Proizvodnja in produktivnost v januarju V januarju je proizvodnja dobro potekala, kar kaže tudi pokazatelj: letni plan smo namreč vrednostno dosegli. V posameznih obratih se je proizvodnja gibala takole: — v topilnici je proizvodnja potekala v okviru plana; — proizvodnja cinkove-ga belila je bila nekoliko manjša kot v decembru, ker smo v januarju proizvajali na renovirani peči zlati pečat — vendar pričakujemo v februarju zopet večjo proizvodnjo; — valjarna in predelovalni obrati so izpolnili postavljene zadolžitve; — proizvodnja v obratu žveplene kisline je bila v januarju nekoliko pod planom, ker je čiščenje naprav trajalo en dan, zato pa pričakujemo v februarju zopet večjo proizvodnjo — v okviru plana; — obrati organske in anorganske kemije so dosegli planske zadolžitve z izjemo obrata modre galice, kjer je proizvodnja ustavljena zaradi pomanjkanja osnovne surovine — bakra. Pomanjkanje bakra je postalo ne samo jugoslovanski, ampak že svetovni problem. Tudi proizvodnja super-fosfata je v januarju pod planom. Zaradi zalog iz preteklega leta in pomanjkanja prostora za skladiščenje nove proizvodnje i obrat ni mogel proizvajati v treh izmenah. Količinski plan proizvodnje v obratu Mozirje v januarju ni bil dosežen, ker omejujemo proizvodnjo enega dela ne-akumulativnih barv in proizvajamo več akumulativnih vodotopnih barv, med-* tem pa je vrednostni plan dosežen. Če primerjamo vrednostno doseženo proizvodnjo v v istem mesecu preteklega leta, vidimo, da smo letos dosegli za 20,21 % večjo proizvodnjo, kakor v letu 1965. Ker pa se je povprečno število zaposlenih v januarju 1966 zmanjšalo za 1,58 % v primerjavi s številom zaposlenih v januarju 1965 ugotavljamo, da je porasla tudi produktivnost dela in sicer za okrog 22 %. (Nadaljevanje na 2. strani) 15. februar 1966 Leto XIII. St. 2 CINKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Z DELOVNE KONFERENCE ORGANIZACIJE ZVEZE KOMUNISTOV Odgovorne naloge terjajo sodelovanje slehernega komunista V sredo, 2. februarja je bila v sindikalni dvorani delov- gospodarstvu, samoupravnih --------------------;------------;----;------ organih in drugih družbenih na konferenca organizacije Zveze komunistov Cinkarne; službah, dosledno usmerjati k kot gosta sta se je udeležila tudi predstavnika Občinskega ^divf^alni^štu^em^i^r komiteja ZK, tovariša Tone Erjavec, organizacijski sekre- sestarfri skupnimi^ tar in Bernard Strmčnik. odnosov v proizvodnji, pri de- ------------------ litvi, v razvoju samoupravi) a- Sekretarka tovarniškega komiteja ZK, tovarišica Jožica Farčnik — Mrvar, dipl. inž. je v svojem referatu spregovorila o delu in o'nalogah ter smernicah za nadaljnje delo. ~ Ko je analizirala delo tovarniškega komiteja in komisij je dejala: »Tovarniški komite je v zvezi z reformo mnogo razpravljal o gospodarski dejavnosti v podjetju in je pri tem predvsem skušal dajati podporo raznim sklepom, (ki so jih sprejeli samoupravni organi ter apeliral na vse komuniste, da se z vso resnostjo angažirajo pri izvajanju teh sklepov. V tej zvezi je TK postaji zahtevo po večji strokovnosti članov ZK in po globljem ideološko političnem delu v vrstah ZK. Dejstvo je,, da je potrebno na današnji stopnji družbenega razvoja idejno delovanje ZK v Na letošnji delovni konferenci so komunisti razpravljali o mnogih perečih problemih. Potrjen pravilnik o medsebojnih razmerjih Dne 31. januarja je Centralni delavski svet sprejel iu potrdil Pravilnik o medsebojnih razmerijb. S sprejetjem tega pravilnika je naš kolektiv uzakonil pomemben akt, ki ureja pravice in dolžnosti delavcev v podjetju, odreja delovni čas v podjetju in dolžino odmora, oziroma počitka in letnega dopusta, določa odgovornost delavca delovni skupnosti, govori o udeležbi delavcev pri delitvi sredstev za osebne dohodke, določa kdaj in na kakšen način lahko delavci prenehajo delati v delovni organizaciji itd. Ta pravilnik je bil v razpravi štiri mesece, n^ ta način so se lahko vsi naši delavci seznanili z njim. Ker ta pravilnik spada poleg statuta podjetja, med najpomembnejše akte za podjetje oziroma kolektiv je CDS sklenil ta pravilnik izdati v obliki knjižice. Dobil ga bo sleherni član našega kolektiva. nja in nadaljnji uveljavitvi ne-' posrednih proizvajalcev kot nosilcev razširjene reprodukcije. Številne -spremembe v našem družbeno ekonomskem sistemu V času reforme tudi bistveno vplivajo na ideološko politično delo ZK. Boj za neposredno socialistično demokracijo je terjal postopno spreminjanje družbene vloge komunistov in vzporedno s tem je nastala potreba, da se komunisti organizirajo v skladu s svojimi novimi nalogami. Pri ideološkem delu bo v letošnjem letu potrebno vsestransko sodelovanje vseh članov ZK, ne pa da celotno delo ideološke komisije sloni le na nekaterih članih komsiije. V prihodnje se bomo morali vsi skupaj veliko bolj angažirati, kajti le na ta način bomo kos vsem (Nadaljevanje na 2. strani) v Z delovne konference komunistov (Nadaljevanje s 1. strani) nalogam, ki bi jih morali komunisti rešiti. Posebno v sedanjem obdobju se moramo zavedati, da brez organiziranega in načrtnega dela ne bomo mogli biti avantgarda naše sedanjosti. Stalna komisija za kadrovska vprašanja si je zadala nalogo, da bo kontrolirala dejavnost vsakega člana ZK v podjetju in na terenu. Večkrat sjano namreč ugotavljali, da ni povezanosti med člani ZK v podjetju in na terenu, vendar pa smo iz podatkov, ki smo jih dobili, ugotovila, da člani ZK, ki v podjetju ne kažejo nobene aktivnosti, tudi na terenu niso aktivni. To pa pomeni, da imamo v naših vrstah mnogo takih tovarišev, ki so le člani ZK pe pa tudi komunisti, kajti njihovega dela ni opaziti nikjer. Take člane bo treba z vztrajnim ideološko političnim delom in s pravilno kaznovalno politiko, ali vključiti v aktivno delo, ali pa jim povedati da jim ni mesta v vrstah ZK, ker samo kvarijo njen ugled. Kadrovska komisija je ugotavljala vzroke nedejavnosti nekaterih komunistov pa tudi vzroke za kaznovanje in samovoljne izstope iz ZK. Pri tem je bilo ugotovljeno, da so vzroki za izključitve zelo različni, vendar pa gre najpogosteje za nedejavnost člana in pa za neplačevanje • članarine,' Pogost vzrok je tudi dejstvo, da so po- -samezni člani pri vstopu v ZK računali na izboljšanje osebnega materialnega položaja, ki si ga bodo pridobili s člansko izkaznico. Zar primer nažrt lahko služi izstop enega člana zaradi neurejenega stanovanjskega vprašanja. Drugi izstop je bil zaradi odhoda v tujino. Pravilno je, , da se vrste ZK nenehno čistijo, večjo skrb pa bomo morali posvetiti kadrovanju novih članov. To mora biti stalna skrb nas vseh. Kriteriji za sprejem morajo biti takšni, da bodo novo sprejeti ■člani zares uživali ugled in zaupanje vsega kolektiva. Čeprav je bilo delo osnovnih organizacij precej pestro in aktivno, je bilo opaziti vrsto slabosti. V preteklem letu so posvečale premajhno pozornost sprejemanju novih članov , v organizacijo ZK, izkazalo pa se je tudi, da so premalo skrbele za individualni študij svojih članov. Delo v osnovnih organizacijah je vidno zaživelo v času reforme — meseca julija v preteklem letu. Vse osnovne orga- nizacije so se intenzivno lotile obravnave novih gospodarskih ukrepov. V času aktivnih razprav o reformi lahko zagotovo trdimo, da je večina naših članov ZK pravilno razumela pomen in bistvo novih gospodarskih ukrepov, da na je manjši del naših članov ZK stal ob strani teh dogodkov ter pasivno in včasih tudi negativno tolmačil pomen in namefi reforme. Če bi komunisti prednjačili v svoji razgledanosti, potem bi se morali zavedati, da je reforma naloga, ki smo si jo zadali in ki jo moramo do-slecjm.o izvajati. Negativno tolmačenje nekaterih pojavov/v naši reformi dokazuje pomanjkanje razgledanosti in premajhno strokovno večji ugled kot nekaiteri člani ZK, kar nedvomno meče slabo luč na vso našo organizacijo, ne pa samo na take posameznike, ki si to zaslužijo. Da bo naša partija res močna in da bo res avantgarda, bo morala s takimi/člani čimprej obračunati. V delu samoupravnih organov ni zapažena posebna aktivnost članov ZK, kar dokazuje, da je ideološki nivo, kakor tudi poznavanje problematike v našem podjetju med člani organov upravljanja precej enak. Člani ZK bi morali s svojim znanjem prednjačiti v razpravah o problematiki v podjetju. Delo naše sindikalne podružnice nikakor ne more zaživeti tako kot bi bilo to zaželjeno in potrebno. Zato je v zadnjem Delovno predsedstvo na zborovanju'komunistov. usposobljenost nekaterih članov. To dokazuje tudi dejstvo, da manjše število članov celo zaostaja pod povprečnim nivojem našega proizvajalca. Reforma je še posebno zaostrila vprašanje potrebe po strokovno usposobljenih kadrih, zato ni dovolj, da se komunist samo politično izpopolnjuje, ampak mora skrbeti tudi za svoj strokovni dvig, ker brez strokovne usposobljenosti ni mogoče izpolnjevati vseh nalog, ki jih reforma postavlja pred nas. Želja po strokovnem izpopolnjevanju je med komunisti mnogo premajhna. Zavedati se moramo, da morajo komunisti na svojem delovnem mestu uživati večji ugled in služiti za vzor ostalim članom kolektiva. Da pa bo to mogoče, pa morajo prednjačiti predvsem v svojem strokovnem znanju in v odgovornosti do dela, ki ga opravljajo. Zamisliti se moramo nad dejstvom, da je mnogo članov kolektiva — nekomunistov na svojem delovnem mestu bolj vzornih in uživajo času vse pogosteje slišati kritiko in očitke na račun nedelavnosti te najbolj množične organizacije v našem podjetju. Kje so vzroki za tako stanje? Ko je bil formiran novi izvršni odbor v začetku preteklega leta je bil med prvimi sklepi ta, da je treba število podružnic zmanjšati, tako da bi se področje dela posameznih podružnic ujemalo z ekonomskimi enotami in posameznimi osnovnimi organizacijami ZK. S tem naj bi se došeglo skupno reševanje raznih problemov v okviru ekonomskih enot. Za boljšo povezavo z obrati pa so bila ustanovljena poverjeništva. Tako bi vsaka podružnica lahko imela čim boljši pregled na svojem področju. Kljub dobro zamišljeni organizaciji in razdelitvi pa delo v podružnicah ni zaživelo. Značilno je, da sindikalne podružnice niso znale najti svojega dela, da so v glavnem čakale na navodila izvršnega odbora, da ni bilo pravih stikov z obratovodstvi, z organi samoupravljanja v ekonomskih enotah in kar je najvažnejše — bilo je slabo sodelovanje med sindikatom in osnovnimi organizacijami ZK. Na drugi strani pa lahko trdimo, da tudi člani ZK v tej organizaciji, oziroma v vodstvih niso odigrali vloge, ki hi je morali kot funkcionarji v sindikatu in kot elani ZK. Pokazalo se je namreč, da je po večini kadrovski sestav odborov posameznih podružnic slabo izbran, saj mnogi nimajo sposobnosti za tako delo, mnogi pa tudi ne prave volje. Tako se je ob običajni pasivnosti-osnovnih organizacij ZK do de-Ja sindikalnih podružnic, delovanje le-teh omejilo v glavnem le na izvrševanje občasnih akcij po direktivah izvršnega odbora. Tudi delo izvršnega odbora je bilo pogosto odvisno od navpdil višjih sindikalnih organov. Tako kampanjsko delo pa nas nikakor ne sme zadovoljiti, saj je naloga sindikata, da zaradi svoje množičnosti skuša reševati vse probleme, kii se pojavljajo v podjetju ter da samoiniciativno preko svojih podružnic usmerja in vodi vse člane kolektiva. Predvsem je potrebno, da vsi člani ZK, zlasti pa oni, ki so bili izvoljeni v odbore sindikalnih podružnic iri v izvršni odbor, uvidijo, da so dolžni po svojih najboljših močeh delati v tej organizaciji in ji dajati ton, da se ne bi dogajalo tako, kakor se je večkrat doslej, da člani (Nadaljevanje na 3. strani) Proizvodnja in produktivnost (Nadaljevanje s 1. strani) Izvoz je znašal v januarju, v skladu s predvideno letno dinamiko odpreme pločevine, 264.657 S. Že v februarju in naslednjih mesecih pa je predviden večji izvoz — v okviru plana, ker bomo začeli odpre-mati večje količine cinkove pločevine po sklenjenih pogodbah. Od dosežene .vrednosti izvoza 264.657 8 smo -na konvertibilno področje prodali za 223.582 $ naših proizvodov, oziroma 84 %, na klirinško področje smo izvozili za 37.275 $ proizvodov ali 14%, na vzhod pa za 3.800 $ ali 2 % naših proizvodov. Odgovorne naloge pred komunisti (Nadaljevanje z 2. strani) ZK, kljub sprejetim sklepom na osnovnih organizacijah, še vedno stojijo ob strani in samo kritizirajo delo sindikata. Tovarniški komite ZK je v preteklem obdobju mnogo razpravljal o delu mladinske organizacije in komunistov v tej organizaciji. Eden izmed sklepov, ki jih je TK sprejel je bil, da morajo osnovne organizacije ZK stalno spremljati delo svojih članov, mladincev v mladinski organizaciji. Lahko trdimo, da 00 ZK te naloge niso izpolnile. Ravno tako ni bilo izpolnjeno priporočilo TK, da bi osnovne organizacije vabile na študijske sestanke tudi člane ZM, in sicer z utemeljitvijo, da so referati na študijskih sestankih na previsokem idejno političnem nivoju in da je tako podajanje snovi preveč zahtevno za mladince. Vsi poznamo nivo naših študijskih sestankov in vemo, da služi ta trditev samo kot jalov izgovor za pasivnost. Prejšnji mladinski komite kljub začetni dobri volji ni dosegel ^pri svojem delu dobrih rezultatov in to zaradi ponesrečene kadrovske zasedbe in ne-koordinacije dela med posameznimi aktivi kakor tudi med člani. Posledica tega je bila absolutna pasivizacija praktično celotne mladinske organizacije. V takšnem stanju je prevzel vodstvo mladinske organizacije novi komite, ki je v svojem kratkotrajnem delu že dosegel določene uspehe. Želimo, da bi delo v mladinski organizaciji uspevalo ne pa da bi zapet zavladalo mrtvilo, pasivnost ipd. Zato menimo, da je nujno potrebno spregovoriti o stvareh, ki zavirajo delo mladinske organizacije, kajti to niso samo problemi mladine, ampak so problemi, ki tarejo sindikat in delno tudi ZK. Opažamo, da je v vrstah mladinske organizacije precej močno razvita diferenciacija na dve skupini in sicer na mladino, ki dela v neposredni proizvodnji in maldino, ki dela v administraciji. Ta diferenciacija ima lahko občutne posledice ne samo za delo mladinske organizacije, ampak tudi za delo sindikalne organizacije in v skrajni meri. tudi sarrioupravnih organov. Postavlja se naloga, ne samo pred mladino, da se razbije mišljenje o več ali manj vrednosti, v moralnem smislu o več ali manj vrednem delu. Naslednja stvar, ki jo je ugotovila mladinska organizacija, je nezadostna izobrazba mladincev, ki bodo jutri postali upravljalci in vodilni člani družbeno političnih organizacij. Kljub sistemu izobraževanja, ki ga imamo v Cinkarni, ne smemo prezreti dejstva, da 60 odstotkov mladincev nima dokončane osnovnošolske izobrazbe. Menimo, da je dolžnost, ne samo zveze mladine, ampak tudi strokovnih služb, da poskrbijo za te člane kolektiva, da čimprej nadoknadijo zamujeno. Vsi vemo, da je v celotnem našem družbeno ekonomskem sistemu vedno bolj poudarjena potreba po kvalificiranih in visoko kvalificiranih kadrih, da bo delež umskega dela v primerjavi z ročnim delom vedno večji. Posebno mladina mora misliti na to, da bo v prihodnosti vse manj mest za nekvalificirane, ali celo nepismene proizvajalce. Delo komunistov v ostalih družbenih organizacijah — v združenju borcev in aktivu žena lahko ocenimo kot dobro. Skoraj vsa nadomestila in pavšali, ki jih določa naš pravilnik o osebnih dohodkih so ostali neizpremenjeni od sprejetja pravilnika (v letu 1964) do sedaj, medtem pa je bil povprečni osebni dohodek v tem času precej povečan. CDS je na 11. rednem zasedanju na predlog upravnega odbora povečal vsa nadomestila in pavšale za 33 %. Novi zneski posameznih nadomestil in pavšalov so naslednji (v oklepaju so navedeni stari zneski): člen 61 članom stanovanjske komisije se daje mesečno nadomestilo in sicer: Predsedniku 47 N din (3.500) ter članom komisije 27 N din (2.000). Člen 62 Za gasilsko dežurno službo ob nedeljah in državnih praz-'nikih pripada članom industrijskega prostovoljnega gasilskega društva nadomestilo 2.70 N din (200) na uro. V kolikor so člani industrijskega gasilskega društva v Cinkarni pritegnjeni k ojačanju gasilske službe izven nedelje oziroma državnih praznikov jim pripada nadomestilo 1.77 N din (133) na uro. Tu so se člani ZK angažirali tako kof Se od komunista zahteva, zato so te organizacije pri svojem delu dosegle uspehe. Nasploh lahko ocenimo, da \ Članom reševalne ekipe in članom industrijskega prostovoljnega gasilskega društva ■Cinkarne se izplačuje nadomestilo za teoretične vaje po 2.30 N din (177) na uro ter za praktične vaje, po 3.90 N din (293). Člen 63 Za tehnično dežurno službo se izplača za delavnik po 33 N din (2.500) za nedelje in državne praznike pa 47 N din (3.500). Člen 64 Višina odmere za objavljeno gradivo v »Cinkamarju«, ki je določen v posebnem pravilniku, se prav tako poveča za 33 odstotkov. Člen 65 Članom disciplinskih -sodišč in zapisnikarjem se izplača nadomestilo za čas, ki ga prebijejo na razpravi ip sicer: na uro predsedniku 6 N din (450) članom ~ 4 N din (300) zapisnikarju 3,30 N din (250)^ Člen 68 Za znanje tujih jezikov, se izplačuje posebno nadomestilo in sicer: a) za aktivno znanje tujega jezika 80 N din (6.000) mesečno; b) za pasivno znanje tujega jezika 40 N din (3.000) mesečno. je angažiranje članov, katerekoli organizacije, vedno uspešno, če se člani resno zavzemajo za rešitev. Ostala določila 'tega člena ostanejo nespremenjena. člen 70 K temu členu se doda nov odstavek, oziroma v členu 77 se črtajo točke a, b in c in se vnesejo v člen 70. Ta odstavek glasi: Delavcem na spodaj navedenih delovnih mestih se za določene vožnje mesečno izplačuje: a) šoferjem osebnih avtomo-mobilov in avtobusa 160 N din (12.000);- b) šoferjem tovornih (polto-vornih avtomobilov) 106 N din (8.000); c) sovozačem tovornih (pol-tovornih avtomobilov) 67 N din (5.000). V točki d člena 77 se znesek poveča na 133 N din (10.000). Člen 71 Pravilnik centra za strokovno izobraževanje se popravi v smislu povečanja nadomestil za 33 %. Ta sprememba pravilnika, oziroma zvišanje nattčrhestila in pavšalov velja od 1. februarja 1966 dalje. Kolektiv valjarne se bo v letošnjem letu moral spoprijeti s težkimi nalogami; kljub povečanemu letnemu planu bodo letos morali dokončati rekonstrukcijo. Na sliki: tre; ja valjčna proga. SPREMEMBA PRAVILNIKA 0 DELITVI OSEBNIH DOHODKOV CDS ODOBRIL 33 »/o-POVECANJE PAVŠALOV IN NADOMESTIL NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU ■ NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI V mesecu decembru smo imeli v podjetju nekaj več nesreč, bile pa so lažjega značaja. Povprečje izgubljenih dni na 1 nesrečo je 11,9, kar je res najugodnejše povprečje doseženo v letu 1966. IN KAKŠNI SO REZULTATI ZA CELO LETO 1966 f Doseženi rezultati v letu 1965 v primerjavi s preteklim letom. 1964 1965 Indeks število zaposlenih 2.037 2.047 104,0 Število poškodb pri delu 350 287 82,0 Število izgubljenih dni 5.741 4.376 76,2 Število poškodb na 100 zaposlenih 17,2 14,0 81,3 Število izgubljenih dni na 1 poškodbo 16,4 15,3 93,2 Število izgubljenih dni na 1 zaposlenega 2,82 2,14 75,8 Število nesreč na poti 45 38 84,4 Število izgubljenih dni 1.100 1.409 128,0 Naše prizadevanje za zmanjšanje števila nesreč in izgubljenih dni ni ostalo brdz uspeha. Doseženi rezultati so kljub vsem težavam pri proizvodnji in rekonstrukciji boljši od rezultatov »najuspnešnejšega leta 1963«. PRIMERJAVA REZULTATOV DOSEŽENIH V PRETEKLIH 5 LE.TIH. 1961 1962 1963 1964 1965 Število poškodb pri delu 338 287 287 350 287 Število izgubljenih dni Število poškodb na 100 5.663 4.836 4.172 5.741 4.376 * zaposlenih 20,1 16,8 15,8 17,2 14,0 Povprečje izgubljenih dni na 1 poškodbo 16,8 16,9 14,5 16,4 15,3 Povprečje izgubljenih dni na 1 zaposlenega 3,37 2,81 229 2,82 2,14 Indkes izgubljenih dni na 1 zaposlenega 100,0 83,5 68,0 83,7 63,6 1 Pri primerjavi doseženih rezultatov s preteklimi petimi leti, kljub nihanju navedenih rezultatov opažamo zmanjšanje števila in resnosti nesreč. Zavedati se moramo, da še sedaj nismo izčrpali vseh ukrepov za zmanjšanje nesreč in njihovih posledic. Imamo torej tudi na tem področju skrite rezerve. Analiza vzrokov nesreč in primerjava števila poškodb v letih 1964 in 1965. število poškodb 1964 1965 Indeks Nepravilnost ali malomarnost 176 Neprevidnost7 in pomanjkljiva organizacija dela 35 Neprevidnost ter zastarele strojne in transportne naprave 25 Neprevidnost in pomankijiva kontrola varnostnih Ukrepov 28 Nediscipliniranost in pomanjkljiva varnostnih ukrepov . 28 Pomanjkljivi varnostni ukrepi in slaba , organizacija dela 38 Zastarelost strojev, naprav in transportnih sredstev 9 Vzrok neznan 4 Neznan vzrok 350 169 96,3 33 94,2 23 92,0 13 46,4 13 46,4 21 55,3 6 66,7 1 25,0 287 82,0 Analiza vzrokov nesreč nam potrjuje, da je nadzorno osebje poostrilo kontrolo varnostnih ukrepov. Pri vprašanju izboljšanja organizacije dela in CINKARN AR zamenjave zastarelih strojnih in transportnih naprav s sodobnejšimi, še nismo dosti napredovali, kar je videti iz rezultatov. Pred nami je še mnogo dela in iskanja načina, kako lahko čimprej izboljšamo delovne pogoje v nekaterih Obratih in oddelkih. Slabi delovni pogoji negativno vplivajo ne samo na število in resnost nesreč, temveč tudi na število obolenj — pogosto tudi poklicnih. Danes ni več potrebno ugibati, kajti na podlagi točnih analiz dobro vemo, da vodilni kader v posameznih obratih Analiza glavnih vzrokov nesreč. lahko vpliva ne samo na povečanje proizvodnje, temveč tudi na varnost pri delu. S tem pa ni rečeno, da je možno preprečiti vsako nesrečo. Nesreče, do katerih pride zaradi osebne neprevidnosti, malomarnosti in deloma nediscipline lahko omejujemo, nikakor jih pa ne moremo preprečiti. število poškodb 1964 1965 Indeks Proizvodni proces 140 104 74,3 Vzdrževanje '82 73 89,1 Interni transport 88 69 78,4 Nakladanje — razkladanje - 14 11 / . 78,5 Čiščenje in vzdrževanje reda 16 19 119,0 Ostala dela 10 11 110,0 SKUPAJ * 350 287 82,0 Iz omenjene tabele vidimo, da smo dosegli zmanjšanje števila poškodb tam, kjer smo to tudi pričakovali, t. j. pri naši glavni dejavnosti — proizvodnji, vzdrževanju, transportu in nakladanju. Primerjava glavnih pokazateljev iz evidence nesreč posameznih ekonomskih enot s pokazatelji iz leta 1964. ------- ■ j . " -.......- 3i o.c S 0» o* -A i| Sl «i m£c I ^ N S S % 1964 1965 1964 1965 1964 1965 Metalurgija 27,5 22,0 15,3 14,9 4,22 3,28 Predelovalni obrati 18,1 10,5 10,2 18,6 1,85 1,94 Kemija I in III 24,7 14,8 18,4 19,5 4,55 2,89 Kemija II 4,4 14,3 9,3 13,1 0,41 1,87 Vzdrževalni obrati 16,6 16,6 16,5 12,4 2,74 2,05 Uprava — ostalo 5,3 5,8 24,6 15,1 1,32 0,87 17,2 14,0 16,4 15,3 2,82 2,14 Zanemarjanje osnovnih varnostnih ukrepov s strani vodilnega kadra lahko povzroči težke in celo smrtne nesreče. Tu nas čaka odgovorno delo, da preprečimo lahkomiselno ignoriranje varnostnih ukrepov s strani vodilnega osebja. Posledice takega odnosa do ukrepov so navadno težke ali smrtne poškodbe s slabiip/ izidom na sodišču. Naša naloga je izboljšati delovne pogoje in skrbeti varno delo, ne pa čakali na srečen izid naših »delovnih pustolovščin«. Zaradi tega moramo v prihodnjih letih najti še boljši način tesnega sodelovanja HTV službe z vodilnim osebjem vseh naših sektorjev. HTV služba mora sodelovati pri reševanju varnostnih problemov še preden prične izgradnja novega obrata, ali nov način proizvodnje. Naše načelo naj bo sodobna in ustrezna zaščita strojev in naprav, ne pa zatekanje k manj uspešnim osebnim zaščitnim sredstvom. Ustrezna zaščita strojev in naprav je vedno cenejša v primerjavi s stalnimi stroški za kratkotrajna osebna zaščitna sredstva, ki jih delavci zelo neradi uporabljajo. Iz rezultatov in analiz je razvidno, da imamo dobro perspektivo za zmanjševanje števila in resnosti nesreč Lotiti se torej moramo resnejšega prizadevanja za preventivno preprečevanje nesreč pri delu. R. Malinovsky SMERNICE IN PRIPOROČILA ZA DELO KOMUNISTOV V PRIHODNJEM ORDORJU Letošnje leto bo zahtevalo od vseh članov kolektiva, posebno pa od komunistov, kar največ prizadevnosti, če hočemo dosledno izvesti gospodarsko reformo. ' Pri tem je prva in osnovna naloga vsakega komunista, da pripomore k čim boljšim proizvodnim uspehom na svojem delovnem področju in s tem tudi k uspešnejšemu gospodarjenju celotnega podjetja. Prvi začetki izvajanja reforme so v našem podjetju že dali, vr^to pozitivnih rezultatov, ki so se pokazali predvsem v zadnjih mesecih preteklega leta. Ukrepi, iki smo jih v ta namen izvedli, so Stabilizirali delovno silo, ustavil se je porast števila zaposlenih, fluktuacija se je zmanjšala za več kot polovico in občutno se je izboljšala disciplina v podjetju. To je seveda ugodno vplivalo na proizvodnjo, kjer smo v decembru dosegli izredne uspehe, s tem pa se je izboljšal tudi dohodek podjetja in so ustvarjeni temelji za boljši osebni dohodek. V letu 1965 smo dosegli povprečni osebni dohodek 69.866 starih dinarjev, pri tem pa sta močno izstopala zadnja dva meseca, ko je znašalo povprečje preko 80.000 starih dinarjev. V novem ekonomskem položaju se je pokazali? potreba po preorientaciji proizvodnje na tiste produkte, ki so rentabilni tudi v novih razmerah. Tako bomo morali v letošnjem letu posvetiti vso pozornost usvaja-nju novih produktov (npr. oljni minij, razni cinikovi premazi, aluminijasti ofset, mikrocink in drugi). S povečanjem izkoristkov v topilnici bomo morali izkoristi velike rezerve, ki jih imamo pri tej proizvodnji. Racionalneje bomo morali uporabljati vse surovine ter skrajno štediti z reprodukcijskim materialom. Plan, ki smo ga sprejeli za letošnje leto, predvideva 25 % povečanje celotnega dohodka podjetja, ta je znašal v lanskem letu okoli 18 mili jard starih dinarjev. Predvideno je tudi znatno povečanje izvoza, ki naj bi znašal preko 6 milijonov $. To pomeni, da bomo morali tudi v prihodnje izredno paziti na kvaliteto naših proizvodov, kajti le tako bomo lahko konkurirali na zahtevnem ^tujem tržišču. Tako povečanega plana ne bo lahko doseči, zlasti če upoštevamo, da smo predvideli povečanje produktivnosti za 11 % v primerjavi s produktivnostjo, doseženo v lanskem letu, povprečne osebne dohodke 80.000 ^starih dinarjev in to pri spre-' men jeni deli tvi dohodka. Razmerje med osebnimi dohodki in skladi bomo morali spremeniti v korist skladov, tako da bomo oddvojili za sklade 22 % od dohodka podjetja. Če hočemo postavljeni plan realizirati, moramo brezpogojno nadaljevati z izvajanjem začetih ukrepov in čimprej dokončati predvidene rekonstrukcije ter novogradnje. Najprej mora začeti obratovati nova žveplena kislina, in sicer 1. ju-ilija, prav tako moramo v letošnjem letu pričeti proizvodnjo v novi pražami. Naslednja naloga je dograditev in začetek obratovahja nove rafinacije cinka in nove proizvodnje cin-kovega prahu. Težke naloge so tudi pred valjamo, ki jo bo treba do konca leta temeljito modernizirati. Sploh bomo morali v letošnjem letu nadomestiti fizično delo z mehanizacijo, kjer bo to le mogoče. Za vsa nova delovna mesta, na katerih bomo potrebovali vedno več strokovnjakov, bo treba rekrutirati te kadre iz vrst delavcev, ki so že zaposleni v sedanjih starih obratih. Zavedati se moramo, da bodo to zahtevna delovna mesta, ki bodo terjala več umskega, kakor pa fizičnega dela, zato bodo na teh delovnih mestih lahko delali samo tisti delavci, ki si bodo pridobili ustrezno znanje. Da bodo komunisti lahko uspešno in pravilno delovali je potrebno, da poznajo in redno spremljajo celotno družbeno ekonomsko življenje, pa pa bo vsak komunist kos tem nalogam, se mora nenehno strokovno in idejno politično izobraževati. V statutu ZK je postavljena, kot ena izmed osnovnih nalog ta, da se komunist nenehno izobražuje in da izpopolnjuje svoje znanje. Metode izobraževanja so lahko različne. Menimo, da je ideološko politično . izo- braževanje po običajnem šolskem sistemu seminarjev, težko izvedljivo zaradi objektivnih težav; efekt tega načina izobraževanja pa ni vedno najboljši. Zato predlagamo, da se sistem izobraževanja nadaljuje tako, kot je bil organiziran dosedaj, to je, vsak komunist se-mora individualno izobraževati, na skupnih študijskih sestankih pa je treba nerazumljive stvari prediskutirati ,in razčistiti nejasne pojme; gojiti moramo dejansko borbo mnenj in se zavzemati za enotno stališče. Komunisti, ki poznajo družbeno ekonomsko stvarnost, se bodo z lahkoto vključili v delo samoupravnih organov in vseh družbeno političnih organizacij. Ti komunisti bodo dajali ton razpravam, z izražanjem svojega mnenja, se bodo borili za socialistične pripdipe v vseh samoupravnih aktih. Potem ne bo funkcija monopol skupine komunistov, ki so jim načela in cilji več ali manj znani, ampak bo dejansko vsak komunist, torej vsak član ZK dorasel in sposoben opravljati določeno funkcijo. Pri komunistih, ki poznajo družbeno stvarnost, ki jim dialektika ni tuj pojem, ne bo več želja oziroma zahtev po direktivah, kar je bilo v določenem obdobju nujnost. Takšna oblika dela je sedaj preživela. Potem ne bo slišati vprašanja: »Kaj pa naj delamo? Saj ima delo v vsakem okolju svoje značilnosti, ki jih najbolje pozna tisti, ki v tem oikolju dela.« Da pa se bo komunist lahko sam izobraževal in jasno izražal svoje mnenje, je pa potrebno določeno osnovno znanje. Po podatku, da je samo 40% naših mladincev dokončalo osnovnošolsko izobrazbo in dasovsi mla- dinci enakopravni upravljavci, ki bodo v prihodnje prevzemali odgovornejša dela, se maramo vprašati, če bodo ti dorasli svojim prihodnjim funkcijam. Njihova prva naloga je, da to pomanjkljivo izobrazbo nadoknadijo, za kar imajo v našem sistemu in tudi v našem podjetju vse možnosti. Nad tem dejstvom bi se morale zamisliti tudi odgovorne službe v našem podjetju. * Pravilno usmerjanje našega gospodarstva k intenzivnejšemu in sodobnejšemu gospodarjenju zahteva ustrezne strokovne kadre. Strah pred strokovnimi kadri je dejansko strah pred nadaljnjim družbenim in tehničnim razvojem. Kytnunistu mora biti ta strah tuj, saj mora težiti za tem, da je on nosilec napredka. Komunisti morajo prednjačiti pri izvajanju principov gospodarjenja, ki so bili določeni z reformo, morajo se aktivno .vključiti v borbo za povečanje produktivnosti, torej za izvršitev naših planskih nalog, ki so jih sprejeli samoupravni organi. To je maksimalna podpora komunistov vsem naprednim tendencam v principih gospodarjenja. Komunisti so lahko samo zagovorniki pravilnega nagrajevanja po delu, pri čemer morajo upoštevati pravilno vrednotenje dela. Upoštevati moramo načelo, da je vsako delo častno in potrebno, da imamo vsi velike potrebe, da pa še ni ustvarjena možnost delitve po potrebah, ampak po vloženem delu. Iz dejstva, da je vsako delo častno, sledi, da se moramo boriti proti pojavom diferenciacije, ki jo pogosto zasledimo pri mladini, redkeje pa tudi med ostalimi člani kolektiva. Pogosto ugotavljamo slabo povezavo med ZK in ostalimi družbeno političnimi organizacijami v podjetju, zato moramo temu v prihodnje posvetiti več pozornosti. Prav tako moramo utrditi komunikacije med vsemi temi organizacijami in samoupravnimi organi ter strokovno tehničnimi službami v podjetju. Delo komunistov se ne sme odvijati samo v ozkem krogu osnovnih organizacij, ampak morajo ti delovati kot komunistov okviru svojih delovnih enot — predvsem pa' svojem delovnem mesty, med člani delovnega kolektiva in aktivno sodelovati pri izpolnjevanju vseh nalog, ki smo si jih določili. (Nadaljevanje na 7. strani) / Na /osnovi referata in kvalitetne razprave so komunisti sprejeli sklepe in smernice za nadaljnje delo. Izobraževanje v Cinkarni 0 Tudi v preteklem letu je bila glavna izobraževalna akcija v podjetju na naši tehniški šoli. V oktobru so šolo zapustili prvi tehniki. Ostali pa bodo lahko opravljali diplomski izpit v letošnjem letu. V drugem letniku pouk normalno poteka, vendar smo morali zaradi premajhnega števila slušateljev na kemijskem oddelku ta oddelek ukiniti, preostale slušatelje pa preusmeriti v metalurško smer. Predavateljski kader tvorijo še vedno strokovnjaki iz podjetja, le za tri splošne predmete so najeti profesorji iz drugih šol — izven Cinkarne. Predavateljski kader opravlja svoje delo v skladu s predpisanimi programi ter učnim načrtom. Poleg tega so se posamezni predavatelji izdatno angažirali pri pripravljanju skript za posamesne strokovne predmete. Tako sedaj naša šola razpolaga s kompletnimi skripti za metalurške predmete, s čemer se ne morejo pohvaliti niti redne šole te smeri. Kar zadeva izobraževanje za delovna mesta, smo v preteklem letu priredili vrsto strokovnih tečajev, tako tečaj za kurjače v 'topolnici, tečaj tehniškega risanja za vodje skupin in VK delavce strojne službe, tečaj za izpopolnitev znanja ključavničarjev, tečaj- za žerjavo-vodje ter tečaj za delavce pri rekonstruiranih destilacijskih pečeh. Uvajalnih seminarjev je bilo manj, kar pa je bilo pogojeno z novo gospodarsko situacijo, saj je zpano, da je bil sprejem novih delavcev močno omejen. Nadalje so bili organizirani seminarji s področja družbeno ekonomskega izobraževanja ter tečaj civilne zaščite. Vidimo torej, da se je v preteklem letu izobraževalo v podjetju okoli 25 % zaposlenih delavcev. Kar zadeva štipendiranje moramo poudariti, da so bile štipendije, ki jih naše podjetje podeljuje dijakom in študentom na srednjih in visokih šolah, povišane v letu 1964, vendar so te štipendije spričo porasta življenjskih stroškov sedaj že prenizke in jih bo treba nujno korigirati. V preteklem letu nismo podelili nobene nove štipendije. Trenutno štipendiramo 34 dijakov in študentov, torej samo štipendiste, ki so jim bile podeljene štipendije v prejšnjih letih. Na poklicnih šolah kovinarske in elektrikarske stroke šola naše podjetje skupno 74 učencev. V letošnjem šolskem letu smo 'sprejeli 25 učencev žal le prepogosto neopravičeno izostajali od predavanj, kar je seveda imelo tudi posledice pri izpitih. IZOBRAŽEVANJE ZA DELOVNO MESTO Tečaj za dopolnitev znanja ključavničarjev iz varnostne tehnike V preteklem letu smo organiziral! dva 'trimesečna'tečaja za do Slušatelji drugega letnika metalurškega oddelka pri pouku strojeslovja kovinarske stroke, ki jih treti-ramo kot štipendiste in se šolajo v Kovinarskem šolskem centru v Štorah ter enega učenca elektrikarske stroke. Za razliko od prejšnjih let, je bilo letos več kandidatov, kot pa je bilo razpisanih mest, tako je bila možna boljša izbira. TEHNIŠKA ŠOLA V letu 1965 je bilo na Tš vpisanih skupno 57 slušateljev, in sicer v prvem letniku šestnajst metalurgov in šest kemikov. Od tega je osem slušateljev iz Cinkarne, ostali pa so iz Železarne štore ter Tovarne emajlirane posode. V tretjem letniku je bilo vpisanih 25 metalurgov in deset kemikov; 30 slušateljev je iz Cinkarne, ostali pa so iz Železarne Štore. Od absolventov tretjega letnika se jih je prijavilo k diplomskemu izpitu dvajset. Od tega števila jih je uspešno di-„ plomiralo petnajst, pet^ pa jih je imelo popravne izpite. Ostali, to je petnajst po številu niso bili pripuščeni k diplomi, ker do takrat še niso opravili vseh predpisanih izpitov za peti in šesti semester. Ker je v prvem letniku kemijskega oddelka ostalo le še šest slušateljev smo ta oddelek ukinili, slušatelje pa smo priključili oddelku za metalurgijo. Kakor smo že uvodoma omenili, je pouk potekal po učnem načrtu, vendar po so slušatelji pita nista .opravila. Povprečna ocena na izpitih je bila 3,1. Tečaj za kurjače v topilnici Zaradi potreb po strokovno usposobljenih kurjačih destilacijskih peči v topilnici smo organizirali štirimesečni tečaj, ki ga je obiskovalo dvajset delavcev; izpit jih je uspešno opravilo deset. Tečaj tehničnega ristanja < Ker je obratovodstvo strojne službe zahtevalo, da se morajo vsi vodje skupin in VK delav-. ci seznaniti z osnovami tehnične dokumentacije, smo organizirali tečaj iz osnov tehničnega risanja. Snov kakor tudi izpitni zahtevek sla se nanašala predvsem na praktično obvladanje prostoročnega skiciranja posameznih elementov in čitanja delavniških, sestavnih in montažnih načrtov. Tečaja se je udeležilo trinajst slušateljev in so ga vsi uspešno končali. polnilno izobrazbo ključavničarjev iz varilne tehnike. Tečaja sta bila organizirana zaradi potreb po operativnih, ključavničarjih, ki pa morajo obvladati varilno tehniko. Tečajniki so se pri teoretičnem in praktičnem, delu seznanili z avtogenskim in obločnim varjenjem. Prvi tečaj je uspešno opravilo vseh dvanajst prijavljenih, v drugem tečaju pa je uspešno opravilo izpit šestnajst tečajnikov, dva pa iz- Tečaj za žerjavovodje Pokazala se je potreba po strokovno 'usposobljenih žerja-vovodjih zato smo organizirali tečaj za žerjavovodje, ki je obsegal teoretični in praktični del. Teoretični del je bil sestavljen iz sedmih predmetov. Pri praktičnem delu pa je moral vsak kandidat opraviti 32 ur na žerjavu. Tečaj je končalo sedem delavcev. Tečaj za delavce pri rekonstruiranih destilacijskih pečeh Na rekonstruiranih destilacijskih pečeh je spremenjen tehnološki postopek. Zaradi tega je bilo potrebno topilce, kurjače in vodstveni kader v topilnici seznaniti z novimi napravami. V ta namen smo organi- (Nadaljevanje na 7. strani) Te dni je delalo v našem kolektivu devetnajst dijakov in dijakinj celjske gimnazije, razmeščeni so bili v razne proizvodne obrate. Ta »praksa« predstavlja pravzaprav del tehničnega pouka, Jtjer naj bi se podrobneje spoznali z de-'om v proizvodnji. Preden so odšli na svoja delovna mesta so jih v Centru za strokovno izobraževanje seznanili z lgo-dovino Cinkarne in njenim perspektivnim razvojem. CDS POTRDIL DOPOLNI I t V STATUTA Centralni delavski svet je na 11. rednem zasedanju potrdil dopolnitev nekaterih členov statuta, ki ga je 'sprjel že aprila leta 1964. Vse spremembe in dopolnitve do katerih je prišlo v našem statuta, je CDS sprejel na podlagi novih zakonskih predpisov in določil, ki so izšla v letu 1964 in 1965. Te spremembe pravzaprav pomenijo prilagoditev statuta podjetja novim zakonskim predpisom in določilom. Vsi člani našega delovnega kolektiva bodo poleg pravilnika prejeli tudi naš statut. SKLEP O NADOMESTILU ZA OBRAZEC K-15 NA 11. REDNI SEJI JE CEN TRALNI DELAVSKI SVET PO SVETIL PRECEJ ČASA ENE MU OD DOKAJ POMEMB NHI VPRAŠANJ, TO JE RE GRESIRANJU VOZNIH OLAJ ŠAV (OBRAZEC K-15). KI SO BILE Z 31. DECEMBROM 1965 UKINJENE. Za te-olajšave — za prevoz svojih članov na redni letni dopust (z železnico, avtobusom ali ladjo), so podjetja dajala precejšnja sredstva. Doslej so od bruto osebnih dohodkov odvajala 1,5 % in s "tem regresirala popuste, ki so jih bili deležni vsi zaposleni in njihovi družinski člani. Po daljši razpravi je cen-ralni delavski svet z večino glasov sprejel predlog izvršnega odbora sindikalnih podružnic, ki je predlagal naslednje izplačilo nadomestila za vozne olajšave (K-15): • samskim in poročenim članom kolektiva, če sta oba zakonca (mož in žena) zaposlena v našem podjetju, pripada nadomestilo v višini 100 N. din. ® poročenim in materam z otroci pa znesek 150 N. din. IZOBRAŽEVANJE V CINKARNI (Nadaljevanje s 6. strani) zi-rali tečaj, ki je obsegal štiri predmete s skupnim številom 40 ur. Pri celotnem procesu izobraževanja za delovno mesto je še vedno težko usklajevati programe za posamezne tečaje s profili, ki jih zahtevajo določena delovna mesta, ker je predizo-brazba tečajnikov še vedno zelo neizenačena. Nujno je torej, da izenačimo predizobrazbo, če hočemo v korak z današnjo stopnjo razvoja. V modernem načinu proizvodnje postaja jasno, da so kadri vsak dan .pomembnejša sestavina družbenih proizvajalnih sil. Jasno je, da proizvajalna sredstva lahko izrabljamo le v takšni meri, kolikor je v neposredni dnevni proizvodnji na razpolago kadrov, ki znajo ta materialna sredstva primemo izkoriščati. Če hočemo,' da bo proizvodni sistem dobro funkcioniral, mo V zimskih mesecih pogosto vidimo velike ledene sveče, ki visijo z naših streh. Slika nam prikazuje podoben pojav — s strehe molijo ledene palice, ki lahko vsak trenutek zgrmijo na tla — ali pa komu na glavo. Morda bi bilo dobro razmisliti, kako bi to, drugo možnost’preprečili. KNJIŽNI PROGRAM PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1966 Zbirka knjig Prešernove družbe je cenena in med ljudstvom najbolj priljubljena knjižna zbirka. To je dokazala tudi knjižna zbirka za preteklo leto, za katero je vladalo izredno zanimanje tudi med nečlani Prešernove družbe. Priporočamo ljubiteljem knjig, da se seznanijo s programom Prešernove družbe za leto 1966. Knjižno zbirko Prešernove družbe lahko naročite pri cinkar-niškern poverjeniku tovarišici Mitrovičevi v kadrovskem sektorju in sicer najpozneje do 5. marca 1966. SMERNICE IN PRIPOROČILA (Nadaljevanje s 5. strani) Osnovne organizacije so dolžne kontrolirati dejavnost posameznih komunistov na delovnem mestu in v vseh organizacijah, v katerih delujejo. Potrebno je, da osnovne organizacije to vprašanje zaostrijo in da člane, ki te dolžnosti ne izpolnjujejo, pokličejo na odgovornost, pri tem pa sc morajo posluževati vseh vzgojnih me- tod in morebiti tudi črtanja iz Članstva. Če bodo osnovne organizacije in komunisti izpolnili svojo dolžnost, sami sebe kontrolirali, kontrolirali izvajanje svojih sklepov, se posluževali tovariške kritike, ki mora posegati na področja družbeno politične aktivnosti, v vprašanje odgovornosti posameznikov, ali organov za izvajanje politike ZK, OBČNI ZBOR ŠAHOVSKE SEKCIJE CINKARNE Sindikalna šahovska sekcija Cinkarne bo imela redni letni občni zbor v četrtek, dne 1?. februarja ob I?. uri v klubskih prostorih LTC. Vabljeni vsi prijatelji šaha v našem kolektivu! Odbor potem ne bo prišlo do deformacij stališč. Ne smemo prezreti uspehov, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju in na podlagi katerih smo uspešno prešli prvo fazo reforme. Prav tako se pa s temi uspehi ne smemo zadovoljiti, ampak moramo težiti za tem, da bodo v prihodnjem^ob-dobju odstranili napake in^o-manjkljivosti, ki so se pojavljale v našem delu. Zavedati se moramo, da bodo pred nas postavljene še težke naloge. Na podlagi izkušenj in dosežkov lahko ugotovimo,, da te naloge ne more rešiti posameznik ali majhna skupina, ampak samo Celoten kolektiv, pri tem pa mora ZK s svojo dejavnostjo'Voditi kolektiv tako, da bodo njene odločitve oziroma odločitve •ja.mou.p ravnih organov resnično progresivne. ramo nujno to upoštevati in delavce še nadalje sistematično izobraževati. UVAJALNI SEMINARJI Za novo sprejete delavce smo organizirali tri uvajalne seminarje. Seminarji so trajali dva dni. Obiskovalo jih je 42 delavcev. DRUŽBENO EKONOMSKO IZOBRAŽEVANJE Za kandidate, ki so bili predlagani v CDS in DS EE smo organizirali seminar. Od skupno 101 vabljenega kandidata se je seminarja udeležilo 72 kandidatov. Slušatelji so bili razdeljeni v tri študijske skupine. Vsaka skupina je imela štirikrat tedensko po dve uri predavanj. V te študijske grupe smo povabili tudi mladinke in mladince, vendar pa je bil odziv zelo slab. TEČAJI CIVILNE ZAŠČITE V preteklem letu je bilo organiziranih šest tečajev civilne zaščite. Vsak tečaj je trajal petkrat tedensko po štiri ure. Od 274 povabljenih članov kolektiva se je tečaja udeležilo 245 članov. Te tečaje smo organizirali v povezavi z Delavsko univerzo. UČENCI V GOSPODARSTVU V šolskem industrijskem centru se šola: v prvem letniku 25 učencev, v drugem devetnajst učencev, v tretjem pa devet učencev; skupno torej 53 'učencev. Od tega je v prvem letniku petnajst ključavničarjev in deset strugarjev, v d!ru-gem šestnajst ključavničarjev in trije strugarji ter v tretjem osem ključavničarjev in en strugar. Junija 1966 bo šolanje predvidoma dokončalo sedem / ključavničarjev in en strugar. En učenec pa ponovlja tretji letnik; šola se po periodnem sistemu in bo končal šolanje ja-nuarja 1966. Kadar govorimo o učencih v gospodarstvu sl skoraj vsak po svoje razlaga način izobraževanja. Vendar moramo poudariti, da zadnja leta prehajamo iz stare »vajenske« oblike šola nja, k sodobnejšemu načinu poklicnega šolanja. To se pravi, da so učenci celo leto v šoli in si tam pridobivajo teoretično znanje v učilnicah, praktično znanje pa v šolskih delavnicah. Pri tej obliki izobraževanja gre predvsem za prilagajanje šole učenčevim in družbenim potrebam, da bi lahko v celoti, oziroma v večjem obsegu uresničevala svoje izobraževalne in vzgojne cilje. Tak način izobraževanja da učencem večjo možnost sistematičnega opravljanja tekočih nalog in doseganja ustreznih rezultatov. Vrednost točke Januar 1966 1. Predpražarna in žveplena kislina 1,58 0,5 2. Aglomeracija , , 1,56 8,15 3. Skupne službe (1. in 2.) . . 4. Topilnica surovega in finega cinka 1,68 — 1,60 2,68 5. Cinkovo belilo , , 1,45 16,25 6. Keramika . . , , 1,58 7,62 7. Skupne službe obratov topilnice 1,65 8. Povprečje ekonomske enote metalurgija 1,58 — 9. Metalurško kemični analitski laboratorij 1,63 10. Plinarna in kotlarna 1,58 6,06 II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine . ,« . 1,66 3,24 2. Cinkografija . , , 1,58 22,95 3. Oblikovalnica cinkove pločevine 1,43 21,97 4. Cinkovi žlebovi , , 1,75 14,27 5. Valjarna žice \ » » » 1,59 6. Skupne službe predelovalnih obratov 1,72 — III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA 1. Kromov galun . . . "r , 1,74 2. Na-hidrosulfit in metalit 1,78 3. Na-sulfid , , , 1,70 4. Litopon, Ba-sulfid, Zn-sulfat 1,71 5. Svinčevi oksidi , , 1,86 — 6. Superfosfat , , , 1,61 2,99 7. Ultramarin , , 8. Modra galica , , 1,72 9. Modri baker , , 1,69 10. Skupne službe anorganske kemije 1,73 11. Obratovodstvo: modri baker, modra galica. Na-hidosulfid 1,77 12. Obratovodstvo: svinčevi oksidi, ultramarin. kromov galun, Na-sulfid 1,75 13. Kemični obrat III. Mozirje 1,42 5,11 14. Kotlarna ,,,,,, 1,73 — IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe 1,75 : 2. Kotlarna , , , , 1,75 — V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI 1. Priprava dela , % , , 1,69 2. Strojni obrat , 1,69 13,13 3. Gradbeni obrat , 1,69 1,25 4. Merilni oddelek , 1,69 8,52 5. Elektro obrat , 1,69 8,53 VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe , 1,69 4,32 2. Družbena prehrana 1,69 — VII. CELOTNO PODJETJE 1,65 5,52 PA&ja muh TOVARIŠ UREDNIK! Zahvaljujem se vam za »Cim-karnarja«, ki mi ga redno pošiljate. Z veseljem preberem, kaj delate in kako živite v podjetju. Celotnemu kolektivu želim mnogo delovnih uspehov, posebno še tovarniškemu komiteju ZMS. Želim, da bi se mladi prijetno počutili v podjetju in da bi želi mnogo uspehov pri delu v mladinski organizaciji. Edi Voga V. P. 5887/20 Kumanovo, Makedonija ZAHVALA Kolektivu Cinkarne se iskreno zahvaljujemo za vsestransko pomoč, ici nam je bila izkazana ob tragični izgubi sina in brata Mirka ŠTERMANA. Posebna hvala tovarišu Francetu Tovorniku in Janezu Rodetu za ves trud in pozornost ki sta nam jo izkazala. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in darovali vence. Žalujoči Štermanovi Miklavž pri Ormožu PREKLIC Tovarišu Ivanu KLINCERJU se opravičujem, ker sem ga na podlagi napačnih podatkov obdolžil, da je kradel. Rudi Kranjc vratar V JANUARJU 1966 SO PRIŠLI V PODJETJE: ing. Novakovič Nenad, O-cvirk Stanislav, Matuš Ludvik, Jug Marjan, Jankovski Simon, Verdinek Stanislav, Rančan Janez, Škoberne Franc, Novak Anton, Kugler Alojz, Koprivec Franc, Pekošak Maks, Jurak franjo, Rupnik Janez, Dečman Pavel, Trobiš Ivan, Guček Stanko, Strašek Karl, Škorc Vinko, Lungovič Zdravko, čan-kovič Bogdan, Djakovič Ratko, Zupanc Jože, Leskovšek Herman, Djurltj Cedo-mir, Zakelšek Leopold, Premuž Franjo. ODŠLI IZ PODJETJA: Potočnik Alojzija, Negucič Vojislav, Jovanovič Slavko Mulej Janez, ing. Jenič Cedomir, Firšt Amalija, Ristivojevič Budimlr. ODŠLI V POKOJ: Arzenšek Viktor, Godec Anton, B6rlak Stanislav, Vitanc Karl. UMRLA STA: Božnik Štefan, šterman Mirko. POROČILI SO SE: Korošec Jože, Kožuh Alojz, Omanovič Kazim, aekuiic Radovan. Sandi KrošI in Minu Kjudrova v zadnji premieri SLG Celje: J. P.: Sartre: Umaza- ne roke. Režiser je bil Franci Križaj. KINO SPORED Objavljamo spored filmov, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. februarja do 15. marca 1966. KINO UNION: Od. 14. do 16. februarja »STOTISOC DOLARJEV NA SONCU« francoski CS film Od 17. do 21. februarja »REVOLVERAšI IZ RANCA ČASA GRANDE« ameriški barvni Cs film Od 22. do 23. februarja »MUKTAR — POLICIJSKI PES« ruski film Od 24. do 28. februarja »ROBIN HOOD« ameriški barvni film Od 1. do 3. marca »DEVIŠKI VRELEC« švedski film Od 4. do 8. marca »ČRNI TULIPAN« francoski Cs film Od 9. do 11. marca »ZGORAJ NEBO — SPODAJ BLATO« francoski barvni film Od 12. do 13. marca »PRED 300 LETI« ruski barvni film Od 14. do 15. marca »NENAVADEN PRIMER D. KILDAR-JA« kinoteka, ameriški film KINO METROPOL: Od 16. do 18. februarja »ZAKONSKA POSTELJA« italijanski W film Od 19. do 22. februarja »KOZEL V NEBESIH« danski barvni W film Od 23. do 25. februarja »NESOJENA LJUBEZEN« ruski barvni Cs film Od 26. februarja do 1. marca »TEDEN V MESTU AUREYU« francoski Cs film Od 2. do 5. marca »EN KROMPIR — DVA KROMPIRJA« ameriški VV film Od 6. do 9. marca »ODPADNIKOVA ČAST« ameriški barvni Cs film Od 10. do 13. marca »OB PRAVEM ČASU« angleški Cs film Od 14. do 16. marca »TOLJA KLJUKVIN« ruski film Predstave so vsak dan ob 16., 18. m 20. url. Program objavljamo po podatkih Klnopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.