIJA V MARIBOR SKEM GLEDALIŠČU.
| V petek, 11. t. m. je priredila Jugoslovenska Matica v Narodnem gledališču rapallsko akademijo, ki je bila z ozirom na njen zna- , Čaj škandalozno slabo obiskana. Žalostno je, j da so se naši narodni krogi, ki to svojo na- i rodnost vedno naglašajo do skrajne pretiranosti — zbali menda snega, ali česa? Situacijo je rešila mladina, ki nas je vsaj ta večer navdala z nado, da se bo prihajajoča generacija bolje zavedala svoje dolžnosti, kakor se je zaveda sedanja. Na sporedu so bile razne točke, med katerimi je treba v prri vrsti pohvaliti izvrstno izvajane koncertne točke, katere je izvajala vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika Čermaka. Tudi pevski zbor »Jadran« je lepo odpel svoje pesmi. Izvrstne so bile deklamacije članov Narodnega gledališča, g. Skrbinška ter gdč. Kovačičeve in Kraljeve. G. Skrbinšek je s prednašanjem Grudnove »Pesmi iredentistov« užgal občinstvo, da mu je burno aplavdiralo. Gdč. Kovačičeva je posebno ljubko prednaša-la Župančičevo otroško pesem, gdč. Kraljeva pa Gregorčičevo »Naš čolnič otmimo«. Središče večera je bila igra, ki je bila napisana nalašč za ta večer. Stvarica je za tako uporabo prav ljubka in mestoma res dobra, bila pa je pripravljena in podana mnogo premalo skrbno, poleg tega je pa bila tudi oprema kraljičine straže in celo kraljice same neodpustljivo slaba; ali se v gledališki garderobi res niso mogli najti primernejši ko-
s'umi? Slaba je bila tudi karakterizacija Primorcev; edini Bric je v splošnem odgovarjal. Deklamacija je bila večinoma zelo slaba. Škoda, da se niso za izvajanje te igrice naprosili člani našega gledališča, ker bi bil petem efekt mnogo, mnogo večji. Živa slika ob koncu je bila efektna, tako da so f.e galerije in tudi cd drugod slišali ogorčeni klici proti zatiralcem našega naroda v Italiji. Lep, globok in poln resnega zanosa in občutja je bil uvodni govor g. prof. Pretnarja iz Ljubljane. V splošnem je bila akademija prav dobra in je vsaj v lem oziru dosegla svoj namen.
ŠTEVILO PROFESORJEV IN SLUŠATELJEV NA NAŠIH UNIVERZAH.
Prosvetno ministrstvo je izdalo statistiko
0 številu učnih moči in slučaleljev na po-edinih univerzah naše države. Iz statistike posnemamo sledeče:
Beograjska filozofska f akulteta ima 30 rednih in 9 izrednih profesorjev ter 11 docentov in 1108 slušateljev; pravniška fakulteta ima 13 rednih in 4 .izredne profesorje ter 4 docente in 1755 slušateljev, medicinska 4 redne in 13 izrednih profesorjev ter 4 docente in 755 slušateljev; bogoslovna
6 rednih in 1 izrednega profesorja ter 7 do docentov in 1322 slušateljev; poljoprivredna
7 rednih in 3 izredne profesorje ter 3 docente in 177 slušateljev; višja pedagoška šola 8 rednih in 1 izrednega profesorja ter
1 docenta in 243 slušateljev.
Zagrebška univerza ima 8 fakultet, z visoko ekonomsko komercialno šolo, kateri je bil priznan pred dvema leltoma čin fakultete 9. Na filozofski fakulteti je 24 profesorjev in 871 slušateljev, na pravniški 14 profesorjev in 963 slušateljev, na medicinski 20 profesorjev in G34 slušateljev, na bogoslovni 12 profesorjev in 49 slušateljev; na tehniški 24 profesorjev in 453 slušateljev, na poljoprivredni 13 profesorjev in 209 slušateljev; na veterinarski 10 profesorjev in 138 slušateljev; na višji pedagoški 7 profesorjev in 257 slušateljev.
Ljubljanska univerza ima 5 fakultet. Na filozofski fakulteti je 20 profesorjev in 232 slušateljev; na pravniški 14 profesorjev in 301 slušatelj; na medicinski 20 profesorjev in 64 slušateljev, na bogoslovni 12 profesorjev in 97 slušateljev; na tehniški 25 profesorjev in 467 slušateljev.
Pravniška fakulteta v Subotici ima 11 profesorjev in 331 slušateljev.
Filozofska fakulteta v Skoplju ima 13 profesorjev in 122 slušateljev.
:Na vseh univerzah skupaj je 256 rednih in 77 izrednih profesorjev ter 66 docentov ter 11.121 slušateljev.
Književnost.
SLOVENSKI MOŽJE.
Spisal dr. Avgust Pirjevec. Mohorjeve knjižnice 20. zv. Založila Družba sv. Mohorja. Stane breš. 40 Din, vez. 52 Din.
Kot nekak jubilej — dvajseti zvezek Mohorjevo knjižnice je izšla ta knjiga. Če je biografski leksikon znanstveno, obširno delo za v knjižnico, je ta biografski leksikon žepna izdaja naših najpomembnejših mož. Dr. A. Pirjevec ni imel lahkega dela, da je na ( skromnih 20 tiskanih polah opisal 80 mož, in vendar tako, da je pri vsakem povzel samo najvažnejše za pomen pri razvoju naše kulture, vse manj važno pa spretno izpustil. Ta knjiga je bila zelo potrebna, ko se zanimajo za našo preteklost tudi vsepovsod, ko tudi preprosti človek hoče vedeti, kaj in kakšni smo bili — v svojih možeh, ki so gradili z nesebično delavnostjo in z izrednimi talenti v najtežjih razmerah to, kar sedaj imamo in uživamo. Knjiga bi morala biti in smo prepričani, da bo pravi užitek za prosvetne veče-
Modno pismo.
Uaka dama mora imeti danes dežni , ki je neprecenljive vrednosti. Dežni plasci so napravljeni izvečine iz impregniranega erepe de china, cachmira de lame
ki
Druga slika nudi damam modele za bate r je oranžaste barve,
ali pa iz kavčukovega saiina. Klobuček,	.	.....-------------- ------
ga želi nositi dama, je modre,	zelene, vijo-	!	,je. Prva	je iz jersyja ter je oranžaste barve,
.ličaste ali pa sive barve.	|	okrašena	s pentljo; druga je iz hashi-ja.
Oblika dežnega plašča anora	biti široka,	I	Barva je	bois de rose. Halja je okrašena s
to se pravi, da mora biti plašč	ohlapen, da	pentljo v	temnejšem tonu iste barve. Spona
ga dama lahko obleče črez kostum.	j	na pa m, naj bo iz kovine.
Kot večerna toaleta se nosi kep. Kfep je okrašen z velikim ovratnikom iz nojevega perja. Izredno lepi so šali iz muselina.
Z nojevim perjem se okrasijo lahko tudi
večerne plesne toalete.
Nosijo so velike boe iz nojevih peres.
,
I
PC
"o*
re, najb;-Ijša prijateljica za dijaka, ki ponavlja literarno zgodovino, in za zrelega izobraženca, ki bi rad v naglici ponovil in si osvežil spomin na može in dela, ki so mu ga vsakdanje skrbi v poklicu že izbrisale. Zaeno pa krasi knjigo 70 lesorezov akad. slikarja M. Maleša. Tudi to delo ni bila igrača, ko je t;:ko težko dobiti slike nekaterih mož, dobre pa že celo. Vrezati v les človeško lice po naravi je tudi povsem kaj drugega kot iskati značilnih potez na mrtvi, obledeli fotografiji. Kljub temu pa so nekateri obrazi izborni, vse nekaj drugega kot mrzli klišeji po fotografijah. Seveda — so tuintam nekateri, ki utegnejo manj ugajati, zlasti onim, ki ,so te može csebno pcznali. Knjigo prav teplo priporočamo in opozarjamo ob tem 20. zvezku na Mohorjevo knjižnico, ki naj bi bila pač vsa društva, šele in knjižnice nanjo kar naročena.
RAZLIČNE SODBE O KRATKEM KRILCU
IN O NOŽ HA [I AMERIK ANSK IM DAM.
Žensko kolence je predmet, ki ga lahko opazuješ od različnih strani. Sodba o tej lepi stvarici je odvisna od položaja ter od prostora, od katerega jo opazuješ. Rimskokatoliški škof gleda nožiče in žensko kolence s popolnoma drugim očesom, kot pa ameriški policist. Sodba modnega krojača o tej lepi stvarici se zopet popolnoma razlikuje od sodbe obeh navedenih. Da je sodba kiparja nekaj samosvojega, o tem je lahko vsakdo prepričan. In končno feministka? Ona motri to stvar z izredno kritičnim očesom. Morala odločuje: lahko je, da prezre to stvar, možno pa je tudi, da se radi nje silno razvname.
Navedenih primerov ne navajamo zato, da bi izzivali, pač pa zato, ker se je o tej zadevi precej govorilo onkraj morja.
V	Zedinjenih državah se je v minulih dneh o tej zadevi precej razpravljalo. Ohicaški škof Hughes je pridigoval te dni v cerkvi v Piits-fcurg-u o današnji damski modi, posebno pa
o	kratkem ženskem krilcu. Pridigoval je, da je za današnjo damsko modo, za ostriženo glavico, za kratko krilce. Povedal je, da je današnja moda izredno okusna, koristna zdravju, skratka zelo praktična za današnjo ženo, ki se bolj in bolj uveljavlja v jav.nem življenju, v današnji moderni družbi. uZaio tudi cbscjam vse tiste, ki so proti današnji modi,; — je zaključil škof svoj slavospev na' ž 'nsko modo. Nato se je škof Hughes norčeval iz iprejšnje ženske mode ter stavil vprasni j e na poslušalce in poslušalke, če soglašajo z njegovimi izvajanji. Z zadovoljstvom je dognal, da mu vse pritrjuje, da je skoraj ves navzoči svet za kratko krilce.
Škof Hughes vidi torej prav rad to lepo stvarica — damsko kolence. O tej lepi stvarici pa sodi ameriški policist popolnoma drugače, zavzel je tudi popolnoma drugo stališče. Policist se je pokazal kot sovražnik damskega kolenčka. To se je izkazalo pred policijskim sodiščem, ki je obravnavalo slučaj iiiemcralnosti«. neke dame. Policist je namreč zagledal v bližini Bele hiše, na klopi na Franklinovem trgu deklico, ki je nosila po njegovem mnenju prekratko krilo. Da zadosti sebi in javni morali, je stopil do neke mimoidoče dame ter jo naprosil, da stopi do deklice, ki preveč izzivalno razkazuje javnosti svoji nožiči, posebno pa — kclenea ter jo pozove, da si zakrije izzivalno sramoto. Moralist pa našel v dami sebi enakega moralista, kar je kaj kmalu spoznal. Obe dami sta razkačeni skočili proti njem ter ga nahru-lili z besedami:	Zanimajte	se za svoje stva- \
ri in ne utikajte se v naše! Stražnik, dosto-
janstveni javni organ, je smatral izjavo dam za žaljivko ter obe dami ovadi! sodišču. Pred sediščem se je — samocbsebi umevno — moralni »polip« pošteno blamiral. Policijski komisar, ki je vodil razpravo, je pri razpravi ipevdarjal, da tako postopanje, od strani javnih organov, škoduje ugledu policije ter, da naj službujoči .policijski stražniki v bodoče Sele takrat intervenirajo zaradi prekratkega ženskega krila, če damsko kolence vzbuja javno pohujšanje. Sodnikova razsodba jasno pove, ;)a je bil povzročitelj javnega škandala ne lepo damsko kolence, pač pa >mora-list« — »polip«.
(Nekako' srednjo pot je ubral Paul Poiret, ki se trenutno nahaja v Ameriki z namenom, da pridobi ameriške dame, ki so nekak odločujoč faktor v damski modi, za pariško modo. Kot kaže, pa modni kralj ni posebno zadovoljen s svojim ameriškim potovanjem. Če bi bil zadovoljen, ne bi povedal svoje sodbe o Amerikankah javno. »Koža Amerikank ni voljna, pač -pa raskava. Amerikanka ima čisto običajen lirbet in neokusna debela kolena, — je dejal.
Umevno, da je ta izjava dvignila dokaj prahu. Čudno pri stvari f>a je to, da je Poiret izrekel tako uničujočo sodbo, dočim se je njegova boljša polovica prav laskavo izrazila o kclencih lepih Amerikank.
Kipar Jakob Epstein, pa je bil zopet popolnoma drugega mnenja, ter je izjavil, da jo pariški modni diktator govoril »skozi brado;. Umetnjakarja je publika nato opozorila, da Poiret ne nosi brade. Epstein jim je samozavestno odgovoril: aPoirettova beseda izzveni pač tako, kot če bi govoril skozi brado!«
»Neoziraje se na to izjavo, pa imajo Amerikanke prav lepa kolenca,< — je končal gospod Epstein.
in končno feministka — iRuth Hale? Strinjala se je, glede damskih kolen, popolnoma z izjavo gospoda Peiret-a; nepopisno pa je bila razkačena zaradi njegove izjave: »Amerikanka ima čisto navaden lirbet...« Raz-ljutena je vzkliknila: Da, ženske kažejo svoja grda kolena, moški pa svoja dolga uhak Tako je dobil gospod Poiret svoje »zasluženo«
I	lačile, sovrstnice ieminislke Ruth, z grdimi koleni, pa svoje zadoščenje.
Dvakrat ločena dama — svoji hčerki: >Mp rica, kako ti ugaja novi pa pa?«
■Oj zelo, zelo 111 i ugaja... Mamica, da bi se bila vselej poročila s takim papanom ■ ■
lija Erenburg:	81
Ljubezen Jeanne-e Ney.
(I* ruščine prevedel Š. L.)
Gospod Bot is je skromno omenil:
— To je zmaga kriminalne policije nad politično. Pomislite samo, gospod Renou, da so ga oni smatrali za anarhista. Dva tedna sto ga zalezovali ko psi, pa mu niso mogli do živega. Zadnjič ga je njihov agent videl v družbi nekega dekleta na aveniji Kleber. To je bilo v četrtek ob štirih popoldne, to se pravi, že po umoru. Pa jim je kljub temu pobegnil. Kakor hitro smo pa mi prevzeli stvar, je bil takoj naš. Ne glede na to nam pa parlamentarna komisija vedno črta postavke, dočim jih onim \edno zvišuje.
— Imate popolnoma prav, — je potrdil Rencn,— jaz se samo čudim temu. Sploli pa mislim, da se bodo radi bodočih volitev, ki bodo kmalu, vzdrževali od političnih pro- ; cesov. Vsak političen sum je voda na mlin nasprotnikov »nacijonalnega bloka*.
Gospod eRnon se je poslovil od šefa kriminalne policije in zabeležil v svoji knjižici : >Kleber, ob štirih pop., dekle.«
V	svojem kabinetu je prižgal črno niehi-kansko cigaro in začel premišljevati o rezultatih svoje preiskave. Sicer pa ni bilo o čem premišljevati, ker je bilo vse zelo pri-prosto in jasno, ter brez vsakih zaprek in problemov. Vsi zločinci trdijo, da so bili do nezavesti pijani in kakor nalašč, ravno ob času zločina. Dolgočasno!
Gospod EMs Ren on je gledal svojo cigaro, konec lcoje je začel pokrivati srebrnkasti pepel. Cigara ga je zavedla v filozofiranje. Ta človek bo seveda justificiran in preživlja zdaj sveje zadnje tedne. V očeh gospoda Renoua se ta človek spreminja v pepel, kakor njegova cigara. Sicer, pa,-ali ne zgoreva ravno tako iudi .vam gospod Renoir? Njemu seveda ne grozi giljotina; umrl ho mirno v svoji poKelji vsleil sklpi-oze ali kake druge bolezni, cibje-kovan cd svojcev. Umil bo pa vendai; le. Ali ni torej brez pomena, kako bo umrl?
Nekateri obdolženci radi spreminjajo zago-y:.r, zavajajo preiskavo v nove smeri, ali pa skušajo sebe še bolj obremeniti, samo da odrinejo dan razprave. Kako žalostni poskusi! Vse življenje je dolgočasno! Gospod 'Rencn je vzdihnil in s cigare se mu je posipal na kolena pepel.
Andrej se je pa ta čas nahajal v samotnem zaporu in ni opazoval pepela cigare niti ni premišljeval o praznosti življenja. Ko ujeti volčič se je metal iz kota v kol in se nikakor ni mogel pomiriti. Kaj se je z njim zgodilo? Kdo si je vse to izmislil? Besede preiskovalnega sodnika so se mu zdele ko absurdne sanje. Andrej naj bi bil torej nekoga ograbil! Prav malo manjka, da bi se nad vsem ne zasmejal. To je vendar neumnost, ki se nvora razjasniti. Še danes jim mora postati jasno. Pravzaprav je pa to zanj celo boljše, ker sodnik niti ne sluti, da je Andrej komunist. Kakor hitro se bo. razčistila ta be- j tlarija z umorom, ga bodo izpustih in mu j
vrnili denar. Na vsak način je boljše, da so |
ga aretirali kol morilca, kakor če bi ga kot komunista. Kljub vsemu pa je v tej bedarij' nekaj strahodnega, neka podoba oči vidnosti: Jeannin stric, ulica T.ibonmairy. To ni slučajno! Pač ni aretirana tudi Jeanne! Mogoče je pa podlež;! res ubila sama, ko se mu je branila? Pa tudi to ni mogoče, — kdaj neki? Od njega je odšla vendar naravnost na lodvor! Mogoče je pa še stopila doni°v 1,0 svoje stvari? — In to je bila roisel’ f Andreja preganjala v celici ;iz kota v kot, in ki ga je napenjala do blaznosti. Vse je bilo zavisuo od vprašanja: kje je Jeanne? Kaj je z njo?*To niso bile filozofične misli gospoda RenoJia. To je bil navaden človeški strah, bojazen za ljubljeno žensko.
Tako sta preživljala svoj čas eno uro pred odločilno bitko dva nasprotnika, ki naj bi se pomerila po svojih silah: preiskovalni sodnik in zločinec. Kakšen naraven boj bo tof Na eni strani — mehikanska cigara, na drug1
- okrivi. Olimpijsko, jasnost (opoa-poda ReD**11*1
proti krčevitemu strahu Andreja.
Praške
Dunajske
*
«<&
s* **
Domače
Novosti
inserati v Narodnem dnevniku" imajo velik uspeh!
Carinsko posredniški in ipedicij<ki bureau
»GROM«
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41
Naslov brzojavkam t „CROM“.	Telefon 2454.
Podružnice: Maribor, Jesenice, Rakek.
Obavlja vsa v to stroko spadajoče posla najhitreje In pod kulantniml pogoji.
Zastopniki eruSbe spalnih vos S. O. E. sa ekspresno poliijke.
S
MALI OGLASI.
Za vsako besedo se plač* 50 par. Za debelo tiskane pa Dia 1.—.
Gospodična
vešča vseh pisarniških de* išče službe. Gre tudi eden do dva meseca brezplačno. Cenjene ponudbe prosi na upravo lista pod »Marljiva^
etiketa
n
SITAR & SVETEK
>$u Ljubljana
c,-y
Oglašujte v Narodnem Dnevniku.
Premog - Čebin
Wo!!ova 1 /II. - Tole?. 2!1S'
Kupi se
Planinski Vestnik št. 1.. XVIII. letnik 1912. -Ponuditi v upravi lista.
Stanovanje
obstoječe iz kuhinj* 10 ene do dveh sob išie ffi**' na stranka v bližini JCri-
tevniške cerkve ozir. Tržaške ceste. Uenj. ponud ! be se prosi na upravo ! J ista pod ».Stanovanje«
or/oier/dior/dior/d
G7/d\Q//d
EZSi
or/d\or/z>
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA
Ustanovljena lata 1889. Telefon It. 3016.
(GRAOSKA STEOIONICA)
Poit. Cek 10.533. Ustanovljena leta 1889.
Stanje vloženega denarja nad 2SO milijonov dinarjev
LJUBLJANA, Prešernova ulica
Stanje vloženega denarja nad 1000 milijonov kron
sprejema vloge na hranilne knjilice kakor tudi na tek. ražun, in sicer proti	ri; 1
šemu obrestovan ju. •• Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjena odp® - v
tekočem računu najvišje mogoče obresti.
Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je veije kot kjerkoli drugod, ker j®”«*	po1®®
lastnega hranilnKnega premoženja Se mesto Ljubljana * vsem premoženjem ter davčno * • P raai tega nalagajo pri njej sodiiža denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in obline od« nsm aenar.
Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke najvež v naSi Hranilnici, ker la denar tu popolnoma varen.
Isdajntelj: Aleksander Zeln/nikar. - Urejuje: Vladimir Svetek. - Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.