$t. 23 -f*nnu ptittna i ttnsiiij m ia paraj đhajt, tzvzeriSi pondeijek. vsak dan zjutraj. Ure ftvo: ulica sv. Fia' islškeg« H 20. L nadstropje Dopisi tuj se * o-iljafa uredništvu. Ne -pisma oc sp.tjira.ajo, rokopisi se ae \ " dajatelj in od^ovot.j u.. A a to o Oerbec. — Lastnik tiskarna Ed> > "sfaarne Edinost NaroC.uu za mese L 7.—, 3 mesece L 19 50, \ ~ 32.— in celo leto L 60.—. Tt fndrrmshro mesečno S lir več. — Tel t/o uretbiHftva Jn upnve St 11-57. w T^luf v pete« T. febroiria 1324. Posamezna številka 20 cent« Letnik XL!X DINO Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 ceni — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 osmrtnice, zahvale, poslanice In vabila po L 1.—. oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Ogtast naročnina in reklamacije se pošiljko izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiškega štev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva in upcave 11-57« SKLEPU POGODBE kulturne potrebe! V Rim« naj si zapom- Pf9(] Iffljll n A«Sb| n1nfU 1 [mark v zlatu izdatkov, medtem ko sc ra^ mjo, da bo sporazum res iskren in trajen ..." VL W1UUI 1 čunajo dohodki na 5254 milijonov. Pri* le tedaj, će bo obenem pomenil tudi spo- uponajonajni Usti bodo spet izhajali — 'manjkljaj iznaša tedaj 458 milijonov zlatih Pašič in Ninčič sta se vrnila v prestol-1 besed — potem bomo mogli tudi s svojega : razum med obema narodoma! To more, vemzeios bolan — Vzpostavitev diplo- mark. Proračun računa s tem, da bo vzpo-nico svoje jugosloveuske narodne države, j stališča narodne manjšine pozdravljati ^ biti zopet le tedaj,, če ne bodo tožbe in | matskih odnošajev z Združenimi državami stavljena gospodarsko-upravna in davčna Po vsej pravici sta se vračala v dotno-i sporazum. j obupni klici naše manjšine vznemirjali ini ATENE, 31- Včeraj se je vršila v zbor- enotnost Nemčije na zasedenih ozemljih, vino z zavestjo, da sta bila soizvršitelja j Cavour in Mazzini, ta dva velika duhova ogorčali naroda na oni drugi strani! Od niči razprava o zakonskem načrtu, s ka- ker se bi drugače pri sedanjem položajt* /?. odnošajev med izvedenci in nemškimi strskega predsednika. Ako bo Venizelo- £radl dol^e" Predsed^ komisije za vojna .__• 1 1 , , .. 1 bremena rischer za zastopnika nemške vlade sova bolezen trajala del, časa, bo pnsel v komisiji izvcdencev. prednik odbora iz- na njegovo mesto sedanji zunanji minister vcdencev, Dawcs, je v svojem odgovoru po-Kousses ali pa pravni minister Kafandams. udaril veliko važnost skupnega delovanja za-Odpravnik poslov Združenih držav je veznikov za rešitev nujnih vprašanj ter do-obvestil grško vlado, da so Združene dr- stavii, da bi komisija izvedencev rada videla, žave obnovile diplomatske odnošaje z da bi se tudi Nemčija udeležila tega dela, Grčijo. ' Na zaključku je Dawes izrazil svoje prepri- Pred novo krizo? j čanje. da bo sporazum dosežen, ter se je za- oaott o« oi< t« •» ^ I hvalil nemškemu kanclerju za obljubljeno PARIZ, 31. «Chicago Tribune* poroča pomoč ncraškc viadc. iz Aten, da je grška vlada sklenila, da poda ostavko v slučaju, da bi Venirelos in njegovimi zaupniki. Sklep liberalne stranke je pač popolnoma v skladu z njenim dosedanjim zadr-držav, marveč tudi v inieresu splošnega žanjem napram fašizmu. Ako bi stranka evropskega miru. Mali sporazum je podal £e dovolj dokazov, da je element miru. Saj si je ravno s tem pridobil odlično in uvaževano mesto v evropskem koncertu. Z največjim zadovoljstvom^ pozdravljano tudi, da sklenjena pogodba predvideva ot-rauden sklep trgovskih in gospodarskih dogovorov. Od takih tesnih in čim najin-tenzivnejših stikov bosta imeli obe državi aedogledne koristi. Pozdravljamo že v naprej trgovske in gospodarske dogovore, Id se imajo skoro skleniti. Saj je neoporečna resnica, da je gospodarski položaj državljanov nerazdružljivo navezan na gospodarsko blaginjo države. A mi smo državljani države, ki naj sklene z Jugoslavijo cim koristnejše dogovore in ki naj zadobi s tem možnost za čim izdatnejši gospodarski razmah v deželah sosedne drŽave, na katero je gospodarstvo Italije tesno navezano toliko po zemljepisnem položaju, kolikor po dejstvu, da ji neizmerna naravna bogastva v onih deželah dajejo možnosti za gospodarsko uveljavljanje v največji meri. Pozdravljamo tudi dogovor glede Reka, ker je s tem — vsaj za dogledne čase — udušena nevarna iskra, ki je neprestano grorila z zapleujaji, ki bi mogli ogrožati izraža brezdvomno — tako pravi poročilo — voljo sekcij, ki so se lotile volil-j nega dela sporazumno z vodstvom strank soKdacije naše lepe ujedinjene domovine kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev*. Po teh besedah je nastalo pri vladnih strankah burno ploskanje. Položni v sktutfinl BEOGRAD, 31. Politična situacija se sklenila predložiti državno listo, bi to radi bolezni ostal doma nad 48 ur. V tem slučaju bi prevzeli državno krmilo repub- 2ELEZNIČARSKA STAVKA V NEMČIJI od vrnjena BERLIN, 31. Udruženje železničarjev je na- !tk?nci, ki bi takoj razpisali plebiscit glede savilo na vse člane okrožnico z vprašanjem, vladavine da-li bi se na zvišanje delovnega urnika na — i. devet ur odgovorilo s splošno železničarsko ni kosem fraaroiKe solistične mi t' Ta za združitev S komunisti |seda,i morc izkljuati možnost izbruha enotne . . - . i stavke na vseh nemških železnicah, ker bi se mAKbJilLLZ« Jl. Vcera, ,e pričel aai. moralo vsaj y% članov izreči proti podaljšanju /C«* on •t — m AA^lr a r> rt. /> 1 1« r>4» ."*» M a lr _ • t _ t _ L * ^ 1 i . I *____' i! !__ kongres francoske socijalistiČne stranke. Po prečitanju poročila vodstva stranke se je vnela zelo živahna razprava o predlogu, naj bi se združili komunisti in soci- urnika, ako bi se hotela izvajati stavka. Pet milijonov brezposelnih v Nemčiji BERLIN, 31. Wolfov dopisni urad po- jalisti za skupen nastop pri volitvah. To- r<>^Tekom Prve polovice tekočega seca le število brezposelnih, ki preje me- pomenilo očitno opozicijo proti fašistom. • S tem sklepom se je stranka postavila dosedaj ni bistveno izpremenila. Neod risni popolnoma na stran fašistov, kajti tam, politični krogi so prepričani, da je ideja kjer bodo fašisti potrebovali pomoči libe-; opozicijonalnega bloka precej popustila raicev, bodo v svojo državno listo spre- vsled neuspeha konference federalistične-jeli tudi njihove kandidate, kjer pa se ga bloka v Zagreb«. "Vedno bolj se trdi, bodo čutili dovolj močne, bodo gotovo da se je radikalom posrečilo priti zopet svetovali liberalcem, naj nastopijo z manj- * v stik z radičevci in da bo skoro prišlo šinsko listo, da tako ugrabijo po možnosti do obveznih pogajanj. Snoči pa je odpoto-opozicijonalnim strankam še nekaj man- val v Zagreb minister ver g. dr. Janjič, t t. i « ____j-____... n j i I m a4m« < mm • m « m aiS« lr #%«* (a _ d&vov, ki so določeni za manjšino. Za kandidate na kavalirsko čast RIM, 31. Ministrski predsednik je naročil članom vlade, naj do otvoritve zbornice ne predlagajo nikogar za podelitev naslova «cavaliere». Manifestacije v spomin Lenina RIM, 31. Po vseh mestih in vaseh Zveze sovjetskih in socijalističnih republik so se vršile velike manifestacije v počastitev Leninovega spomina. Iz najoddaljenejših krajev prihajajo delegacije, ki polagajo vence na Leninovo krsto. Do danes je prišlo nad 5000 takih odposlanstev. Sneg In vihar RIM, 31. Veliki snežni zameti in viharji II _ v raznih deželah celine so povzročili šte-rnir ne le med obema državama, ampak vilne poškodbe na brzojavnih in telefon-tudl v svojih posledicah, splošni evrop- j sfcih napravah, vsled česar trpi ves toza-ski mir. Miru pa potrebujeta obe državi, 1 * ---------* —----- potrebuje ga človeštvo, da bo moglo v miru vršiti delo lečenja ran, ki so mu jih vsekala grozovita leta 1914—1918. Ko pa pozdravljamo tudi dogovor glede Reke, ne bi hoteli, da bi se krivo razumela ta naša izjava. Nič ni popolnega, kar prihaja iz človeške roke. «Dobro® je kaj relativen pojm. Dobro ni samo tisto, kar povsem odgovarja našim željam. Zave- da se po svoji lastni izjavi udeleži konference škofov, po mnenju političnih krogov pa, da preiiće razpoloženje ▼ vodstvu HRSS in o tem poroča g. Pašiču takoj, ko se ta vrne v Beograd. Načelniki opozicijonalnih strank gg. Da-vidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Lazič se niso sestali, kakor se je to pričakovalo. Dr. Korošec je nekaj obolel, dr. Spaho je odsoten, Davidović pa je imel važne o-pravke v stranki. Govorili so samo med sejo narodne skupščine o situaciji, popolnoma neobvezno in kratko. Po prihodu dr. Spahe iz Sarajeva se bo vršila službena konferenca opozicije. Kongres sovjetov odobril ustavo Zveze sovjetskih In socijalističnih republik MOSKVA, 31. Splošni kongres sovjetov Zveze sovjetskih in socijalističnih re- devni premet velike zamude. Pristojni i« ^©f. ^f* zasedati. Po .,r9H; vmostaviti nretrčane zveze f™kem poročilu komHJa za justico je uradi skušajo vzpostaviti pretrgane zveze z vsemi mogočimi sredstvi. Ekspoze jeps!;»2»skasa fiiaiM ministra BEOGRAD, 31. Včeraj dopoldne je pričela v narodni skupščini stvarna razprava zadevna pogajania so Že pričela. Večma sie™ °™zposemin, k, prejemajo govornikov, med temi Lon*uet, je izjavila, y.Iadll?. Pokoro, v nezasedenem delu da je izključeno, da bi prišlo do spojitve NemajeP°%cc*<> ™ 280^0. tako daznasa o Cfr»nlr« »»d volitvami. S(e«ja) 1,556.000 med tem ko dela 649.000 delavcev s skrčenim delovnim urnikom bila na današnji seji odobrena ustava Zveze. Na predlog komisarja za prosveto Lu-načarskega je bil sprejet načrt za šolsko reformo, po kateri se bo do desetletnice bolševiške revolucije število analfabetov v Rusiji skrčilo za 17 milijonov. Govorilo se je tudi za zvišanje fondov komisarijata o proračunu za leto 1924-25, ki jo je otvoril minister financ dr. Stojadinović z damo'se prav dobro. dT sporazum gTJde obširnim ekspozeiem. V namenih vlade je,1 za prosveto. Lunačarski je pripomnil,' da Neke nI ideal ne za eno, ne za drugo ^ b* bil } aP™a stalno pnčetek prora^ I«. Lenin popisoval največjo važnost po- čunskega leta. Proračun izkazuje 10 JOili-. bijanju nepismenosti, jard 405 milijonov dinarjev izdatkov in Rirfen. Istotako pa ne daje razloga za brezjjogojno nezadovoljstvo. Dejstvo .je, da sklenjeni dogovor odpira obema državama poti za gospodarsko udejstvovanje in snovanje. ravno toliko dohodkov. Glavna karakte- ANGLEŠKO POSOJILO SOVJETSKI VLADI? ristika proračuna obstoji v tem, da je PARIZ, 31. Mac Donaldova izjava za do-uravnotežen, in sicer uravnotežen re ilno. JJ>lit1fv. vehkeg» posojila Rusiji je vzbudila v Sedaj pa pride vprašanje, kako naj sodimo o sklenjenih dogovorih z ozirom na ooložaj naše narodne manjšine v Italiji? , večjih Lzdatkov je treba posebej omeniti bo služilo^' p^d"^T^e "števUa Ti dogovori ne vsebujejo nikakih določb ^ milijonov dinarjev za Sboroženje voj- brezpose^VRu^i. ' ' glede nas. Na pod agj poznavanja razpo-1 ske Ta ^^ sc nanaša na kredit 800 —- t oženja v odličnih krogih Italije tega tudi milijonov dinarjev za oboroževanje, ki je Romunski parlament ratificiral lausannesko nismo pričakovali. Ljudem med nami, ki bil izglašen v narodni skupščini, a dobi jih ,e to dejstvo nekako potrlo, bodi po- od tc^a kredita minister za vojno potom Teaano ponovno, da tudi danes, po sklepu proračuna 200 milijonov dinarjev. Na- sporaznma. HIŠO imips'ni nr^nađlieni _______ j_ j:_______i___i-_; pogodbo BUKAREST, 31. Včeraj je zbornica ratificirala lausannesko pogodbo. Dejstvo, da i, ua iuui iia HđS ILLSLT pozauill V .vimu Poročila od tam sporočajo, da je sc jc s plačevanjem inozemskih dolgov, leg tega je romunska vlada še pred ratf-mimstrski predsednik Mussolmi podal ^ ^„a ministrstva je bilo izplačano v fikacijo priznala tur$ke«a noslamka v uradne obveze, da vladavina spremeni teku ieta 1923 okroglo 245 milijonov di- Bukarestu Gevad Bega. smern?cc svojega dosedanjega postopanja narjev zunanjih dolgov. Za povzdigo iol-napram naši narodni manjšini. To bi ka- stva ^ za druge važne panoge je name-tuo, a a je v rjein resna volja da izpolni njcno v tcm proračunu mnog* več, kakor avodaC P ^«je biI° doscda^I Y nekaterih stvareh pa r^vi^, ai. umnnz nsta «tcbo de rienarS ki Z t i ^menjave sem aal manje, kakor se je želelo in je bila Pariš, je imel z ogrskim ministrskim pred- * " ' nase sospoairskc -raruAt tođa nrtnrrpna r»orria mori mpni4 trt n«4mm«lr — — r> — ^ — — ----___- — Ogrska da italijansko - jngosloreiiski spo- PARIZ, 3t. Urednik lista «Echo de sem da! manje, kakor se je želelo in je bila Pa f______b________t_____ gospodarske zaradi tega ogorčena borba med menoj in sednikom groloin Bethlenom razgovor UaIa/« Mam« a a KiW« «Cl4«rMA /4* ^t _ J _ _ 1 - _ v _ •__________fl mojimi kolegi. Meni je bilo glavno, da je glede odnošajev Ogrske napram evrop-proračun dohodkov in izdatkov popolno- s kim državam. Prišla sta tudi ---- na pogovor (v ;rrave vloženega v Jugoslaviji. To vpra-!ia'.je pa pomeni za našo denarno organi- zacijo vprašanje — življenja! In vsled "tega i v ravnotežju. Nekateri pravijo, "da je o sklenitvi sponznma medlulij^ na še nar odne^m aniline P°loŽaj prevelik, ko je v^rometu pet slavijo. GrofS^STje rtkel da bo^T nase narodne manjšine. milijard dinarjev, dočim kroži v prometu godba spričo dejstva, da ao odnošaji med ^e so obveze glede nas iskrene — ve- samo vsota približno dveh milijard di- Rimom in Bikfimpefito zelo prisrčni, imela rujemo danes v iskrenost Mussolinijevih narjev. a ostalo drži narod v svojih rokah, zelo ugodne posledice. s komunistično stranko pred volitvami Danes se nadaljuje kongres. Ustanovitev zakladne^a ministrstva na Francoskem PARIZ, 31. aEcho National» poroča, da namerava Poincarć ustanoviti posebno zakladno ministrstvo. Zakladni minister bo postal bržkone g. Bonakovsky, sedanji poročevalec v finančni komisiji. Polncnrč cdtooorjn Hoc Donalda Pred sestankom obeh vladnih načelnikov? LONDON, 31. Ker je francoska vlada objavila korak Mac Donalda napram Poincareju, so prišle danes na dan natančnejše podrobnosti o pismu angleške fa ministrskega predsednika, katero je izročil Poincareju poslanik lord Crewe. V tem pismu izraža Mac Donald nado, da se bodo lahko v kratkem odpravila resna nesporazumljenja, ki so nastala v zadnjih mesecih med Francijo in Anglijo. Angleški ministrski predsednik sicer ne zamolčuje dejstva, da je francoska politika zadnjih časov izzvala v Angliji ostre kritike. Končno je Mac Donald izrazil željo, da bi se čimprej sestal s francoskim ministrskim predsednikom. Lord Curzon se odtegnil javnemu življenju LONDON, 31. Bivši zunanji minister lord Curzon se misli popolnoma odtegniti v zasebno življenje. Posvetil se bo izključno svojim študijam o Napoleonu, o katerem bo v kratkem izdal knjigo. Napisal bo tudi knjigo svojih spominov. 451 milijonov zlatib mark primanjkljaja v nemškem državnem proračunu BERLIN, 31. Po poročilu aVorivartsa* se predvideva v nemškem državnem pro- V vsej Nemčiji, vštevši tudi Porenje in ruhrsko kotlino, je 4—5 milijonov deJav. cev brez dela. Ako se uračuna k temu Še družine brezposelnih, se pride do zaključka, da trpi radi brezposelnosti približno četrti del vsega nemškega prebivalstva. Umor separatističnega podžupana v Palatinatu PARIZ, 30. Dopisnemu uradu 1 Irvas poročajo iz Mainza, da so pre eklo mr.; neznanci napadli podžupana Lraja Rf chein, ki se je strinjal s se par a isti ni™* gibanjem, ter ga umorili, ko se je vračal domov s kolodvora. Sclrel odpotuje Jutri v Bokcrest DUNAJ, 31. Kancelar mons. Seipe! odpotuje v soboto proti Bukarestu v spremstvu zunanjega ministra Griinbergerja in sekcijskih načelnikov Peter-ja in Schiil-lerja. V Bukarestu se bo ustavil v pon-deljek in torek. Avstrijski diplomatski krogi izjavljajo, da je ta obisk nov dokaz, da so se oino-Šaji med srednjo in južnovzhodno Evropo izboljšali; dalje dokazuje ta obisk, di si avstrijska vlada pridno prizadeva, di bi prišlo do normalnih gospodarskih odnoši-jev med Avstrijo in nasledslvenimi državami. Na povratku iz Bukarešta se bo Seipel bržkone ustavil v Budimpešti ter bo obiskal grofa Bethlena. Tudi ogrski ministrski predsednik se navadno vedno ustavi pri Seipelu, ko se pelje skozi Dunaj. Radi stavke 140.000 brezposelnih v Indiji BOMBAY, 30. Radi stavke je bilo za-nrtih 7S predilnic. Dosedai je 140-000 de-računu za leto 1924. za 5712 milijonov lavcev brez dela. DNEVNE VESTI ItoM Im Hin?fj n itfvfem mfiflii < Ko sfo je vlak ustavil, sta Pašič in Nin-FHM 111 111IIUI, V lllttKIII B!IBMU9 eić istopila. Navzočni so ju spoštljivo po- T/1m in I f To fkL>n MA Lil! - -__J ___1 " * " 1 f pri povratka o domovino Na povratnem potovanju v domovina sta se včeraj zjutraj mudila v našem mestu ter f odpeljali v mesto; u- jugoslovenski ministrski predsednik Pašič ^vlllL S° SC \ l?ka>snn pravoslavni cer-in minister zunanjih zadev Ninčić, ki sta 50 prisostvovali ^atlu službi zdravili. Istotako so bili pozdravljeni člani njunega spremstva. Nato so gostje sedli v >bile ter se odpeljali v mesto; u-so se v tukajšnji pravoslavni cer- podpisala v Rimu prijateljski dogovor med Italijo in Jugoslavijo. Posebni vlak, s katerim sta potovala ju-goslovenska državnika s svojim spremstvom, je dospel ob 8.30 na tukajšnji glavni kolodvor, kjer je bilo zbrano večje število raznih osebnosti, posebno zastopnikov vojaških in civilnih oblastev. Poleg prefekta comm. Crispo Moncada, podpre-fekta Delli Santi, župana Pitacco, konzula državne milice Pertot Ascari in kvestorja De Filippis, je bil navzoč en tudi jugoslo-venski generalni konzul g. Rašič s svojo soprogo Vero, oba vicekonzula, osobje tukajšnjega konzulata ter precejšnje število tu bivajočih uglednih jugoslovenskih državljanov in nekoliko novinarjev. Z vlakom je potoval oddelek vmakov nacijo-| nalne milice in orožnikov, ki so bili iz * varnostnih ozirov dodeljeni spremstvu. božji. Potem so se odpeljali na tukajšnji jugoslovenski konzulat, kjer so bili slovesno sprejeti v stanovanju g. konzula Rašića. Tu so ostali dobro uro. Tekom tega časa je minister zunanjih zadev Ninčić sprejel nekatere novinarje ter se nekaj časa prijazno razgovarjal z njimi. Okoli 10.20 sta se jugoslovenska ministra s svojim spremstvom odpeljala na kolodvora/A^/ Vlak je odrinil proti Postojni ob 10 50. Poleg generala Bodrero, poslanika Su.n-monte in drugega spremstva je z istim vlakom odpotoval tukajšnji jugoslovenski vicekonzul g. Smiljanič, ki bo spremlj il ministra do Ljubljane. Ob 1330 je vlak dospel v Postojno, kjer so ministra slovesno Poz vili zastopniki tamošnjih vojaških civilnih fcblastev. Navzočno je bilo tudi veliko šte- grozno razmesarjena v luži krvi. Pok jvilo% občinstva. Predno sta zapustila italijansko ozeailje, gta jugoslovenska ministra odposlala g. tdus&oliniju prisrčno zahvalno brzojavko. Dogovor glede manične na Reki In manjšina v MJskl Krolui Na drugem mestu pozdravljamo sporazum glede Rek«, oziroma rešitev vprašanja, ki je v svojem nerešenem stanju povzročalo velike ikode obema državama in reškemu mestu sa-pemu Tu naj danes zopet opozorimo na sklenjenega dogovora. Ta člen določa, da bc jugoslovenska manjšina na Reki deležna vseh pravic, ki jih uživa italijanska manjšina v Dalmaciji vsled veljavnih mednarodnih ebvez. Dasi se ta določba tiče le jugoslovenske manjšine na Reki, vendar jo pozdravljamo še posebno, ker bo služila v oporo tudi vsej naši borbi za pravice jugosiovenske narodne manj-4inc v Julijski Krajini. Kajti, če je kaj pravice in logike na tem božjem svetu, ne bo mogel nikdo razumeti« če bi istorodna manjšina v neposredni bližini reškega ozemlja nt uživala istih narodnih in jezikovnih pravic. Reči moremo celo, da bi naravnost kompromitiralo državo pred svetom. Če bi že v razdalji kratkih par kilometrov hotela uveljavljati različna načela v postopanju z narodnim* manjšinami. Poleg razlogov, ki jih na drugem mestu navajamo za pravično postopanje z narodno manjšino v Julijski Krajini, je tudi ta tu gori klical na lice mesta mnogo ljudi; ne kdo je potem zgodilo, tega ne vemo, ampak skoraj gotovo je pela leskovka svojo staro, v meso prodirajočo pesem. Težka nezgoda motociklista. V pondeijek poplodne je zadel 25-letni motociklist Anton Nonino iz Pavie d'Udine na voglu med Riva Piazzutta in Via Orzoni v dva voza in se pri tem težko poškodoval. «ZeIeni križ* ga je prepeljal v goriško bolnišnico. & ustavil javni avtomobil, na katerega so navzoči ljudje položili ubogo deklico, ki ni kazala nobenega znaka življenja več. Par minut pozneje se je avtomobil ustavil pred me* stno bolnišnico. Ranjenko so nemudoma prenesli v obvezovalnico, kjer jo je zdravnik preiskal; na prvi pogled je uvidel da ima pred seboj mrtvo truplo. Nesrečna deklica je imela nešteto nevarnih ran po vsem telesu; desna roka ji je bila popolnoma odtrgana in črepinja prebita na več mestih. Navzočim postrežni-cam in zdravniku se je nudil pretresljiv prizor, ko je oče Furlanove. obveščen o dogodku, pri-hitei v bolnišnico in ugleda) razmesarjeno truplo hčerke. O dogodku je bila obveščena orožniška postaja v ulici Orologio. Varnostni organi, ki so prihiteli na mesto nesreče, so našli tam drooce bombe tipa «Sipe». Bomba se je nahajala med premogom; kako pa je prišla tja, tega dosedaj pa ni bilo še mogoče z gotovostjo dognati. Zdi se, da jo je nekdo vrgel skozi malo okence v skladišče, da bi se od-križal nevarnega predmeta. To domneva podpira dejstvo, da je bilo omrežje pri oknu v zadnjih dneh deloma raztrgano. Vendar pa tudi ni izključeno, da se je bomba nahajala že delj časa v premogu, ki ie bil tam nagro-maden že več let. Deklica je pri nakladanju premoga v koš najbrž dregnila z lopato ob bombo ter tako povzročila eksplozijo. Policijsko oblastvo nadaljuje preiskavo, da dožene, kako j« prišla bomba v skladišče in pri- j sani in ponižni na svoje domove. Kaj se je Bonna poročila. Valuta mm tržaška« trgu. ogrske krone U.K 0*07 avstrijske krone .04820 ».0325 Češkoslovaške krone — 6650 dinarji «• 2C-40 ifS leji 11-75 marke , • • • t "* " —•— dolarji 2J.— 23 10 francoski franki ••••••••• 10«.— U*».50 švicarski franki •••«.» ••• 397.— 4 "O. — angleški funti papirnati......9H.55 Mali oglasi VZORCI ZA VEZENJE, s dilom se dobijo samo \ Trst. slovenskim bese-Via Mazzini 54. KOSTUMI maske, svileni, novi, se dajejo na posodo, Via Bosco 10, I. 104 j KRONE, srebro, zlato In platin kupujem. Flecam več kot drugi. Zlata/na Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 10*5 i TROPTNOVEC domač, prodaja Anton DelU Schiava, Sveto pri Komnu. VINOGRAD in travnik se oddata v najem. Stanovanje, hlev, klet Skedenj 1118. 106 ŠIRITE „EDINOST 61 i Naš PRETIRANE CENE platojem za o z navedeni posebno veljaven. Odločilni krogi da eventualno identificira krivca. naj ga uvažujejo, ker s tem podajo najizdat-aejši dokaz o resnosti državne uprave in o njihovi resni volji za pomirienje vse jugosiovenske narodne manjšine v vseh predelih priključenega ozemlja, in dosledno temu tudi o resnični volji za trajen m iskren sporazum z jugoslovenskim plemenom. Pozivamo jih torej, naj ne jemljejo na-sc odij nelogičnosti in neresnosti, ki bi ga jim z vso pravico očital svet, če bi na Reki hoteli krojiit pravico dru-ače, nego n. pr, v neposredni sosedni lstrif aj je Julijska Krajina sestaven del države istotako. kakor je postala Reka. Ce bi nam hoteli oporekati, da so glede slovenske manj-line na Reki vezani po mednarodni pogodbi, pa jim odgovarjamo, da tako obvezo nadome-st ujeta za nas — poleg obvez, ki so jih sprejemali te dni v Rimu — naravno in etično pravo, ki ga v današnjih časih n® sme prezirati nobena država.' mtim Reke In svetinje ozemlje Dejstvo je, da je prebivalstvo ob železnici Št. Petra do Reke, kljub temu, da je politično spadalo h Kranjski, z vsem svojim gospodarstvom vedno gravitiralo proti Reki. Na to dejstvo opozarjamo odločilne kroge m iih pozivamo, naj za slučaj, da mislijo na uredbo posebne reške pokrajine, stvar dobro proučijo in premislijo, da nc zagrešijo take fa-lope, kakor so jo storili z naredbo sodnijskih okrožij, da so sedaj v veliki zadregi. Z ene strani nočejo preklicati, kar so storili, z druge strani pa vidijo sami, da je ta uredba na Ikodo točnega poslovanja sodni). Nada in Velik požar na parniku «Tevere»>. Na par- kun, zlatic, lisic, cfiftiurjav« vider. Jazbece*, mačk, veveric, krtov, dlvjlli In domačih zajce«. niku «Te vere», zasidranem ob hangarju it. 53 pfgjjjjg g}fQgQ{g Joft. VDFflJflltE ffl6 ZQ CB82. v prosti Iuki Duca D'Aosta, je včeraj zjutraj ! ^^ -- _ _ _ — _~ — ^ - - D. WINDSPACH Trsi, Via Cesare latHHi it tO M. nadst., vrata te " Sprejemajo se pošiljatve po pošti« izbruhnil požar. Parnik je pred kratkim pri-plul iz vzhodne Indije, naložen z bombažem. Ko so okoli 10. ure težaki odprl* skladišče na sprednjem delu parnika, je puhnit Iz skladišča gost dim. Ogenj je najbrž že delj časa tlel v skladišču, a radi pomanjkanja zraka, se ni mogel naglo razširiti. O dogodku so bila obveščena pristaniška oblastva in ravnateljstvo javnih skladišč. Na lice mesta sta priplula vlačilca 'Audax» in iPluto»; prispel je tudi močan oddelek gasilcev, ki so takoj pričeli z gašenjem. Delo je bilo zelo naporno, ker je dim, ki se je v gostih oblakih valil iz skladišča, onemogočal dostop k skladiščem. Šele po večurnem gašenju so se mogli gasilci spustiti v skladišče. Ogenj je že pojemal, vendar so imeli gasilci še mnogoj j dela, predno so ga popolnoma udušili. To j je posrečilo komaj proti večeru. nudi najboljšo priliko za nakup Evo nekatere primere naših cen : se PRAVA Ječmenova kavo Kneim otroke in šibke vseb želja tega ljudstva je, da bi bilo priključeno i daIe močan sunek burje odnesel a nekega k novi reški pokrajini. Zato pričakuje od , fcj ga peljal tam v bližini mizarski upravne modrosti odločilnih činiteljev, da bodo 1 vajenec Lucijan Juriševič, stanujoč v ulici pri eventualni uredbi reške pokrajine spo- j jesa $t jgj,t široko desko ter jo butnil s tako Itovali stare tradicije in upoštevali očitne j ^^ v fjrjHat da mu je zlomila desno no$o pod ihn je posrečilo komaj proti večeru. L———— Ogenj je povzročil »kodo, ki je brezdvomno | naibo!j8e hranilno sredstvo ogromna, čeprav dosedaj se ni bilo mogoče ,in ncrTOXne osebe, ki ne smejo piti pristne dognati, koliko bal bombaža je zgorelo. Lem | kolonijalne t ~ se, da je bilo uničenih več stotin bal; sploh je vse blago v skladišču, kjer je izbruhnil požar, zelo poškodovano radi velike količine vode, ki je pri gašenju prišla v skladišče, Skoda je popolnoma pokrita z zavarovalnino. Žrtev burje. Burja je kriva, da ie moral vl-sokošolec Humbert Brili, star 23 let, stanujoč v ul. Cologna it. 23, včeraj popoldne v bolnišnico. Ko je okoli 14. ure sel po trgu Ospe kolonijalne kave. je zopet oa prodaj prodajalnah. NE ZAUPAJTE ponaredbam. ki se razpe-čavajo pod naikn imenom in proti katerim se bo postopalo todaijsko. Prava »Ječmenova kava Kneippw «e prodaja v vrečicah, ki nosijo Kneippovo sliko z njegovim podpisom ter be- Mu Fi potrebe in gospodarske koristi prebivalstva. Opozarjamo na to. da ne bo potem izgovorov, da niso bili pravočasno obveščeni. Društvene ve«« Predpaataa veselica, ki se bo vršila v nedeljo pri Sv, Ivanu, obeta postati res lepa. Izvolitev kraljice Sporia, šaljiva posta, obilica serpentin in druge zabave garantirajo za dobro predpustno zabavo. Zanimiva stran prireditve pa bo ta, da l>odo na ta večer naši vrli kolesarji dobili težko prislužena darila. — Začetek točno ob 7, zvečer. — Odbor. Si. občinstvo bo imelo v soboto priliko si ogledat: v Stokovi iztažbi darila, ki so namenjena zmagovalcem 90-kilora. zaključne ko-lesarske dirke S. D. A. Šentjakobska Čitalnica priredi v nedeljo, 3. svečana ob 7. uri zvečer v dvorani DKD -veliko mladinsko zabavo s plesom. Kdor se hoče dobro zabavati in s tem iudi materijalno pomoči narodnemu društvu, bo dobrodošel. Mladina, nasvidenjc torej v nedeljo! Predavanje priredi * Žensko dobrod. udru-"lenjc v nedeljo, 3. t. ro. ob 16. v prostorih Marijine družbe" pri Sv. Ivanu. Predavala bo g-a Ferjančičeva iz Gorice o predmetu ^Dekle 4n zakon*. M. D. P, - Sy, Jakob, Danes točno ob 20. odborova seja v navadnih prostorih. Bodite točni! — Predsednik. Srednješolska skupina S. A, F, D, B, v Trstu. Danes ob 17. seja v znanih proetorih. — Odb. Prvi maškeradni plesni ven če k se priredi v soboto zvečer, 2. februarja L 1, v okusno okrašeni dvorani DKD. Začetek ob 7. zvečer, koncc ob petelinovem klicu. Buiet bo dobro založen z maršalo Cremaa tvrdke R. Cri-smancich. tla se bodo svetila kot steklo in polovico čistega dobička dobi odbor podružnice -S, za reiekcijo. .Mladina, ki ima dosti cvenka, naj pride brez skrbi) Tržaško pogreb, društvo pri Sv. Jakobu bo imelo v goboU) zvečer ob navadni uri svojo redno sejo v navadnih prostorih. Udeležijo suj »o je vsi odborniki in nadzorniki, ker so računi za preteklo leto pripravljeni. Naj »e aglasijo novi člani. Vstopnina znaš« L 4, mc-sečnina pa L 2. Is tržaškega iivljenla kolenom. Brili a so prenesli v bližnjo mestno bolnišnico, kje rje bil sprejet v kirurgični oddelek. Ogenj t stanovanju. Včeraj predpoldne okoli II. ure so bili poklicani v vBco Sanita Pro-montorio št. I, kjer je v stanovanju likarice Marije Pet ronio izbruhnil ogenj. V kratki odsotnosti ženske so se v njeni deUvnici vnele nekatere cunje, ki so se sušile pri peči. Ogenj se je razširil na pohiitvo in tako je nila kmalu vsa soba v ognju. Gasilci so ogenj kmalu udušili. Petronio trpi približno 2000 lir škode, ki ni pokrita z zavarovalnino. Pri gašenju s« ie orožnik Salvator Caluccj opekel po rokab. Marija Petronio in njena bči Ivanka sta p»dK v omedlevico. Vsi trije so dobili potrebno pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil telelonično poklican na po-moč. Mesarjeva nezgoda. Včeraj popoldne je bila prepeljan v mestno bolnišnico mesar Angel Bogateč, star 39 let, stanujoč v Sv. Križu 41. Mož je bil težko poškodovan po spodnjem delu trebuha. Poškodbe je zadobil, koteč prekoračiti neko železno ograjo; pri tem ae mu jc spodrsnilo ter se nabodel na osti Sprejeli so ga v kirurgični oddelek. bom HLAČE, spodnje, po SRAJCE, moške, bele, la vrsta po L 24,80 SRAJCE, nočne, moške z ro- . . po L moške L 11.90 in 16.50j OVRATNIKI, trdi, v vseh oblikah dvojni L 2.80, navadni L 2.50; ROBC£a jour, najfinejši, ženski ......po 70 cent.! ROBCI d jour, najfinejši, moški 42x42 ......L 1.40 MAJE* ženske, bombažaste L 3.90 _ iz pristne volne L 17.50 CULOTTE (hlače), bombažaste najboljša vrsta L 8.—iz pristne volne L 16.50 SRAJCE ali hlače, ženske . L 8.50 PLATNO „Beli teden" snei-nobelo, trpežno, 78 cm po 16.— jMADAPOLAN „Adria" 80 cm za perilo ...... PLATNO Madonna, razni tipi, L 2-85 L 2.80 najtrpežnejša tkanina . . L 3.50 PLATNO za rjuhe 150 cm . L 7.10 PLATNO za prte, belo, 150 cm L 8.80 PRT1ČI, beli, 60x60 . . . L 2.25 BRISAČE, kuhinjske . . . . L 2.75 BRISAČE crepe . . . . • L 4,— sedilom: Ctfli Malto Pooblaščenec za celo Italijo: Vai Uberti 13, Milane (20). Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena mati, tašča in stara mati, gospa KAROLTNA t, m. na pokopališče v Trbovljah. mirno v Gospodu preminula. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne s, Trst-Trbovlje-Chfcago-La Salle, dne 31. januafja 1924. Rodbina Matija Berger v imenu vseh odsotnih in prisotnih. Nove pogreba* pa^etje, Tiat, Cm V. E. BI. 47. Uslanovllena leta 1S03. DtlnlSka glavnica Lit- 15.OOC.OOS*— popolnoma vp?a?as39. S Trst, Via S. Nlcold 9 (Lastna palača). Podružnici: ABBAZ1A, ZftRft. B-rnnbe v premogu. Strana art deklice, "Včeraj zjutraj se je v našem mestu pripetila grozna nesreča, vsled katere je na tragičen način izgubila življenje komaj 14-lelna šivilja Ana Furlan, stanujoča v ul. XX Setteinbre St. 9. Deklica fe bila nslužbena v krojačmei Erminija Sicorti, ki se nahaja v ul. S. Nicold it. 20. Kakor vsak dan, tako se je tudi včeraj ejutraj podala veselo na delo, ne sluteč, da 8 je namenjena grozna usoda. Kmalu potem, ko je dospela v krojačnico, jo )« sin Sicortija, ki je bil tudi zaposlen v krojačnicl, poslal po premog v majhno skladiSče pod stopnicami ▼ pritličju poslopja, da bi zanetila peč. Deklica je vzela kofi ter se podala v skladišče, Par minut potem je v skladišču pod •topnicami strašno počilo. Pok je vzbudil pozornost vratarja in drugih ljudi, standjočih v Isti hiši. Sicortijev sin in krojaški pomočnik Guido Teran, sta takoj zaslutila nesrečo; pohitela sta v skladišče; ko sta dospela ▼ temni prostor, sta za hip obstala prežeta * grozo vsle-i strašnega prizora, ki se je nudil Djunim očem: Fuilancva je ležala na. tleh Vesti t GoriSkega Cbaniey-ev« teta. V soboto, dne 2. le- S-eva 8. zvečer in v nedeljo, dne i februarja ob 3.30 pop. uprizori * Dramatični krožek = v dvorani Trgovskega doma- znamenito borko «Carrley-eva teta s. Kdor je videl to glumo ie pred vojno aa odru v Trg, domu, lemu pač ni treba te igre priporočati, ker se mu je več kot dovolj priporočila igra Mima m bo prišel neizogibno tudi na to uprizoritev. Onim pa, ki te glume še niso videli, povemo za sedaj le toliko« da bo Dram. krožek iz strahu, da bi kdo ne počil od smeha, naprosil goriški , kakor pravil Vernat, kadar dovolj, da jih je takoj izpremenila!.,. Sicer pa je hotel, da se malo nasmejemo. Danes tc je čustva in misii ne izpohijujejo življenja. Življenje je v pokretih, v zvoku glasa, v vsem kar dela, da smo to, kar smo, in ne drugo. A Sabin: sem zopem z vsem svojim bistvom sovražil kak profesor, jutri ni hotel govoriti 6 teboj ta ali oni sošolec. Iz;.»ita da ne boš nikdar položil, nikdar da nc boš končal kakega dela. V neki medicinski knjigi si čita! opis neke bolezni, in že si imel resno zboleti na isti bolezni. Ce bi mi bil vsaj povedal vse te m M||t Tiii> _______ norustif A ne, temveč sise repenčil in zapiral. KŽ'iovorim ^na^glaT —"im^ napako, da se Koliko borbe me je stalo, preden sem ti iztr-razburjam, kedar govorim, in ti si mi jo to- gala tajni vzrok tvoje emernost,, preden sem likokrat očitala, toda vedno lako nežno - U izgnala moro Stare mamice so se pa Sabina krči z izrazom skrajno drznega Mlade žene kakor Sabma živahne, poskočne, sovraitva. Kadar jo hočem poljubiti — še niso Uke. Ako bi govorih jaz m ona na štiri vedno jo Hubim, ponavljam ti to — kako se oči, starim, da b, mi pravila o teb. isto, kar obrača pročl Zopet mi porečeš, da so to ma- praviš ti o nje). Pritoževala bi se proti tvoji lenkosti Toda odtujitev srca, ki se i njimi občutljivosti, proti tvojemu molčanju. A jaz odkriva, ni nikaka malenkosti Mama. ne samo bi ji odgovorila s štinmi besedicami, ki da me moja žena več ne ljubi, temveč sem j tudi moj odgovor tebi; *Mishte na m ji postal neznosen telesno, moralno in du- otroke-* ftevno** , , _ .To si le domi šiju ješ, otrok moj,» mu tovila da gredo misli njiju obeh popolnoma Jaz to razumem, jaz to vidim. Stvar postaja sporedno po poti sumaf Postajala je čezdalje že neumna. Kadar hodiva, nimava nikdar ena-bolj preplašena, toda vendar se je obvladovala, kega koraka. Ce se smejem, jo to razburja — «S kakšno pravico piedpoetavljaš, moj dragi,r je vprašala, «da ta zdravnik Mon-clar ni polten človek? Dalje, da ti Sabina laže? .. Poleg tega zakon ni »amo ljubezen, temveč je tudi prijateljstvo, zveza are, skupne dolžnosti, družica...* kako čustvo, Če usvojim kako misel, je to že zadosten razlog za Sabino, d« Mi in misli popolnoma nasprotno. Ti mi poračei, d* nobena stvar nima samo enega liea in da je dvoie so avoje je rekel Ivan-Marija in vstal, «to je najhujša rana. Dotcknila si se je.»