JUTRA
Maribor, sreda 23. oktobra 1929
Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta št. 19
Oglasi po tarifu
Oglas« »prejem« tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. 4
Izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Raiun pri poštnem čok, *av. v Ljubljani it. 11.409 Velja mesečno, prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
PŽIffiTrfS	O
Mariborski
Cena 1 Din
Y
Velja meeečnp, i
Prešernova ulic« it. 4
Kongres štednje
jahko imenujemo mednarodni kongres hranilnic, ki se je vršil sredi tega meseca — za našo javnost skoro neopaženo — v Londonu. Na kongresu so se razpravljala v prvi vrsti vprašanja, Kako povzdigniti štednjo v splošnem, hc torej toliko, kako naj štedi poedinec, da zasigura ekzistenco sebi na starost a*l otrokom, ampak vprašanja štednje sploh kot izredno važne komponente v narodnem gospodarstvu. Vedno bolj kodira prepričanje, da ni glavno za darode in države, da kapitalisti zbiralo in ustvarjajo kapitale, ampak da ši* toke mase prebivalstva ustvarjajo kartale potom štednje. Od tega je odvisno blagostanje narodov. Ustvarjale kapitala na podlagi štednje se ne omejiti na razmeroma majhen Ktog onih, ki veliko zaslužijo ali ima-1° Premoženje. Štednja v vseh slojih Prebivalstva pa je mogoča šele takrat, ako se je v njih na eni strani utrdilo Prepričanje o potrebi Štednje, in ako je Pa drugi strani vsakdo za svoje deio Primerno plačan.
Finančni minister Anglije, ki v pogledu štednje zlasti zelo napreduje, gospod Snowden, Je otvoril navedeni kongres z zanimivim opisom angleškega sistema štednje in pokazal na njegove velike uspehe vkljub nizki obrest Pi meri za vloge. Obširno se je tudi oavil z vprašanjem, ali štednja ogroža Preživljenje delavca, ker je to vprašaje posebne gospod, važnosti za vse države. Snowden trdi, da štediti po-jeni trošiti, istočasno pa ustvarjati za daljšo dobo povoljnejše pogoje za življenje in delo. Odločno zanika Sno\v-den, da bi štednja zniževala živlienskl standard delavca.
Na kongresu se je razpravljalo o ^.znih metodah štednje. Zlasti zanimivo je bilo Snowdenovo poročilo o jkozvanih »saving certificates«, ki so “Vedeni v Angliji. To so certifikati "vapilnic, ki se glase na en funt šterlin-*/?.v (20 šilingov). Prodal''5'-' se po 16 ■ ‘jgov, po 10 letih pa hranilnica iz-P ada za nje nominalno vrednost (1 ,Unt ali 20 šilingov). Obrestna mera je Komaj 2.5%. Vkljub temu pa Je povpra-evanje po teh certifikatih tako veliko. ha 3e dozdaj prodanih že nad 900 ml-i onov. Naše jugoslovenske hranilnice ■1 storile dobro delo v interesu smls-Za splošfio štednjo. ako bi skupno v le neka^ Poc-tobncga. sti + vrs^ se *e na kongresu zla-n‘„jQi razpravljalo o vzbujanju glob-dlni sj,s,a za 5tednJo Pri Šolski mla-nii	sistematske	vzgoje v šted-
se s tem delom v 5oli res trn+n, no Prične, tem hitreje in bolj ČevnP?! p?Lstanejo iz mladine dobri varna	oleR teKa se oovdarjalo
sam « I^su’ da Je treba širokim ma-olaivj^P^alstva v vsakem pogledu zitniu Li 3°: s Široko mrežo deno-v »ifa«	Kaln' s prevzemanjem vlog
vlagalcev potom rednih dneh % vLaj?>ccv na domu ob gotovih čo) ter	1 rnezdo ali mesečno pla-
ki je a Prevzemanjem vlog v času, AngiejL„ vlagalce najugodnejši. Na ■ Kem so v noveišem času uvedli
Brlandov padec
PREDSEDNIK REPUBLIKE SPREJEL DEMISIJO. — BOJAZNI V ANGLIJI IN NEMČIJI, DA BI SE POLITIKA FRANCIJE IZPREMENILA.
PARIZ, 23. oktobra. Ministrski pred sednik Briand ie podal včera] deiuisilo celokupnega kabineta, ker je zbornica zli glasovi proti njegovi volji sklenila, da nai se prične razprava o Youn-govem načrtu in o francoski zunanji politiki. Predsednik republike Doumer-que le sprejel demlsijo in poveril Bri-andovi vladi provizorično vodstvo vladnih poslov, dokler ne bo imenovan novi kabinet.
Današnji jutranji listi ne prikrivajo velikega presenečenja radi nepričakovanega padca Briantovega kabineta, pri čemur pa obenem naglašajo, da bo kriza sicer kmalu rešena, čeprav bo spojena z velikimi težkečami. Večina, ki je včeraj vrgla kabinet v zbornici, namreč nikakor ni sposobna, da bi pre vzela vlado, ker gre le za slučajno večino. S komunisti so glasovali za nezaupnico tudi radikalni socialisti In republikanski socialisti, slednji že Iz načelnih razlogov.
Iz krogov, ki so v zvezi z ministrskimi predsednikom Briandom se zatrjuje, da Friand nikakor ne bo hotel več prevzeti vodstva vlade, pač pa bi bil še pripravljen voditi zunanje ministrstvo. Najresnejši kandidati za ministrskega predsednika so trenutno: notranji minister Tardieu, minister Loucheur in bivši generalni komisar v Maroku, Stceg.
Predsednik Doumerque jo sprejel danes zborničnega lil senatnega pred-
sednika, predsednike parlamentarnih odborov in posameznih frakcij.
LONDON, 23. oktobra. Angleško časopisje obširno razpravlja o demisiji Brianda in naglaša, da bi mogla Brl-■andova izločitev iz politike postati usodna ne samo za Francijo, temveč tudi za vso Evropo. Brez izjeme je namreč treba priznati ogromne Brian-dove zasluge za evropski mir. Njegov padec v trenutku, ko gre za stabilizacijo Evrope, more spraviti v nevarnost vso mirovno politiko. Organi javnega mnenja upajo, da nova franco ska vlada haaške sklepe ne bo spravljala v nevarnost.
BERLIN, 23. oktobra. V Nemčiji nikdo ni pričakoval, da bo Briand tako nepričakovano strmoglavljen. Listi napovedujejo deloma zopet Briandov povratek na vlado, deloma pa izražajo domnevo, da bo novo vlado sestavil Tardieu.
»Vorwdrts« se čudi, kakšni razlogi so bili pravzaprav merodajni za glasovanje francoskih socialistov proti Bri-andu. List izraža bojazen, da bi moglo priti do izpremembe zunanje politike Francije. Sedaj obstoja namreč velika nevarnost, da bi nova vlada haaške sklepe preveč tesnosrčno tolmačila.
»Deutsche Tageszeitung« pa pov-darja, da se more Francija z gotovo izpremembo vlade izpremeniti v popol noma nezanesljivega in nepreračun-ljivega pogodbenika.
fitentat na čilenshega predsednika
PARIZ, 23. oktobra. »Agence Ha-vas« poroča iz Santigsa de Chile, da je neki anarhist izvršil atentat na čl-jenskega državnega predsednika, generala Ibaneza. Oddal je nanj dva re-volverska strela, ki pa sta k sreči zgre šila cilj. Po eni verziji je atentator pobegnil, po drugi pa je bil aretiran.
Zaleski priče u ESukarešt
BUKAREST. 23. oktobra. Poljski zunanji minister Zaleski prispe jutri semkaj. Na kolodvoru ga bo sprejel romunski ministrski predsednik Maniu z vsemi v Bukarestu navzočimi člani vlade in šefom generalnega štaba. Opoldne bode Zaleski gost Manieua, nakar se bodo vršile važne konference. Jutri zvečer priredi regentski svet na čast Zaloškemu banket, v petek pa bo Zaleski gost zunanjega _ ministra Miro-nesca in parlamentarnega predsednika. Kakor se zatrjuje, bodo pri tej priliki podpisane važne pogodbe političnega in gospodarskega značaja, predvsem pa pogodba o razsodišču.
ZNIŽANJE VOJAŠKE SLUŽBE NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
PRAGA, 23. oktobra. Brambn! minister Viškovsky je na svojem volilnem shodu v Pragi napovedal znižanje vojaške službe od poldrugega leta na eno leto. Nagla-šal je, da bo v tem oziru z vso odločnostjo nadaljeval stremljenja svojega prednika, ministra Udržala in izdal vse potrebne ukrepe, da bodo izpolnjeni pogoji za znižanje vojaške službene dobe. Obenem se namerava izboljšati gmotni položaj dalje služečih in poskrbeti tudi za nje tudi po vojaškem službovanju. Finančno te odredbe nikakor ne bodo obremenile proračuna, ker se bo na drugi strani zelo varčevalo in doseglo znatne prihranke. Znižanje službene dobe ni več problem, temveč aktualnost. Že eden prihodnjih letnikov bo deležen teh olajšav.
ALJEHIN - BOGOLJUBOV.
BERLIN, 23. oktobra. Sedemnajsto partijo je dobil Aljehin že po 33. potezah. Aljehin ima sedaj 8 dobljenih partij, Bogoljubov 4, remis pa je končalo 5 partij. Berlinska serija matcha med obema tekmovalcema za naslov svetovnega šahovskega prvaka je s tem končana. Prihod nja partija se bo vršila dne 26. oktobra v Haagu.
še novo metodo, ki obeta znaten uspeh: hranilne avtomate. Tl se postavljajo po ulicah in za vsote, ki se vržejo v avtomat, dobi vlagalec takoj na posebnem listu avtomatski štampi-ljirano potrdilo. Avtomati seveda pri-so pa tudi zelo praktični, ker se privlačijo publiko že kot nekaj novega, štedi mnogo na času za pot v hranilnico in ker vlagatelj ni vezan na gotov čas uradnih ur ter na gotov kraj, pisarne hranilnice.
Pri nas seveda marsikaj ne bo mogoče, kar je možno v Angliji, mogoče pa je, da v večji meri nego doslej in bolj sistematski — ne samo z inserati denarnih zavodov, ampak zlasti tudi s temeljitim poučevanjem naroda o smislu in potrebi štednje! ;— obudimo v našem narodu spoznanje velikega problema štednje, ki je mnoge narode dvignila na veliko višino gospodarskega blagostanja in napredka.
fTlarala gospe Dulske
(omedija v treh dejanjih. Spisala Gabriela Zapoiska, prevel Fran Kobal, zrežiral Vlado Skrbinšek.
Zapolske »Morala gospe Dulske, k! se e v torek zvečer po dolgih letih zopet uprizorila v našem gledališču, ni komedija tiste sorte kakor »Cerkvena miš.« V njej je mnogo neprisiljene komike, a polna je tudi tragike in jedke satire na ono malomeščansko lažimoralo, ki ji je samo do lepega zunanjega videza, v bistvu pa je gnila in smradna. Tipična predstavnica in zastopnica te »morale« je gospa Dulska, ženska z vsemi laživrlinami napačne vzgoje, katero skuša z vsemi pripomočki vcepiti tudi svojim otrokom, sinu Zbyszki ter hčerama Hesji in Njelll.
Podobna Dulskl, toda na drugačen način, je njena nečakinja gospa Juljasze-viezeva, ki igra v komediji vlogo diplo-matinje. Obenem pa tvori vendar tudi ne kakšen prehod na zunanji svet, ob katerega trči »morala« gospe Dulske. Ta sv-et tvorijo: najemnica, služkinja Hanka in perica Tadrahova.
Režiser g. Skrbinšek je delo dobro doumel, poglobil se je v idejno in tehnično bistvo stvari ter postavil komedijo na oder zelo plastično tudi v vseh značilnih podrobnostih. Prav tako je pravilno zasnovala Dulsko naša stara. znanka ga. Šteta Dragutinovičeva, ki je pred leti dosegla v tej vlogi svoj največji uspeh. Vendar njena sicer močna igra tokrat ni bila vedno dovolj enakomerno notranjo prežeta; poleg zaokrožene celote je pokazala tu in tam nekaj šibkejših detajlov, ki jih Je zabrisala s svojo izvrstno tea-tersko rutino, da je bila’ naposled vendar resnična stara Dulska. Kakor režisersko, tako Je dobro pogodil g. Skrbinšek tudi igralsko nalogo ter nam prikazal mladega Dulskega v vsej razdvojenosti velikega notranjega spora med svojo malomeščansko privzgojeno in podedovano miselnostjo In med boljšim hotenjem duše, ki si želi oproščenosti za nova pota. Z Izredno intuitivnostjo se je vživela gdč. Kraljeva v bolehno, čisto in plemenito naivno Mjeljo. Podala nam jo je tako pristno doživljeno, kakor malokatero drugo v galeriji kreacij svojih ženskih vlog. Njeno nasprotje je bila lahkomiselna, a z miselnostjo matere prežeta Hesja gdč. Udovičeve. Gdč. Udovlčeva se je tu pokazala kot talentirana dramska igralka in bi jo radi še večkrat videli. Prav tako je presenetila tokrat gdč. Savinova s svojo diplomatsko Juljaszeviczevo. Igrala je z elanom in pokazala, da ji take vloge »ležijo«. Vseskozi doslednega »pan-tofelhelda« je zasnoval g. Rasberger v vlogi Dulskega; močan talent je pokazala gdč. Pečarjeva kot najemnica, dočim Je gdč. Starčeva kot služkinja Hanka malo preveč pretiravala, posebno v prvem • dejanju. Res je, da je Hanka preprosta punčara s kmetov, toda to bi se dalo podčrtati tudi drugače, brez odurnosti glasu in kretnjah, ki so včasih odbijale. Mnogo bolj je pogodila Hanko v drugem in deloma v tretjem dejanju. In končno Tadrahova, perica, Hankina botra — ga. Zakrajškova. Poleg Mjelje gdč. Kraljeve je bila to najpopolnejše zasnovana In odigrana vloga. Originalna v maski, mimiki in govoru je ustvarila tu ga. Zakrajškova umetnino, s katero bi se lahko pokazala na vsakem odru.	—r-
Dlplotnskl izpit.
Na ljubljanski filozofski fakulteti je dne 22. t. m. položil gosp. Čiro Arko, bivši gojenec mariborske državne gimnazije, diplomski izpit iz skupine za germansko filologijo Češtitamo’
Po mariborskih ulicah
URE — 'JAVNA STRANIŠČA - USAHLI KOSTANJ - STARINSKO ZIDOVJE
•— AVTOMOBILI — MAVRIČNE HIŠNE BARVE — KAVARNE IN HOTELI. lil. letalski miting U (naribam
Mariborski in dnevni drobiš
Prepričal sem ze g. urednik, da je mar sikdaj prav dobro, ako se kedaj oglasim v »Večerniku« in malo pokritiziram raz' ne nedostatke v našem sicer lepo se raz vijajočem mestu. Marsikaj nelepega je že izginilo in mi je vselej dobro delo, ko sem opazil, da je padla moja beseda na rodovitna tla.
Tako na primer sem glasno klical vsaj po eni električni uri, ki naj bi bila kažipot za razne javne malopridnice, ki se tudi ure imenujejo. Moja želja se je izpolnila v nemalo zadoščenje celokupnega meščanstva. Električna ura stoji na Aleksandrovi cesti, frančiškanska in stolna ura jo precej ubogata in je v tem oziru zavladala v mestu hvalevredna enotnost. Pa je mestni magistrat še več storil: obljubil je kar še tri električne ure na raznih točkah v mestu, kar bo imelo seveda neljubo posledico, da se marsikdo, ki se bo pozno v noč vračal k penatom, ne bo mogel več boljši polovici izgovarjati, češ, da ni vedel koliko je ura, da ure slabo gredo, itd.
Silno mikavna je zadeva javnih stranišč. Komaj so se duhovi pomirili radi »vodnjaka« pred frančiškansko cerkvijo, že je nastal hrušč in trušč radi prenesene vespazijanske hiše pred mestni park. Zakaj da so posekali tisto mično skupino smrek okoli nekdaj starega in sedaj novega stranišča? Lepe so bile, zakrivale deloma tisto »sramoto«, nikomur niso bile na poti itd. Vi' moji ljubi nergači! Ali imate tako malo estetičnega čuta in zmisla za lepoto? Ali hočete luč pod lonce skriti, dragocenost na smetišče vreči? O sancta simplicitas! Ali ne vidite, da je tista hišica v švajcarskem (?) štilu lepa? da je na novo prepleskana? da je umetno s pločevino in katranizira no lepenko krita? da jo bo razsvetljevala električna luč? In ta vrednota naj bi se poskrila za smreke? Z vami se v tej zadevi ne bom kregal! Sicer pa boste gotovo umolknili, ko se zasade tamkaj okoli same eksotične rastline, po največ afri-kanske, kaktusi, ki ne bodo stavbe zakrivali, pač pa jo spravili do prave veljave, kakor krasno sliko krasen okvir Punctum!
Pa ne le v estetskem oziru napredujemo, mesto skrbi tudi za dušni blagor sVo jega prebivalstva, vodeč ga celo do' mističnega razmišljevanja. Iz kakega drugega vzroka pa naj bi stal že dve leti pred hišo št. 14 v Maistrovi ulici suhi kostanj, ki tako žalostno moli svoje suhe veje proti sinjemu nebu? Vse krog njega je v poletju bujno živelo, le on' je stal tam kot simbol smrti in spominjal vsakega mimoidočega na — minljivost tega sveta in vsega kar je na njem. Ali ni naravnost ginljiva ta nežna skrb vzdr-žavateljev mestnih drevoredov za vzbujanje misli in hrepenenja po večnosti v srcih inače v tem oziru precej lahkomiselnih Mariborčanov?
Pa tudi nekaterim posestnikom v Mariboru leži prav tesno ob srcu zunanje lice mesta. Že do grla siti teh večnih novotarij, ki uvaja in uveljavlja na vseh poljih vsiljivi modernizem, skrbe prav po očetovsko za to, da vsaj nekateri cen tralni mestni deli ne izgube patine srednjega veka. Nič jim ni prav, da so n. pr. v začetku zgornje Gosposke ulice kaf trije vrtni zidovi prenovljeni, nič jim ne diši, da izginja starinski »Črni orel«, da • izginjajo nizke stavbe z visokimi strehami, zato goje do skrajnosti svojo konzer vativnost, kjer jim ta presneti duh časa ne more do živega! Vsaj spomin na dobre stare čase naj ostane! En tak spomin je vsekakor oni zid (gospodarja mu ne vem) v Slovenski ulici, ki se kratkočasno vleče na levi strani od Barvarske ulice do Gledališke ulice in ne bi bilo prav, da bi ga človeška roka preoblikovala, naj ga raje zgrize zob časa. Automobili. naj pazno vozijo ob njem, kajti je manj trden kakor ograja na državnem mostu in pripetih bi se v tem slučaju nezgoda zidu xne ®vt°mobilu, kar bi bila vsekakor večja škoda. Skrb za starožitnost je lepa poteza! Sicer pa vpije po polirju, seveda zid in ne poteza!
V zadevi avtomobilov bi trebalo tudi nekaj zabeležiti! Kar milo se stori človeku, kako lepo počasi vodijo po mariborskih ulicah. Strah pred policijo je lepa
reč, še lepši pa je strah, pred nerahlimi poljubi s trdnimi ograjami, čvrsto zidanimi stenami itd. Zal le, da je bila ta šola predraga in da se vsaka taka lekcija prehitro pozabi. Sicer kolne marsikateri šofer v svoji grešni duši, ko mora po mestu voziti z 20 mesto z običajno 60 kilo-metersko brzino. Hudobnež je te dni govoril celo o neki demonstraciji; trije šoferji so baje avto po Aleksandrovi cesti postiskali, češ policija le glej, kako počasi vozimo! Svarimo lahkomiselneže pred sličnim početjem, ker je v današnjih časih vsaka demonstracija prepovedana. Sicer pa je bila ona kišta baje pokvarjena in ni marala z lastno močjo z mesta.
Pa še druge čudne stvari se dogajajo po mariborskih ulicah. Hiše izpreminjajo barve na izredne načine. Ena rdi kakor na grehu zasačena devica, druga je zopet lepo nežno rožno barvna, zopet druga rumeni kakor stara škatlja od zavisti, da. je mlajša prijateljica moža dobila, ena pa. v Gosposki ulici, je krasno strupeno .ozelenela. Prav tako, le izogibljimo se dolgočasni enoličnosti, četudi prevelika pestrost včasih prav nemalo v oči bode in je vsako pretiravanje grdo.
Prav ugoden utis napravita na tujca in meščana dve novi ustanovitvi, ki ju menda kronika še ni zabeležila. Sta to oba trgovska paviljona ob Trgovskem domu in na Trgu Svobode na nekdanjem vrtu Scherbaumove palače. Maribor bo s tema dvema stavbama zaenkrat nasičen s trgovinami in izložbami, je pa dobil po njih vsekakor precej velemestno lice.
Kdor bi primerjal naše kavarne -pred desetimi leti z današnjimi, bi prišel tudi do razveseljivih zaključkov. Astoria, Jap dran, Central se blešče v svojih novih o-premah in šušlja se po mestu, da je tudi Velika kavarna v štadiju preporoda. Torej kavarn, in sicer lepih, bo imel Maribor kmalu v izobilju, kakor bo tudi po-voljno rešeno vprašanje tujskih sob, čim bo dograjen hotel »Črni orel«.
V nedeljo popoldne priredi mariborski Aero-klub Veliki letalsko-akrobatski miting z najzanimivejšim sporedom, ki ga bodo izvajali prvovrstni piloti tvrdke Ka tzenstein-Raab na štirih aeroplanih.
Zanimanje ?a velikopotezno prireditev je vzvalovalo vse mesto. Kratka produkcija inž. Raaba, ki jo je izvedel nad državnim mostom včeraj opoldne, je izzvala v gledalcih veliko navdušenje, kajti nihče od Mariborčanov še ni bil priča tolike drznosti v zraku, kakor si jo [je dovolil včerajšnji akrobat, j Toda smelo lahko trdimo, da je to samo neznaten del programa, ki ga bo občinstvo deležno v nedeljo.
Nemški , piloti: Raab, Katzenstein in Knopf so bili s prejemom v Mariboru izredno zadobljeni in obljubujejo, da bodo tvegali vse, samo da zadovoljijo v čim popolnejši meri obiskovalce prireditve.
Včeraj popoldne je prispelo letalo »Jutro«, ki se je v večernih urah dvignilo nad mesto, danes okrog 13. pa je z vratolomnostmi zabavalo Mariborčane na državnem mostu.
Na včerajšnji seji Aerokluba je bil določen točen spored,; Borbe v zraku, lov za baloni z mrežami, okrobatski poleti posameznih letal in skupin, drzne produkcije telovadca Kellnerja na krilih letata in pod trupom. Odlični gostje pa pripravljajo še posebno presenečenje, ki ga Ljubljana ,ni bila deležna in bo napovedano šele dan pred mitingom. Letalsko popoldne bo pričelo že ob pol 14. na tezenskem vežbaJišču. V dneh pred prireditvijo pa bodo letalci prirejali propagandne polete tu.# v okolico.
Pogreb zadnje žrtve avtomobilske nesreče na državnem mostu.
Včeraj popoldne se je vršil pogreb Franca Radovana Vrhunca, ki je po 10-dnevnem trpljenju izdihnil. Udeležba je bila izredno velika. Pogrebne svečanosti je opravil prota g. Trbojevič, pevski zbor pravoslavne cerkvene občine pa je zapel večnolepo »Vigred« in »Blagor mu«. Poleg številnega občinstva je prispela na pogreb tudi deputacija »Peruna«, čegar član je bil pokojnik, nadalje zastopstvo trgovskega gremija in zastopniki pravoslavne cerkvene občine. Zadnji akt pre-tresujoče avtomobilske tragedije je napravil na vse prisotne zelo globok vtis. Naj bo Franju Radovanu Vrhuncu lahka zemljica slovenska!
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Sreda, 23. oktobra. Zaprto.
Četrtek, 24. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje, v dolini šentflorjanski«, ab. C. Kuponi.
Petek, 25. oktobra. Zaprto.
Sobota, 26. oktobra ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Delavska predstava.
Nedelja, 27. oktobra ob 20. uri »Morala gospe Dulske«.
Ptujski gledališki abonma. Še enkrat opozarjamo na razpisani gledališki abonma. Abonente sprejema g. M. Plevnik vsak dan od 15.—16. ure izvzemši nedelje. Cene so napram dnevnim cenam nizke in se naj blagovolijo abonentje čim-prej prijaviti.
Zdravniška služba Okrožnega urada za zavarovanje delavcev.
Vsem Članom ekspoziture ljubljanskega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Mariboru in njih upravičenim svojcem! Vsled silnega navala bolnikov v dopoldanskih urah je bila ekspozitura pri morana preurediti ordinacijske ure, ki so odslej kakor sledi: Od 7. do 9. ordinira za kirurgične slučaje g. dr. Ludvik Novak, od 9. do 11. ure g. dr. Zakrajšek Karol, od 11. do 13. ure ordinirata gg. dr. ZiHigast Teobald in dr. Sekula Jože, od 13. do 15. ure po g. dr. Alfons Wank-miiller. Slednji štirje ordinirajo za splošno medicino. Šefzdravnik g. dr. Jankovič Franjo vrši samo nadpreglede, za to ga ni posečati v drugih slučajih. Dr. Valjavec Valerija ordinira od 9 'A do 11. ure za otroške bolezni. Vsa navedena zdravniška služba se vrši v uradnih prostorih na Slomškovem trgu št. 6. Razun navedenih zdravnikov zdravijo še uradove člane in njih upravičene svojce sledeči specijali-sti: Za venerične in kožne bolezni primarij g. dr. Robič Hugon, Kamnišksi cesta št. 2., za očesne, ušesne in bolezni v vratu primarij g. dr. Dernovšek Janko, O-rožnova ulica št. 2., za rentgenološke preiskave pa g. dr. Matko Ivan, Gregorčičeva ulica 12. —
Za jesen in zimo KARO-čevlje. VL
Najuečje podjetje u Slaueniji prehaja u narodne roke
Občeznana angleška družba The Cen tral Europeah Mineš Ltd., lastnica veli Ikega svinčenega rudnika v Mežici, je skozi dve leti opustila prijavo svojih tu-! doslednih pravic, na katerih takorekoč bazira vse njeno podjetje. Zato je te rudo sledne pravice rudarski urad v Celju družbi zakonitim potom tudi brisal. Obenem s tem je pa te rudosledne pravice zasegel oziroma prijavil v svojo korist domači podjetnik, kateremu bi moral rudarski urad v Celju te pravice tudi izročiti na podlagi jasne razsodbe upravnega sodišča v Celju z dne 25. septembra. Kakor znano, so v tem upravnem sodišču najbolje priznani juristi, vsled česar ne moremo razumeti, zakaj rudarski urad še do danes ni zadostil tej razsodbi ter je iz lastne inicijative apeliral še na državni savet, ki pač ne bo mogel z ozirom na obstoječe zakone na tem ničesar več spre meniti. S tem se takorekoč otežkoča domačemu podjetniku, za katerim stoji moč na finančna grupa, da zamore formirati domačo družbo, ki si je nadela nalogo, prevzeti celo obratovanje rudnika v svoje roke, in se indirektno podpira tujce, ki izkoriščajo naše prirodne zaklade samo I sebi v korist, dočim sme naša raja samo delati in zaslužiti le toliko, da od tega živi. Da se stekajo milijoni podjetja v tujino, od tega ima namreč naše narodno gospodarstvo bore malo. Apeliramo tem potom na naše oblasti, da posvečajo našim domačim podjetnikom več pažnje in da ne ščitijo koristi tujcev tudi tam, kjer je to popolnoma nepotrebno. Kajti če Angleži niso pojmili vrednosti svojih pravic in jih pustili dve leti neprijavljene, zakaj naj bi jih za to njihovo malomarnost naše oblasti še podpirale in s tem oškodovale domačega podjetnika, ki je uvidel vrednost teh pravic in jih priglasil zase zakonitim potom. Razsodbo upravnega sodišča v Celju moramo le pozdraviti in želimo, da pride gornje podjetje, ki daje 1% svetovne produkcije svinca v res narodne roke. Apeliramo tem potom tudi na naše narodno zavode, da pripomorejo našim domačim podjetnikom, ki se bavi-jo z izkoriščanjem naših prirodnih za-j kladov, kjerkoli je kak izgled, da je podjetje rentabilno in ne puščajo tega tujcem, katerim je dobrobit našega naroda postranska stvar.
Himen.
G. Hinko Koren, privatni uradnik, se je poročil včeraj z gospico Karolino Kokol, hčerko mesarja in gostilničarja na Meljskem hribu; Bilo srečno!
Aeroklub »Naša krila« v Mariboru
prosi vse gostilničarje in obrtnike, ki hi se zanimali za postavitev šotorov na Te-znu ob priliki nedeljskega mitinga, naj pošljejo ponudbe društvenemu blagajniku v Ljublj. kreditni banki. Brez dovoljenja Aerokluba ne bo nikomur dovoljena postavitev šotorov, oz. prodajati kar s) bodi.
Pevski zbor Glasbene Matice v Mariboru
ima namesto v petek, ko bo koncert slovaških učiteljev, v četrtek zvečer skupno pevsko vajo.
Zadnja pot S. M. Uršule Gosakove*
Včeraj popoldne so ponesli k zadnje* mu počitku S. M. Uršulo Gosak, šolsko sestro, ki se je skozi 25 let posvetila vzgoji deklet. Skromna, a kot čebela delavna in marljiva redovnica je bila kljub svojemu poklicu splošno znana osebnost in zelo priljubljena pri vseh, ki so jo poznali. Zbor gojenk je zapel s srebrnf* mi glasovi »Nad zvezdami«, nakar so kr* sto med pogrebnimi molitvami spustili v družbeno grobnico, v kateri je že 9 krst pokojnih redovnic.
»črni orel« pod streho.
Na vogalu Grajskega trga in Slovert* ske ulice je Zemljičeva zgradba (črni orel)^ zrasla do vrha. Smrečica vrh zidu pravi, da je zidovje doseglo svoj višek in da bo tretji del kmalu tudi pod streho. Poslopja se bližajo svoji porabi. Z delom se zurijo, zakaj zima se bliža z naglimi koraki. Vreme ugodno za stavbenike.
Preprečen vlom pri Sv. Duhu na Start gori.
Včeraj je bila mariborska policija ob* v&čena, da je bil pri Sv. Duhu ha Stari gori pri Št. Jurju ob Ščavnici poizkušefl drzen vlom pri trgovcu Ivanu Klobasi.
K Sv. Duhu se je takoj odpeljal * avtom daktiloskop Grubin s policijskim psom in ugotovil naslednje:
V noči od 21 —22. tm. ob 2. je neznafl storilec strl na pročelni strani stekla v oknu, ki vodi v trgovino Ivana Klobase. Načrt je izdelal prav skrbno in najprej namazal stekla s sveže-žganim apnom, da bi preprečil žvenket steklenih drobcev. Kljub temu pa je ropot prebudil i* sna trgovca, ki je takoj vstal in v spodnji obleki odšel s samokresom v roki v trgovino.
Med tem je zločinec strl tudi notrani« steklo in odprl obe okenski krili ter pričel lezti v trgovino. V temi pa sta odjeknila dva revolverska strela in vlomilec je pobegnil v noč ter pustil pod o* knom sekiro in tesarsko spono, s katero je vdrobil obe stekli. Na najdenem vlomilskem orodju je policijski pes takoj izvohal sled, vodil okrog hiše in nato krenil k sosedu, kjer so zaposleni razni mizarji. Sosed, cerkovnik K. F. je takoj pri* znal, da sta sekira in spona njegovi, tajil pa je, da bi bil on poskušal pri Klobasi vlomiti. Ker pa je vendar nujno osumljen zločina, so ga orožniki aretirali. Zadevo pa bo pojasnila nadaljna preiskava. Kake namene je imel vlomilec s sekiro, se ni moglo dognati______
Ko se začno krvne cevi poapnjevaA
deluje uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice na redno izpraznenje črevesa m zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefov vodo, ker odpravi zastajanje v žel -čnem črevesnem kanalu in leno preo
čnem Črevesnem kanalu ... -ljanje ter omili dražljlvost živcev, -j* »Franz Josefova« voda se dobi v v lekarnah, drogerijah in špecerijskin eovinalt
v Mariboru, 'dne 24. X. 1929.
Marlfonkl V E č E R N 1 K Mr*
Somboteljska iredentistična
centrala
SREDIŠČE MADŽARSKE AKCIJE ZA PREKMURJE IN GRADIŠČANSKO. — ORGANIZACIJA IN DELO CENTRALE. — POTREBA PO PROTI AKCIJI.
Ko se je naše Prekmurje pripravljalo na proslavo desetletnice osvobojenja, so Prišli iz Sombotelja tisoči letakov, v katerih so se pozivali naši ljudje, naj se Proslave ne udeležijo in naj v znak žalosti in protesta proti Jugoslaviji izobesijo črne zastave. Ta proglas, katerega ie izdala in razposlala somboteljska tnad tarska iredentistična centrala za Prekmurje in Gradiščansko, je prvič opozoril našo javnost in naše časopisje na funkcijo, ki jo Sombotelj vrši na našem in avstrijskem obmejnem ozemlju. Ta funkcija mu je bila poverjena s strani Budimpešte, vodstvo centrale se pa nahaja večinoma v rokah madžarskih in mad-žaronskih emigrantov, ki so po zasedbi pobegnili na Madžarsko in se tam nastanili.	•
Osnovo in denarna sredstva daje akciji »Društvo probujajočih se Madžarov«, ki je osnovalo slične centrale tudi v vseh drugih važnejših obmejnih centrih, kakor V Veliki Kaniži, Pečuju, Segedinu itd., centrala sama pa obstoja iz posebnega komiteja, ki vzdržuje svojo stalno pisarno ter izdaja za propagando med madžarskim ljudstvom tudi svoje tedensko glasilo »Ujnop«. Med njene glavne naloge pa spada točno zasledovanje vseh dogodkov na »neodrešenem« ozemlju, t. j. v našem Prekmurju in avstrijskem Gradiščanskem, vzdrževanje cele vrste zaupnikov in špicljev ter širjenje nezaupanja napram našim in avstrijskim oblastem. Da bi prekmursko in gradiščansko ljudstvo lažje pridobili zase, trosijo od Sasa do časa medenj alarmantne vesti, da je sedanje stanje samo začasno in da bo kmalu prišel čas, ko bo Madžarska vstala v vsej svoji veličini in združila Pod žezlom krone sv. Štefana tudi Prekmurje in Gradiščansko.
■Tako je somboteljska iredentistična centrala baje dajala v Prekmurje svoje-
časno tudi navodila, kako naj ljudstvo voli pri volitvah v narodno skupščino. Dalje je razširila preko meje trditev, da Prekmurje ni definitivno, ampak samo začasno prideljeno Jugoslaviji, a da bi ljudstvo še bolj zbegala, je pričela groziti onim, ki je niso hoteli poslušati, z maščevanjem takoj potem, ko bodo zopet vzpostavljeni stari ogrski mejniki. V ta namen se je posluževala tudi pošte in v zaprtih kuvertah pošiljala take grožnje poedincem, našim in avstrijskim državljanom.
Namen somboteljske iredentistične centrale je skratka, vzdrževati ljudstvo v Prekmurju in na Gradiščanskem v stal ni negotovosti in zbeganosti, da mu tako omaja vero v Jugoslavijo in Avstrijo ter prepreči konsolidacijo razmer v novem pravcu. Popolnoma v istem smislu pa de lujejo tudi ostale madžarske obmejne iredentistične centrale, med katerimi je na jugu baje najbolj agilna ona v Pečuju, ki opravlja svoje hujskaško delo v Baranji. Baranja je po ozemlju in značaju ljudstva precej podobna našemu Prekmurju, zato je razumljivo, da se je madžarska teroristična akcija vrgla posebno nanjo. Vse to pa dokazuje, da so Mad žari nepoboljšljivi kalilci miru v srednji Evropi, ki se poslužujejo vseh, tudi najbolj lažnjivih in zahrbtnih sredstev, da bi dosegli svoj cilj: obnovo velike Madžarske. Ta njihova blazna akcija sicer ne bo obrodila sadu, a škodovati more vendar naši konsolidaciji in nacijonalnt in državni preroditvi naših obmejnih pokrajin, zato bi bilo potrebno, da bi ji naša javnost posvečala več pažnje kakor jo ji je doslej. Posebno na centralo v Sombotelju bo treba odslej budno paziti in poskrbeti za to, da se v Prekmurju onemogoči ali vsaj paralizira njena akcija.
Dragocena zbirka ur
V Nemčiji je umrl te dni v 75. letu svoje starosti Karel Marsel, znan po vsem svetu kot eden najboljših strokovnjakov za stare ure. Tudi sam je imel zelo veliko in dragoceno zbirko ur. Kot sin siromašnega kmeta je prišel Marsel zelo mlad v Berlin, kjer se je izučil urarske obrti. Že v svoji mladosti je pričel zbirati ure, 1. 1908 pa je imel že najdragocenejšo zbirko na svetu. Amerikanski bogataš Pierpont Morgan je ravno letos kupil to zbirko za poldrugi milijon francoskih frankov.
Uelikanl pradavnine
Ameriški prirodoslovec prof. Barnum prown, ki se že dolga leta bavi z raz-iskavanjem živali iz pradavnine, je izvršil približno pred enim letom paleon-mloško ekspedicijo, ki je sedaj končana. Ekspedicija, ki je požrla skoro 300.000 dolarjev, pa je imela tudi naravnost nepričakovane uspehe. Proiesor Brown je Uamreč našel okostja velikanskih živali 12 prastare dobe, o kakršnih človeštvo dosedaj ni imelo niti pojma.
Znanstveni svet pač že pozna razne Pravljične živali iz pradavnine in se je Paslo tudi že več okostij teh skrivnostnih jtij. Mnogi izvirajo iz takozvane »Jame ujnozaurov«, velike votline v bližini me-5ja Vernala v državi Utah. Barnum °rown je bil prepričan o tem, da so v jami skrite še druge skrivnosti in se J11 strašil nobenih težkoč, samo da še na-ančneje preišče »jamo dinozaurov«. g ‘P njegovi napori so imeli uspeh. Prof. le naSel namreč Pri izkopavanju ostji dveh živalskih velikanov: okostje zaura in okostje diplodokusa, dveh Člnv«**0 katerih velikosti si dandanes slik rv° sPl011 ne more ustvariti prave dol? ,ostje brontozaura je 19 m 80 cm kusn m m visoko, okostje diplodo-- živalim* i!f le nek°liko manjše. Napram nega i ^osezajo višino dvonadstrop-tlikav«? ?P,a’ so namreč pravcati prilivali n S sedai naivečje še živeče bolhe S° napram brontozaurom kakor uram slonom. Pračloveku pa te
živali nikakor niso bile nevarne: bile so dobrohotne in so se prehranjevale samo z rastlinami. Kljub ogromni velikosti so postale često celo žrtev mnogo manjših roparskih živali.
V Newyorku je muzej, v katerem so spravljena okostja teh živali iz človeške pradavnine. Največje med temi okostji je ono tyranosaurusa, strašne roparske živali prastarih časov: dolgo je 12, visoko pa 5 metrov. Okostja, ki jih je našel sedaj profesor Bro\vn, pa so tbrej še mnogo večja in pridejo istotako v ta muzej.
Brontosaurus in diplodokus sta živela pred več milijoni let, čeprav si učenjaki še niso popolnoma na jasnem, za koliko milijonov let gre. Ve se le toliko, da so te velikanske živali živele najmanj 80— 100 milijonov let pred nami.
Boj proti megli
Megla je še vedno najnevarnejši sovražnik avijatike. Zahtevala je že toliko žrtev, kakor nobena od ovir, ki se stavijo na pot zmagovitemu zrakoplovstvu Izumitelji so vendar uspeli s pomočjo Neonovih luči vsaj toliko razsvetliti meglo, da služijo svetle točke v orijentaci-jo letalcu, ni pa še sredstvo tako popolno, da bi se dalo tudi v zadostni meri razsvetliti teren za pristajanje. Zadnji čas se bavijo fiziki z idejo, ki bi vendar lahko vsaj z aeiodromov odpravila me glo. Ker tvorijo meglo kondenzirani hlapi, bi se dalo odpomoči na ta način, da bi se hlape segrevalo, ki bi se pod vplivi gorkote dvigali in bi postalo ozračje zopet prozorno. Na tej zasnovi so že pričeli vršiti poizkuse in razprševali megle. Izračunali so celo, da bi se $ 13 tonami premoga v eni uri lahko segrela 180 m’ prostrana ploskev v toliki meri, da bi se megla iz prezasičenosti razredčila in tako omogočilo zanesljivo pristajanje. Potrebne kalorije so zaenkrat izračunane le teoretski, dočim računajo, da se bo v praksi porabilo več premoga, kar bo zračni promet sicer v znatni meri zavarovalo, toda silno podražilo. Življenje potnikov bo sigumejše, toda vprašanje je, ako se v praksi ne bodo pojavile tudi nove težave in neprilike.
O kadilcih in kajenju
Sir Walter Ralelgh, veliki pirat in znani pomorščak, ki se mu imamo zahvaliti, da je spravil v 16. stoletju tobak v Evropo, je kljub najstrožji prepovedi tako strastno kadil, da je bila njegova soba vedno zavita v mogočne oblake dobro dišečega tobačnega dima.
Nekoč je svojega slugo, ki je bil sicer zaposlen le v njegovi vili na deželi, vzel s seboj v London in mu naročil, naj prinese vrč vode v sobo. Sluga je vstopil in šel naravnost proti svojemu gospodarju. Na svoje veliko začudenje je zapazil, kako je njegov gospodar puhal dim iz ust. Prestrašen, je sluga zlil veliki vrč vode na glavo svojega gospodarja in začel vpiti: »Na pomoč, na pomoč, moj gospodar gori!«
•
Kurfurst Veliki je imel med svojimi služabniki tudi zamorca Salima, ki ga je uporabljal pred vsem za to, da je raznašal njegova naročila po deželi. Zamorec je bil kmalu poznan kot »telesni tekač«, (ljub temu pa ga je vse občudovalo. In to po vsej pravici. Saj je bil za tedanje čase zamorec nekaj izrednega za ljudi, 'tekoč se je Šalim počasi sprehajal. Pot ga je peljala mimo okna male kmečke liše. Kmet je gledal skozi okno na cesto n bil silno presenečen, ko je zapazil zamorca in vrh tega še v tako fantastični uniformi. Najbolj čudno pa se mu je zde-o, da je zamorec Šalim kadil pipo in puhal slastno dim v zrak. Kmal je zaprl usta in nos od presenečenja, kaj takega namreč še ni videl! Šalim pa je to presenečenje popolnoma napačno tolmačil, ^onudil je smehljaje kmetu svojo pipo, češ, naj še on parkrat potegne. Toda cmet se je zgrozil in zaklical: »Ne boš satan, ognja ne žrem!« nakar je od strahu zaloputnil in zaprl okno ter se skril v sobi.
*
Amerikanski milijonarji, visoki dostojanstveniki, celo kralji in knezi, med njimi tudi angleški kralj Jurij, si dajo svoje cigare delati v Havani. Posebno priljubljena vrsta, ki jo dobe le trije ljudje na svetu, je 17 cm dolga cigara, ki velja 7 mark komad.
Cigare, ki jih delajo samo za angleškega kralja, so posebno velike in debele. Dolge so 22 cm in imajo na najdebelejšem mestu skoro 6 cm v premeru. Napravljene so seveda iz najbolj plemenitih to bačnih vrst. Delavec, ki zvija te cigare, dobi za vsak komad 2 marki plačila, cigara sama pa velja 11 mark in se lahko dobi samo v tovarni v Havani, kjer jih izdelujejo. Je to vsekakor lep spomin na Havanno. kajti kdor kadi te cigare, se lahko smatra za kralja ali pa za milijonarja.
Na Daljnem vzhodu so še pred nekaj desetletji kadili skoro izključno opij. Šele izredno energične in stroge odredbe ter ogromno prosvetno delo je moglo za treti to usodepolno strast.
Najslabši konzumenti tobaka so Japonci. Oni se poslužujejo miniaturnih pip, katerih glava ima približno velikost naprstnika, ali pa kake majhne, zelo tea ko zvjte cigare. Vzrok za majhen kon zum tobaka na Japonskem pa je iskati v visoki carini in varčnosti Japoncev.
Razpis lahkoatletskega mitinga. "
ISSK Maribor, SK Rapid in SK Železničar prirede dne 1. novembra 1929 ob uri na igrišču SK Rapida lahkoatletski miting.
Tekmuje se brez handicapa po sledečem redu:
I. Podmladek; razred B od 16—18 et. 1. tek 200 m, 2. skok v daljavo z za-etom.
II. D a m e: 1. tek 60 m, 2. met kroglje, skok v daljavo z zaletom.
III. Seniorji: 1. tek 100 m. 2. met crogle, 3. skok v višino z zaletom, 4. tek 800 m, 5. met diska, 6. skok v daljavo z zaletom, 7. tek 3000 m, 8. skok v daljavo irez zaleta, 9. štafeta 4 krat 100 m.
Prijavnina znaša Din 5.— za osebo in Din 2.— za disciplino.
Prijave je poslati na naslov: Sport-Ro« glič, Maribor, Grajski trg, najkasneje do 25. oktobra 1929.
Miting se vrši po pravilih J. L. S. S. Te^cališče ima štiri nedvignjene zavoje, meri4 430 m, ter posuto z ugaskl.
Pes za pol milijona dinarjeu
Ne čuje se vsak dan, da bi bil kdo pripravljen plačati za psa, pa naj ima še take lastnosti, kar pol milijona dinarjev, torej že veliko premoženje. In vendar je mister Gage, ki ima seveda zelo globok žep in si tudi lahko dovoli tak dragocen in popolnoma amerikanski šport, plača nič manj kot pol milijona dinarjev za psa »Pina«, znanega dirkača, ki je bil doseda. last londonskega draguljarja Turnerja, Kupčija je bila izvršena kratkim potom: pogajanja so se vršila telefonično mec Londonom in Shrewburom v Ameriki, torej kar med dvema svetovoma.
Ne kadim več...
»Ali ste dali svoji ženi mali zvezek varčnosti, o katerim ste pred kratkim go vorill.
»Da.«
»In kakšen je uspeh?«
»Sedaj ne kadim več.«
Spori
LNP In »obglavljenje« Maribora.
LNP je res zanimiva športna instanca za pospeševanje slovenskega nogometa. Dva meseca prepovedi igranja je zanj nagrada, ki je je bil deležen ISSK Maribor, vodilni klub mariborske oblasti, kma u po svoji desetletnici. Podeliti kazen je ahka stvar, utemeljiti razloge pa je te-žavneje. Kdor pozna temeljito pravila naših športnih instanc, bi si spričo modrostnega ukrepa LNP, ki je pač mogoč ob zabavnem razpoloženju, ne pa po resnem in stvarnem razmišljanju, si pač lahko ustvari jasno sliko, kako površno je poslovanje sedanjega podsaveza.
Pravila v resnici predvidevajo tako ka zen, kakršne je bil deležen »Maribor«, to da razlog mora biti tehten in nominiranje neverificiranega igralca za tekmo mora imeti poseben namen, ne pa zgolj svrho preizkušnje za medmestno tekmo v slučaju, da bi se bil igralec pri treningu u-veljavil in si pridobil zaupanje MO. Zgodilo pa se je, da je padel prireditelj v nemilost pri LNP-u mesec dni po »kršitvi« pravil, predno je pač nekdo izmed dobrotnikov in pospeševateljev našega športa zadevo prebayil in iztaknil paragraf za obglavljenje. »Maribor« bo baje zoper kazen' protestiral, kar pa bržčas ne bo rodilo dobrih posledic, kajti v protestnem tonu se pogovarjati z gospodi, ki vedrijo v podsavezu, bi lahko bilo u-sodno. Škoda pa je tudi 100.— Din, ki jih’ je treba priložiti protestu. Razen tega pa bi se na tak način dalo podsavezu tudi priliko za podelitev milosti, ki bi bila pač bolj sramotna, kakor sprejetje neupravičene kazni, o čemer so si gospodje v Lju bljani docela na jasnem. Čemu bi izgubljali o tem besedi, ko se vendar cilji, nameni in svrhe podsaveza vzvišeni nad sleherno kritiko.
SK. Železničar.
Lahkoatleti se pozivajo, da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto ob 15/ na igrišču. Nogometaši imajo sestanek ob 18. v gostilni Laufer. Potne liste naj prinesejo s seboj.
ms
i
sprejme za slučaj smrti in doživetja vse zdrave osebe od 1. do 90. leta in izplača do največ Din 51.000-— na podporah. Zahtevajte brezplačno pristopno izjavo
26H
I
Rečefc ciganski pogreb
V okolici Leedsa v Angliji žive člani nekega ciganskega plemena, starega že več sto let. Ko je nedavno umrla neka 24 letna ciganka iz tega rodu, so ji pripravili pogreb po starih običajih. Znesli so skupaj vse njeno imetje v gotovini in premičnini ter potem z njenim truplom vred sežgali. Z uničenjem lastnine se skuša preprečiti, da bi mož pokojnice premišljeval o težki izgubi, ki ga je zadela s smrtjo njegove žene.
fDOinlnialte se
TOrfK«! VEC ER NTK im
V M ar it) o rit, 'dne 24. X. 1929
Mihael ZevacO
Beneška ljubimca
Zgodovinski roman iz starih Benetk 199
»Juana, oboževana sestra moja, ti nisi hotela miru, nisi hotela sreče, ki sem jo pripravljal zate!... Izpolnila si žalostno svojo usodo do kraja, in tvoje sanje, vhoga kurtizana, tako nedolžna kljub vsemu in tako čista, tvoje sanje so te umorile! Z Bogom torej, Juana ... spavaj v večnem miru teh angelskih sanj, do-čim bom jaz nadaljeval strašne sanje svojega proklet-stva...«
Sklonil se je, vzdignil njeno bledo glavo in ji pritisnil na čelo vroč bratovski poljub.
Nato je vstal.
Njegove solze so se bile posušile kakor ob dotiku žgočega ognja, ki je gorel v njegovi notranjosti.
Se enkrat se je ozrl na Juanino telo, nato pa se obrnil nagloma, in začudena množica se je razmaknila na dve strani, ko je odhajal.
Rolandove oči so iskale policijskega načelnika.
Zagledal ga je par korakov od sebe.
»Gospod,« mu je dejal, »rekli ste, da ste mi hoteli storiti veiiko uslugo!«
»Tako je, gospo*d.«
»Torej — dati vam hočem priliko; potem vas bom smatral odvezanega kakršnekoli hvaležnosti, ker pravite, da mi hočete biti hvaležni.«
»Govorite, gospod.«
»Kakor kaže, ne bom mogel ves dan razpolagati svobodno sam s seboj... pobrigati se moram za žive ... mrtvi ne potrebujejo več ničesar. Toda želel bi, da se priredi tej nesrečnici dostojen pogreb...«
Roland Kandianno si je segel naglo z roko preko oči...
Toda brž se je osvestil in izvlekel iz svojega pasa pest cekinov. Gvido Džennaro je odmahnil, da jih noče.
»Vzemite,« je dejal Roland z glasom, ki ni trpel ugovora. »Jaz želim ta pogreb, torej je naravno, da ga plačam jaz in nihče drugi.«
Policijski načelnik je vzel denar in se naklonil, rekoč:
»Zgodilo se bo po vašem ukazu, gospod. Ta ženska bo pokopana, kakor da je patricijska hči.«
»Hvala vam. A zdaj me pustite samega...« y »Gospod...«
»Kaj še hočete?...«
»Kolne mse vam, da je tisto, kar sem Vam imel povedati, zadeva največje važnosti.«
Roland se je zdrznil.
Gvido Džennaro je iztegnil roko proti Juaninemu truplu.
»Glejte, ta je mrtva,« je zamrmral. »A zdi se mi, da živi nekdo drugi, ki ga je še mogoče rešiti.«
»Pojdiva!« je dejal Roland naglo.
V tem trenotku se je berič, ki je bil prej v cerkvi,
dotaknil Džennarove roke.
Policijski načelnik se je ustavil, dočim je Roland, potopljen v mračno sanjarijo, nadaljeval svojo pot proti cerkvi.
Berič je pokazal z roko na Rolanda, ki je izginil za cerkvenimi vrati.
»Ali ga ne spoznate?« je dejal.
»Ne,« je odgovoril Gvido Džennaro hladno.
»A jaz ga poznam!« je vzkliknil berič, žareč od radosti. »To je Roland Kandiano!«
Policijski načelnik se je okrenil proti šestorici be~ ričev, ki je hodila za njim, kjerkoli se je mudil.
Ovaduh si je mislil: Moja sreča je gotova.
Gvido Džennaro pa mu je položil roko na vrat in ga pahnil prihitevšim beričem, rekoč:
»Odvedite tega moža k meni, vtaknite ga v zapor in pazite nanj; zarotnik je.«
In še tisti hip so odgnali ovaduha, bledega od groze.
»Bedak!« je zamrmral Džennaro. »Bedak, ki bi mi bil kmalu pokvaril vso mojo kombinacijo!«
Meneč si roke, se je vrnil v cerkev in poiskal Rolanda, ki se je naslanjal s hrbtom ob steber ter z izgubljenimi očmi obujal v svojih mislih strašni prizor, ki ga je videl pred par minutami. In vračaje se s časom nazaj, se je tudi spominjal minute, ko mu je Juana pravila, na kak način si je priskrbela potrebni denar, da bi otela njegovo umirajočo mater.
Pojavljanje Gvida Džennara ga je zbudilo iz njegovih nemih in mračnih premišljevanj. Nejevoljno je stresel glavo, kakor da bi si hotel reči:
»Nimam se pravice zamišljati... Bolečina in radost, vse mora iti mimo mene... jaz se nimam pravice ustavljati na cesti, da bi se nasmejal ali razjokal.«
Z migom roke je povabil policijskega načelnika, naj govori.
»Gospod,« je povzel nato Gvido Džennaro, »zdi se mi, da sem vam prakvar povedal dovolj in vam razodel, kako se mi je posrečilo sestaviti vsebino vaše misli in slediti korak za korakom, ako že ne vašim dejanjem, pa vsaj vaši volji. In, Četudi zdaj ne poznam vseh vaših del, poznam vendarle vaše namere. Zadnji dogodek, ki se je pripetil ravnokar, spada tudi v to serijo, in San-drigova smrt se mi vidi popolnoma razložljiva... do-Čim me smrt one mlade ženske nekoliko preseneča...«
»Pustiva to!« je zamrmral Roland, ki se mu je obličje krčilo od prevelikega napora, s katerim je premagoval svojo bolest.
»Pustiva, gospod. In zdaj sva pri zaključku, ki se nudi iz vsega; kar sem vam imel čast razložiti. Moj logični in — vsaj zame — nepobitni zaključek je, da se gibljejo vse vaše misli, vsa vaša dejanja in vsa vaša volja okrog ene same osebe... ženske, ki je ne bom imenoval... saj ste gotovo že uganili, koga mislim!«
»Leonora!« je zamrmral Roland, ki ni mogel zadržati tega vzkrika svoje duše; a zamrmral je to ime tako tiho, da ga Džennaro ni mogel slišati.
»Okrog te ženske se gibljejo ali so se gibale tudi
osebe, ki ste jim napovedali strašno vojsko, o kateri seifl pravkar govoril. Zaključujem, gospod, da je vaše srce priklenjeno z mogočnimi vezmi na omenjeno visoko gospo, in če vam dam možnost, oteti jo smrti, da je to zares isto, kakor če bi bil rešil vaše lastno življenje...«
Policijski načelnik je pomolčal nekaj hipov; nato je dejal počasi:
»Gospod, govoril sem z vso poštenostjo, ki sem je zmožen. Zdaj čakam, da mi pokažete vsaj z eno besedo, vsaj z znamenjem, da sem pravilno razložil položaj, izkratka, da se nisem zmotil... kajti drugače bi vse kar vam imam povedati, ne imelo nikakega smisla.
Rolanda je treslo strašno razburjenje, kakršnih je bil okusil le malo do tistega dne. In ta pojav moralne desorganizacije ga je zalotil v trenotku, ko je bil pogled na mrtvo Juano že itak zadal težak udarec njegovi tolikanj občutljivi duši.
Gvido Džennaro ve očividno za kako strašno ne* varnost, ki preti Leonori.
Kaj je storiti?...
Ali jo naj reši?... On! Rešiti Leonoro!... Zakaj? Čemu? ... S čim zasluži- ona, da bi si belil glavo zaradi nje? Kaj še dolguje ženski, ki je osramotila njegovo ljubezen ter jo pahnila z idealnih višin, kjer je kraljevala ob znožju njene podobe?
Odpustil ji je, da... Toda — da bi jo branil!...
Odpustil ji je, da; podelil ji je svoje odpuščanje. Ne brigati se zanjo — to more; pozabiti, da je ona splohnži svetu!
»Ona je v nevarnosti!« je kričalo v njegovi duši, dočim so mu mučni vzdihi trgali grlo in so se mu nohtje krčevito zadirali v dlani. »Ona je v nevarnosti! Kaj me briga! Ali je prišlo njej na um, da bi rešila mojo mater, ko je reva umirala od žalosti in bede? Ali se je spomnila, da bi pomagala mojemu očetu, živečemu ob javni dobrodelnosti, kakor mi je dejal tisti zverinski župan v Nervezi? Ali je mislila na to, da bi otela mene, ko sem ječal pokopan v globoki temnici! Prava reč, da je preprečila mojo aretacijo v hiši na Olivolskem otoku! Saj bi jo bilo razburilo in vznemirilo, če bi me bili zaprli še enkrat... Sicer pa si takrat ni upala, da bi mi rekla le besedo. S tem, da je obvarovala mene, je obvarovala sebe samo. Oh, nekdanje čase, ko sem hitel še vsak večer na Olivolski otok — če bi mi bil takrat kdo rekel, da Leonora ni najčistejši vzor ljubezni, samozatajevanja in požrtvovalnosti, združenih v najplemenitejši duši na svetu, ubil bi ga bil! Toda, dočim sem dolbel svoj rov, da bi se mogel zopet približati, in so mi nohtje krvaveli ob kamnu ter sem rjul od ubupa, je premišljala ona samo o tem, kako bi nadomestila ugrabljeno ljubezen z drugo ljubeznijo! Ah ti uboga in čista zaročenka! Ona je v nevarnosti! Prav je; ali ni to kazen, ki prihaja nadnjo za njen greh? Zakaj se postavljam med njo in med pravično plačilo, ki ji ga pripravlja usoda brez mojega sodelovanja?«
p	111 mn
M«H ogtaai, M »hitijo* pow#» domina In ftocljaln* n«nan» abSinst*«: maka b««sda30 p, aajmanjil tnaaek Dla 6-
z Mati oglasi
2«nHv*,4opfeo*aii)« in ogla« ai trgovskega ali reklamnega mačaja: Maka beaeda 50 p, naJmanjV maaak Din lO'—
Vse vrste pletenin to meri,
ženske obleke, veste, puloverje, zimsko spodnje perilo, nogavice in vsakovrstna popravila izdeluje najbolje, najhitreje ln najceneje: Strojna pletarna, Vojašniška ulica 2.	2318
Sobo-in črkoslikanie
izvršuje po ceni, hitro Id okusno Franjo Ambrožič, Grajska ul. 2.	2231
Prazno, solnčno sobo
oddam takoj mirni stranki. Kuhanje v sobi prepovedano. Vrbanova ulica 61, pritličje.	2706
Mizarstvo Anton Marušič,
Pristaniška ulica (vogal Pristan) se priporoča cenjenemu občinstvu za vsakršna v to svrho spadajoča dela od najenostavnejše do najfinejše vrste. — (Renoviranje starega pohištva). Cene zmerne, solidna in točna postrežba.
2643
Dijake sprejmem
na stanovanje takoj, tik šol. Naslov v upravi Večernika.	2716
Meblovano sobo oddam
takoj boljšemu gospodu. Naslov v u-pravi lista.	2714
h ilMkP ni;	i " ;i
* tSI4ll3tfUW Jllj I !!!ll!!illl!ll!!llllll!ll!ll Hill > 'Franjo ►	|||||||blago v veliki izbiri pri tvrdki!| Majer, Maribor::
KAJENJ^jmsimJPI
Vsak se lahko igraje odvadi idiavju škodljivem kajenju, * naSimi JEX*-tabletami. V 14 direvih prestane tudi naj-' strastnejšl kadilec kaditi, ako vzame „EX'-tablete dnevno trikrat. So popolnoma neškodljive. Omot Din 30’— in poStnina. Cela kura pet omotov Din 145'—, franko.
2407	Razpošilja po povzetju
«Aiirora* Sekt. 19, Novisad, Zeljeznička 38.
Zahtevajte povsod „Vecernika!
Novo otvorjena trgovina s premogom in lesom
II
Tinnauer
Maribor
Gregoričeva ul. 9
vhod tudi skozi Slovenska ul. 8
se priporoča cenj. občinstvu za blagohotna naročila.
Postrežba točna ln solidna!
BRITVICE
Gillette, Mem extra,
Mem de Luxe, Mond extra, Timor in vse brivske potrebščine nudi najugodneje galanterijska trgovina
Drago Rosina
Vetrinjska ulic« it. 96.
Veliko zračno
lepo meblovano sobo, solnčna stran (pripravno za dva gospoda) oddam takoj. Naslov pove uprava »Večernika«.
2642
Meblovano sobico oddam
takoj eni osebi. Koseskega 35.	2715
Zakonca brez otrok
gresta za hišnika, mož ključavničar. Naslov pove uprava Večernika. 2712
Lep velik lokal,
pripraven za delavnico ali trgovino takoj oddam. Taborska ulica 8.	2707
Sprejmem takoj ali s 1. novembrom 1929
dva dijaka v celo oskrbo. Din 700.—. Maistrova ulica 16,1. nadstr. — Istotam oddam elegantno meblirano sobo, separatni vhod, električna luč, dvema osebama. Cena po dogovoru. 2708
Prazno sobo s posebnim vhodom
oddam takoj samcu ali samici. Naslov v upravi Večernika.	2710
Hladilnik za gostilno
ali domačo uporabo v dobrem stanju ugodno prodam. Naslov v upravi Večernika.	2711
Zanesljivo dekle,
srednje starosti išče mesto postrež-nice za nekaj ur dnevno. Naslov v u-pravi Večernika.	2709
Fotografiram vse!
Portreti, brzoslike, industrija, šport-Najnovejši aparati in svetlobne naprave. Novo urejen fotoatelje. Fotomeyer, Gosposka 39.	2286
Krasne pletene obleke
v veliki izbiri, po zelo nizki ceni pro» daja: Pletarna M. Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17.	2319
  —»
Pisarniška moč
z večletno prakso išče zaposlenja. Po* nudbe na upravo pod »Nastop takoj4-
2679
Razpis!
Cerkveni konkurenčni odbor v Zgornji sv. Kungoti razpisuje oddajo vseh popravil pri cerkvi, stolpu, vseh nadarbinskih cerkvenih in župnij* skih poslopij v Zgornji sv, Kungoti. Vsa dela, zidarska, tesarska, klc* parska, mizarska, pleskarska itd., se oddajo skupno enemu stavbeniku Interesentje se prosijo, da oddajo svoje pismene in pravilno kolekova-ne ponudbe župnišču v Zgornji sv. Kungoti do 31. oktobra t. 1-10. ure dopoldan. Odbor si pridrži pravico proste oddaje dela brez ozira na visočino ponudbe. Prekritje cerkve in novo pokritje župnišča se mora izvršiti še pred zimo.
Zg. sv, Kungota, dne 22. oktobra 1929.
Cerkveni konkurenčni odbor Zg. sv. Kungota
Kosz »Jutra« v Ljubljani:	predstavnik	izdajatelja	in	urednik:	F
Stanko De
ran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik t e 1 a v Mariboru.
t;