H IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZA06TALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VS \K MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 74. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA "...skratka, Titove sile branijo Italijo, kajti one bi v primeru vojne morale vzdržati prvi sunek ruskih sil, one bi branile vpad v Padsko nižino ter dale ameriškim silam časa, da priskočijo na pomoč Evropi z ogromno opremo svojih sil., GIORNALE D'ITALIA - 30.4.1950. TRST, SOBOTA 20. MAJA 1950. Cena 15 lir KAJ JE PRAVI NAMEN BARANTANJA Z NAŠIM OZEMLJEM KDO BO DOSEGEL h»1' 1# 1 vf pl»■ Idai» o it X# m»1”' IITOVA TOLPA BRANI VOJAŠKO BAZO ANGLO-AMERIŠKIH IMPERIALISTOV V TRSTU u : Tito je najcenejše orožje Amerike v mrzli vojni proti vzhodni Evropi - Enotni sindikati predlagali splošno Protestno stavko proti gestapovskemu terorju v coni B in barantanju s Svobodnim tržaškim ozemljem ^ . yvantanje za n;,še Ozemlje pre-^la yedno bolj v fazo hladne voj-I ’ ki jo po navodilih iz Washing-V| a vodita beograjska in rimska 'Via. Diplomatska borba, ki je že Itn!0 Ponehala, se vodi le še za jpisam falski pajdaš Moša Pijade, ki je mi. Tako je imel Titov iz- ®*ivatno» obiskal Pariz, a je bil sjj ,em tudi v Belgiji in na Hoiand-j po vsej verjetnosti stike z ^slovanskimi in tujimi diplomatici predstavniki, s katerimi je drugega verjetno obravnaval y vprašanje Tržaškega ozemlja. b, Londonu pa je «stari norec» ati ®f°rza skušal dobiti od svojih jSfttskjh zaveznikov kakšno dobro koio^0, s katero bi mogel vsaj ne-'ko potolažiti italijanske revi- zioniste, kakor jih je doslej pital z jalovimi obljubami trojne note od 20. marca 1948. Toda za Amerikan-ce je danes Tito predragoceno orodje njihovega imperializma, da bi ga odbili s kakšno neprevidno, čeprav neiskreno, izjavo klerofaši-stični italijanski vladi na ljubo. Zato se je moral zadovoljiti, da je dal sam izjavo o tej stvari, ki pa seveda nima prav nobene veljave. Ta previdnost ameriških politikov v zadevi Trsta nam postane zelo razumljiva, če čitamo članek new-yorskega časopisa «Business Week», iz katerega je razvidno kako «cenijo» Amerikanci usluge izdajalca jugoslovanskih narodov. Takole piše: «Tito je najcenejše orožje Amerike in Zahoda sploh v njuni mrzli vojni proti vzhodni Evropi. Doslej nas je stal Tito komaj 51.700.000 dolarjev, kar je zelo nepomembna vsota proti 100 milijonom, ki smo lih .potrosili v isti namen v Grčiji». Poleg tega pa je treba vedeti, da nihče bolj ne podpira ameriških imperialističnih in vojnohujških namenov na STO kot prav titofašisti in bi torej škodovali lastnim interesom s takšno izjavo kot si jo želi grof Sforza. O vlogi titofašistov piše moskovska «Pravda»: «Ko se Titova klika upira imenovanju guvernerja. brani s tem interese an-glo-ameriških imperialistov, ki nočejo umakniti s STO svojih čet, ki bi jih pa morale, ko bo imenovan guverner. Tako Titova klika brani protipravno vzdrževanje angio- ameriške pomorske in zračne baze v Trstu, ki je anglo-ameriškiin vojaškim krogom tako prisrcu. To je pravi smisel prizadevanj hlapčevske beograjske klike». V teh, Trumanu vžečnih prizadevanjih zadnje dni kar tekmujejo lizuni okrog Titovega krvavega prestola. Tako je Kardelj, eden najodgovornejših predstavnikov krvavega fašističnega režima v Jugoslaviji, dal v komisiji za zunanje zadeve izjavo, ki jo je težko opredeliti ali je bolj bedasta ali bolj kriminalna, vsekakor pa dela «čast» temu imperialističnemu podrepniku. Po njegovih besedah je treba dati barantanju prednost pred spoštovanjem mi rov n epogodbe; kajti barantanje «bi predstavljalo znaten doprinos k Ion FERENCA ATLANTSKIH DRŽAV V LONDONU Enajst vlad je kapituliralo fored samovoljo imperializma ZDA 80 načrti za Ponovno oborožitev kapitalističnih držav ter za vodstvo hladne vojne proti češkim demokracijam - ZDA bodo dale letala, Anglija brodovje, evropske države pa vojake ^lerenca dvanajstih zunanjih mt-Iq^°* V * * * * v držav Atlantskega pakta v kl(i je bil sprejet sklep o po-'tii, 'n pospešeni oborožitvi atlant-y j0btiDravn° zaveznico. Čeprav p o-S„°«i drže Se v veliki tajnosti, je Vr, ’ bodo po sprejetem vojaškem in verjetno tudi Kanada X „e dobaviti ogromno množino le-bombnikov, Velika Britanija S, ladje in letala na reakcijski po-eue ?^rn bodo morale vse ostale dr-Si ^ °bauUat( «topovsko hrano» t. j. ('i e ^ orožje za suhozemsko armado. % so 0t)Vezane driave evrop- \ 0 lne organizirati vsaj 30 popolnosti^ renlJenih oklopnih in drugih di-K„ko S os r so s*cer brez ugovora spre-'° «o P 0sta^e Achensove predloge, ta-'borali priznati, da njihove dr-Xr e Zmorejo ogromnih izdatkov za !° Dri‘teV' ne da bi bila pri tem tež-\jjll*acleta gospodarska obnova nji-dežel. Toda ameriški minister ni %=»__________________________ trpel ugovorov ter izjav tl, da bo mogoče vzporediti oboje. Londonska konferenca je potrdila tudi sklepe 12 vojnih ministrov, sprejetih pred meseci v Haagu, po katerih mada, sestoječa iz vojakov vseh atlant-naj se organizira enotna evropska ar-skih držav, enotno oborožena ter podrejena skupnemu glavnemu generalnemu štabu, na čelu katerega bi stal kajpak Amerikanec — ime Se ni določeno, verjetno pa Eisenhower ali Brad-ley — pomočnika pa bi bila Anglež in Francoz. Tako so se atlantske države odpovedale še zadnjemu ostanku svoje neodvisnosti. Zelo važen sklep je tudi ustanovitev stalnega sveta Atlantskega pakta, ki bo nadomeščat svet zunanjih ministrov od enega zasedanja do drugega. Poleg tega sveta je bilo ustanovljenih več odborov in komisij, ki naj Izvajajo ameriške vojnohujskaške načrte med atlantskimi zavezniki. Vojaškemu svetu je med drugim poverjena tudi naloga voditi živčno vojno, dokler seveda ne bi pripravil pogojev za resnični vojni spopad. Njegova naloga je organizacija Spijonaže in protisovjetske propagande. Posebni komisiji je poverjena naloga, da pripravi nov statut za okupacijo odpadle mnoge dosedanje omejitve, zahodne Nemčije. Zaradi tea sklepa posebno kar se tiče oboroževanja in vodstva zunanje politike. Na ta način skušajo ZDA izločiti vpliv Franclje tn Anglije ter same prevzeti vso kon-zahodne Nemčije. Zaradi tega sklepa trolo nad politiko in gospodarstvom je nastal tako v vzhodni kot zahodni Nemčiji velik odpor med prebivalstvom, ker bi to pomenilo kolonialno podreditev nemškega gospodarstva tn politike ameriškim vojnohujskašktm monopolistom. 1 Londonska konferenca predstavlja v svojem zaključku popolno podreditev protiljudskih vlad kapitalističnih držav samovolji ameriškega voj-nohuskaškega imperializma ter nadaljnji nevaren korak k novi svetovni vojni, ki predstavlja za kapitalističen svet edini izhoh iz neizbežnega gospodarskega in političnega poloma. Toda tudi take konference ne morejo pridobiti za novo klanje miroljubnega ljudstva, ki v vseh deželah vedno v večjih množicah pristopa :> nepremagljivo fronto miru. utrditvi miru (beri ameriškega imperializma) v tem delu Evrope». Med tem časom pa obe vladi z vsemi sredstvi pospešujeta barantanje, čeprav tako Kardelj kot tudi Sforza skušata prikazati, da še ni prišel čas za njeno dokončno sklenitev. Na drugi strani pa se italijanski demokristjani, ki v službi ameriških imperialistov prav tako delajo na rakosanju STO, na vse načine pripravljajo na težko pričakovano sklenitev sramotne kupčije. Pred kratkim so poslali v Avstralijo 5000 ezulov, sedaj pa s pomočjo neke ameriške katoliške organizacije pripravljajo novo enakoštevilno pošiljko, da bi se tako znebili neprijetnih upnikov, ki so jim pred od- I hodom iz Istre obljubili raj na zemlji. Poleg tega pa hočejo pripraviti mesto za nove, ki bi morali zapustiti cono B, ko bi hiia kupčija gotova. Ta nizkotna jezuitska špekulacija, ki na eni strani prodaja interese ljudstva, na drugi pa izrablja po njih samih povzročeno nesrečo za podžigamje narodnostne mrž-nje, je pač najboljši dokaz moralne propalosti in hlapčevanja interesom tujega imperializma. Proti vedno bolj naraščajočem terorju v coni B in nesramnim špekulacijam z našim Ozemljem s strani anglo-ameriških imperialistov ter njihovih podrepnikov v Rimu in Beogradu so Enotni sindikati predlagali Delavski zbornici skupen odločen odgovor, ki bi imel brez dvoma močan, odmev po vsem svetu. S pismom od 16. t. m. so predlagali izvedbo splošne stavke vseh kategorij, ki naj bi se izvedla še ta teden, to je, dokler je zasedala londonska konferenca. Na ta odkrit in pošten predlog v korist trpečega delovnega ljudstva cone B in proti imperialističnim špekulacijam z našim Ozemljem pa so voditelji Delavske zbornice odgovorili z nesramnim pismom, v katerem odklanjajo organizacije skupne protestne stavke kot jo je predlagalo vodstvo E. S. Ta njihova gesta ponovno dokazuje, kar smo že opetovano mogli videti, da so voditelji žoltih sindikatov le peta kolona kapitalistov in s tem prav tako udinjani njihovi hlapčevski politiki do ameriškega imperializma in tajnemu ljubimkanju s titofaši-stičnimi krvoloki. Zato jim tudi ni mar usoda delovnega ljudstva cone B, katero so njihovi gospodarji pro-dali Titu za edino protiuslugo, da bi smela z vladne palače na Velikem irgu — kljub anglo-ameriški okupaciji — plapolati italijanska trikoiora. S to svojo odklonitvijo so se ponovno znašli s svojimi šovinističnimi bratci z druge strani — s titofašisti, ki prav tako protestirajo — toda za direktne krivce je to razumljivo -- proti svobodnemu izražanju ogorčenja nad bar-barstvi, ki se dogajajo nad Slovenci, Hrvati in Italijani cone B. Toda roka roko umije. . . ! Trije tedni so za nami in že se je vnela med tekmovalci za širjenje demokratičnega tiska precej ostra borba za prva mesta. Kakor izgleda so tokrat ženske bojevitejše od moških, v tekmovanju za raznašanje «Unita» prednjači tovarišica Gossetti, sekcije Magdalena, ki je trdno odločena, da ne bo popustila niti za ped. Marljiva tovarišica je že danes skoro gotova, da se bo «Lambretta» usidrala v njeni sekciji. Toda računati mora, da je njen položaj precej nevarno ogrožan od tov. Degrassija iz Skednja, ki je kljub «drnjohanju» ostalih tovarišev, za Gossettijevo najnevarnejši tekmec Ni dvoma, da bo v Skednju «drnjoha-nje» prenehalo in takrat . . . Bdeče Milje pa nam na tihem pripravljajo presenečenja. V Miljah se do sedaj odlikuje tov. Apollonio, ki bo postal verjetno že v prihodnjih tednih nevaren tekmec, bodisi za Magdaleno kakor tudi za Skedenj. V raznašanju «Lavcatora» je položaj sličen raznašju «Unità». Vsekakor pa morajo tekmeci računati s podjetnimi nabrežinci, ki si hočejo na vsak način priboriti prvo nagrado. Kaj pa «Delo»? Pram na tem področju je borba že danes precej ostra In sicer med Križem tn Kolonkovcem. Tovariši iz Kolonkovca so se vpisali Kolonkovcem t tednom dni zamude, ki jo hočejo v najkrajšem času krepko nadomestiti. V Krttu morajo pač dobro paztti. da Hm ne bo . . . zaiec tto je Kolonko-vec) pot pretekel. Kot pa naša tovan Sica Marija Blažič iz Bicmanj'? Smem. prav ta teden je imela precejšnjo smolo. Pa ne, da bi si pustila iztrgati tretje mesto. Tovarišica Marija, «korajža» velja! Pazi, da te ne prehiti tov. Seražin Iz Skednja. Med tekmece, ki so na prvih mestih je treba prišteti še tov. Hreščaka, člana celice «Blati-na», ki ima kar najbolj bojevite namene. Nekam sumljiv pa je molk Upctn in nekaterih vasi dolinskega okraja. Pa ne, da bi Openci «drnjohali». Le krepko na plan! Zamujeno se Se vedno lahko nadomesti, saj so Opčine vendar precej velika vas in vam nudijo najboljše možnosti, da si priborite vsaj eno izmed treh nagrad. Vsako «dr-njohanje», pa naj bo to kjer kolt, mora končati Prepričani smo. da ne bo prihodnji teden v naših vrstah nikakega «dr-njohanja». V tem prepričanju želimo vsem tekmovalcem obilo uspehov tn Kličemo zamudnikom naj se vzdramijo in krepko pritegnejo, da bodo nadomestili dragoceni zamujeni čas. Postopna likvidacija kovinske in strojne industrije v Italiji ZLOČINSKA TAKTIKA TITOVSKIH OBLASTNIKOV CONE B S POPOLNO UKINITVIJO PROMETA hočejo prisilili prebivalstvo na izselitev V torek. 16. t. m. je po izrecnem nalogu KP STO, pribežal iz cone B tov. Bruno D’Este, ki se je moral po volitvah skrivati pred fašističnimi rablji. Rankovičeva UDBa ga je namreč stalno zasledovala, vendar ji ni uspelo, da bi ga aretirala. Prebivalstvo cone B, kjer je tov. D’Este priljubljen in poznan kot neustrašen borec proti titofašizmu, mu je v tem času nudilo vsestransko pomoč, čeprav se je s tem iz- D’E&te, posebno v zadnjem času docela nevdržen. Ob svojem odhodu je poslal tov. D’Este IK KP STO pismo, kjer iskreno pozdravlja prebivalstvo cone B in cone A. KP pa je v odgovor poslala tov. D’Esteju priznanje za njegovo neustrašno in težko borbo. Tudi v tem tednu niso titofašisti opustili zapore blokov med obema conama. Nasprotno se ta samovoljni ukrep iz dneva v dan zao- postavljalo novim nasilstvom tito- struje, dočim pa je meja med cono fašistične policije. Tov D’Este se je odtegnil titofašističnim zločincem prav v času, ko bi vsako nadaljno bivanje v coni B resno ogrožalo tudi življenje ostalih tovarišev, ki se borijo proti titofašistom v izredno težkih pogojih. Zaradi naraščajočega terorja in preganjanja interna-cionalistov je postal položaj tov. B in Jugoslavijo dejansko odprta. Za prehod v Jugoslavijo in obratno zadostuje osebna izkaznica, brez vsakih drugih formalnosti. Z ukinitvijo prometa med obema conama pa hočejo titovske oblasti zbegati in demoralizirati prebivalstvo cone B, ki naj bi se, vsaj po njihovih hačrtih začelo množično izseljevati. Sovjetska zveza znižala za so odst. ^ne reparacije Vzhodni Nemčiji e se je v odgovor na prošnjo ■ 50ceir,°ki’atične republike in enot-y'yl’^'Cne stranke odpovedala Polovici reparacij, ki jih } lye ® Xerneiia še dolguje. Dosedaj ti iarn Pihala od naloženih 10 l(v. N d°larjev 3.658 milijonov dola-Xls a ta način se je ZSSR odpo-X a 171 milijonom dolarjev. Nem-*t 1 do]8U^e Sovjetski zvezi le še «b ■ daariev' Poleg tega je ZSSR pri-1965 ,Se t° vsoto plača v obrokih j|ta ? teta, torej tekom 15 let. Šov-J »DraVeza je poudarila, da odstopa Vičen,h reparacij, zato da bi (l !iUflst°bnovitvene napore nemške-h5 dou.Va 'n ker je vzhodna Nem-V n° Dot'3’ da te st°ptta na demo-„ t>raVpm lil7esebi*em oasprotju z miroljubno V an 0 Do'*tik0 ZSSR stoji poli-siJaDstrB'0'arnert*’t !»*Min ‘ W ■ m w JfP Nr jTag|lj pl gpffjljl F§F j jBfil Er m pr /Kr mm flr TEP** lip mm p JmB tisoče takih traktorjev izdelujejo sovjetske tovarne, ki služijo sovjetskemu kmetu za obdelavo zemlje. začeti vojho proti Sovjetski zvezi nemudoma in nepričakovano, da bi Ji tako zadali «nemudoma» poraz. Reakcionarni senator Taft pa je šel dalje od vseh omenjenih. On je obtožil Trumana, da je socialist in da je državano tajništvo gnezdo komunistov, ki postavlja v nevarnost «blagostanje in sigurnost» Združenih držav. Slične obtožbe je postavil proti zunanjemu ministrstvu senator Mac Carthy. Njihove obtožbe so se opirale na dejs.tvo, da je bilo baje od tam odpuščenih v neki čistki okrog 300 oseb. Na svoje trditve so dobili odgovor. Omenjene osebe niso bile odpuščene kot komunisti, nego kot «spolno perverzni elementi». Tako je zunanje ministrstvo in državno tajništvo Združenih držav Amerike reešilo pred magnati Wallstreeta svoje «čast» . . . Ti napadi vojne histerije imajo zelo materialno ozadnje: Krongres Združenih držav je preštudiral vojni proračun. Vladajoči monopoli Wall Streeta so morali še bolj po-Jačati vojno histerijo, da bi tako opravičili nadaljne milijarde dolarjev, ki Jih bo požrla tekma v oboroževanju. «Leteči krožniki» in «tajnstvene podmornice» imajo to čudno lastnost, da se pokažejo v zraku in vodah Združenih držav, vsakikrat ito se diskutira o vojnem proračunu in kadar se zaostrijo vojne priprave. Tako se je že zgodilo pred dvemi leti, ko je bil še minister moranarice Sullivan. On je takrat trdil, da se potikajo sovjetske podmornice v bližini obale Združenih držav. Takrat je bilo samo ministrstvo mor- pogojno zaupanje, ki ga imajo sovjetski narodi v svojo ljudsko vlado. Ze 8. maja, to je v petih dneh po razpisu je bila podpisana skupna vsota za 27 milijard in 3,808.000 rubljev, kar bi znašalo v lirah približno 3.500 milijard. Prav v tem času pa je statistični državni urad objavil podatke o uspehih plana za razvoj državnega gospodarstva, ki se nanašajo na prvo tromesesečje tega leta. Skupna industrijska proizvodnja se je, v razmerju s prvim tromesečjem 1949 zvišala za 22 odst. Tako so se istočasno znižali stroški proizvodnje ter je v(ladai, na temelju tega odredila s 1. januarjem t. 1. znižanje cen na debelo za stroje, kemične proizvode, gradbeni materija!, les, potrošno ceno uporabe elektrike in stroške za prevoz blaga po železnicah. Naslednje številke pa nam povsem nazorno prikazujejo dejanske uspehe, ki so bili doseženi v prvem tromesečju 1950, bodisi v industriji, poljedelstvu, prevozih, gradnji, trgovini kakor tudi v stalnem porastku materialne in kulturne ravni sovjetskega naroda. V prvi vrsti je beležiti znatno povišanje proizvodnje najvažnejših surovin in proizvodov, ki znašajo, v razmerju s prvim tromesečjem preteklega leta: lito železo 14 odst., jeklo 17, kovinske plošče 18, železniški tiri 28, železne cevi 22, baker 19, cink 24, svinec 15, premog 12, petrolej 16, bencin 14, električna energija 18, železniše lokomotive 14, tovorni avtomobili 28, osebni avtomobili 61, avtobusi 34, e'ektrióni motorji do 100 kw sile 17, električni motorji z nad 100 kw sile 35, poljedelski stroji 140, plugi priklopljeni traktorjem 58, sintetična guma 20, gume za avtomobile 31, papir 23, cement 28, šivalni stroji 16, radio aparati 30, kolesa 42, namizne in zapestne ure 43, fotografski aparati 23, volneno blago 6, svileno blago 32, usnjena n-butev 26, obutev iz gume 39, meso 65, ribe 28, cigarete 14, vino 62 odstotkov. Zvišalo se je tudi število glav živine v kolhozih in sovkozih: govedo 18 odst., voli 24, prašiči 65, ovce 18, konji 22 odst. Na državnih posestvih se je število glav živine .zvišalo kakor.sledi: govedo 16 odst., prašiči 51, ovce 16, konji 22 odst. Blagovni prevoz po železnicah se je v jstem razdobju dvignil za 13 odst., slični napredek beležijo pomorski prevozi, ki so se zvišali za 13 odst. Važni uspeiii so bili doseženi tudi v gradbenem sektorju, kjer se je gradnja objektov, ki so za gospodarstvo osnovne važnosti zvišala v prvem tromesečju za 22 odstotkov. Dno 1. marca so bile cene na drobno ponovno znižane. To je seveda privedilo do novega porastka v prodaji trgovskih proizvodov državne trgovine in zadrug. V mesecu februarju se je, v razmerju z lanskim letom zvišala vsakodnevna prodaja za povprečno 45 odst. Prodaja mesa se je zvišala za 51, prekajenega mesa za 61, masla za 79 odst., itd. Se večji porastek pa je beležiti v prodaji tekstilnih proizvodov. V razmerju z februarjem so se v enem samem mesecu, to je v marcu zvišale dnevne un-daje blaga iz uombaža za 78 odst., platnenega blaga za 51. Prodaja radio aparatov pa je bila tri krat večja od one v februarju. Zapestnih in žepnih ur pa so pru- Titovski fašistični glavarji vedno bolj razvijajo «buhannske» teorije. Vladimir Bakarič je na drugem kongresu lakoimenovane KV H, ki se je vršil koncem leta 1946 v Zagrebu, prepričeval, da se kulaki lahko vživijo u «socializem», seveda «brez nobene škode za lastne interese». Jugoslovanski kulak sedaj ne nasprotuje socializmu, nasprotno on podpira in želi « kolektivizacijo». Popolnoma je jasno, da je cilj teh in podobnih blebetanj uspavati revolucionarno budnost delovnega kmeta ter ga pred razrednim sovražnikom razorožiti. S tem bi bilo tl-tovcem omogočeno lažje izvršiti kontrarevolucionarni udar. V drugi etapi t. j., ko so odkrito stopili v kontrarevolucionarno borbo, vodijo titovci skupno z vaškimi bogataši borbo proti revnemu in srednjemu kmetu. V to svrho so jugoslovanski fašisti izdali geslo: razredni sovražnik, kulak, ni bogati kmet, temveč tisti, ki ni izvrševal dolžnosti na-pram državi. Tito je to v Skoplju leta 1949 takole obrazložil: «Ljudje . . ne. morejo imeti naziva «kulak», pa Vsakemu sovjetskemu državljanu je omogočen nakup vsakovrstnih jestvin. Tudi na poljedelskem sektorju se je, v primerjavi s prvim tromesečjem preteklega leta, proizvodnja znatno dvignila in zbolišala. Za pomladanske pridelke je bilo letos posejanih 5,4 milijonov hektarjev več nego lansko leto. Čitojte širite podpirajte D ELO» dali v marcu štiri krat več nego v februarju. Znižanje cen na drobno pa je dejansko dvignilo kupno moč rublja in se je tako obenem povišala vrednost plač in mezd delavcev in vrednost dohodka kmetov. Število delavcev in uradnikov, ki so zaposleni v državnem gospo-v marcu ! darstvu, se je v prvem tromesečju tega leta povečalo za 2 milijona, v razmerju s številom zaposlenih v prvih treh mesecih 1949. leta. V industriji, poljedelstvu, gozdarstvu, gradnji, prevozih pa se je število zaposlenih uradnikov in delavcev povečalo za 1,600.000. V prvem tromesečju so bili doseženi veliki uspehi tudi na šolskem področju. Višje šole poseča 1 milijon 132.000 visokošolcev, to je 100.000 več nego v prvem tromesečju lanskega leta. Nižje sedem razredne, tehnične in druge strokovne šole pa poseča 36,400.000 u-čencev. jelo v grado». tem času «Stalinovo na- V tem razdobju se je strokovno 1.610 znanstvenikov, inženirjev, a-gronomov, umetnikov, pisateljev, delavcev in poljedelcev pa je pre- Nedavno je tov. Jaksetich objavil v časopisu «Unità» članek ob priliki obletnice brigade Garibaldi. Objavil je seveda tudi razna, za titofašisle neprijetna dejstva, ki razkrinkujejo njihovo izdajstvo in intrige v preteklosti, To je nujino zbodlo in očividno prestrašilo titovske hijene. Oglasila se Je njihova nagizdana lutka brat gestapovke Mariucce) in diplomirani špijon, Laurenti. V svojem strahu in besu niso ti ljudje vedeli, kaj bi pisali, zato so se v zaključku zatekli običajnim udbovskim izsiljevanjem in grožnjam preko glasila Udbe, «Primorskega dnevnika». V svojem odprtem pismu piše titofašist Lau. renti dobesedno: «Hotel bi ti samo pripročiti, da molčiš ... To ti povem z opozorilom — v primeru, da si pozabil — da poznam stvari zgodovinsko stvarnost, kakor ti in ti ne bom dovolil, da bi metal blato in klevete . - ». Eugenio Laurenti pa je meril tov. Jaksetichu po svojem gestapovskem merilu, po merilu svoje sestre Mariucce. Morda je mislil tudi, da lahko izvaja nad komunisti preizkušeni gestapovski in titofašislični sistem groženj in iziljevanj kot v comi B. Vendar se je Laurenti in vsa njegova skupina izsiljevalcev in teroristov zmotila. Poslednja številka «II RAZKRITJA TOV. JAKSETICHA Kako so titovci izdajali partizane začasa NOB Lavoratore» prinaša primeren odgovor tov. Jaksetica, ki ga, zaradi pomanjkanja prostora podajamo le v izvlečku. Po 8. septembru 1943, je med Italijani Trsta, Tržiča in v Istri, posebno pa med delavci, a ne samo med njimi in antifašisti, nego tudi med študenti vladalo veliko navdušenje za partizansko borbo. Dogodki, ki so se pripetili našim edinicam v Istri, odnosi z nekaterimi slovenskimi komandanti in komisarji (vkljb bratski gostoljubnosti prebivalstva), so zavrgli to navdušenje bolj kot katera koli nemška ofenziva. Naravnost tragična so dejstva, ki so se primerila onim skupinam, katere so imele opravka z Istrskem odredom. Tov. Kolarič je bil aretiran in izpuščen šele po odločnem posredvonju iz Trsta. Komandant Darko je bil streljan. Ostanek edinic je bil poslan na Kras ter prepuščen samemu sebi. Pri Temnici je te zapuščene enote doletel iznenaden nemški napad, ki jih je razpršil s težkimi izgubami. Res je sicer, da je omanda partizanskih enot Slovenije odredila po številnih pripavah in obtožbah Komunistične partije Trsta, preiskavo. Na osnovi te preiskave sta bila komarfdant in politični komisar obsojena na smrt in streljana. Takrat se je zdelo, da imajo na vodilnem mestu namen boriti se proti ktrdovratnemu nacionalizmu tei nesramnemu protiitalijanskemu šovinizmu nekaterih ljudi, ki so se povzpeli na vodilne položaje. Kje neki! Mali špijoni, ki so bili odkriti, so plačevali za grehe onih, ki so bili na vodilnih položajih, da so jih tako lahko prikrili. Kot dokaž vzemimo odlomek pisma nekega «Umberta», ki je pisal v imenu Genialnega komiteta KP Slo-vnije. Pismo nosi datum 8. avgusta 1944. in je bilo naslovljeno italijanskim tovarišem: vse Italijane, ki so se prosto- voljno predali ali pa so na lastno iniciativo prišli k partizanom, je treba razorožiti ter jih nemudoma poslati na italijansko ozemlje. Oddelki za rekrutacijo, ki se nahajajo v bližini italijanskih met ne smejo prekoračiti določenega šte-vika borcev. Število borcev v brigadi «Trieste» ne sme prekoračiti števila borcev v mesecu aprlu. Preostalo je treba poslati v Furlanijo in sicer preko Tilmenta». Do kakih posledic je privedlo to stališče, ki smo se mu odločno protivili, a nam je bilo vsiljeno z vsemi sredstvi? Posledica je bila, da so bili izključeni iz borbe ter prepuščeni na-cističenemu maščevanju vsi oni Italijani, ko so pokazali voljo, da bi se borili za svobodo. Ta dejstva so odločno zavgla navdušenje mnogih mladinčev in partizansko gibanje med Italijani je prišlo v zastoj. Na ta način se je prišlo v razvoj vsega italijanskega narodnoosvobodilnega pokreta na Tržaškem ozemlju bodisi z vojaškega, bodisi iz političnega gledišča. A kaj je to brigalo ljudi kot Umberta, Kidriča, Luko, Kraigherja, Babiča itd.? Kaj je brigalo njih italijansko in enotno partizansko gibanje sploh? Za dosego svojih nacionalističnih ciljev se oni ne bi ustavili in Za doseego svojih nacinnalistič-zločinom. Tudi na prosvetnem polju beleži SZ v tem razdobju važne uspehe. Sovjetskemu ljudstvu je danes na razpolago nad 300 tisoč knjižnic s preko 600 milijoni knjig. Nadalje nad 127 tisoč prosvenih palač, domov, čitalnic na vasi ter preko 100 tisoč tovarniških prosvetnih krožkov. V razmerju s prvim tromesečjem usposobilo 19.400 znanstvenikov. 1949 se je zvišalo v teh prvih treh mesecih število kino dvoran in potujočih kinematografov za 7300. Število včlanjenih športnikov pa je za 43 odst. višje nego lansko leto. Obenem se je znatno razširila vsestranska zdravniška oskrba in z otvoritvijo novih bolnic, domov matere in otroka letnih ustanov. in drugih sani- Veličastni uspehi, ki jih je sovjetsko ljudstvo želo v tem razdobju nam potrjujejo, da je Sovjetska zveza tista dežela, ki koraka na čelo naraščanjočih sil demokracije in socialzma. Prav v Sovjetski zvezi vidijo delavci vsega sveta mogočen in nerazrušljiv branik miru, ki utira pot v svobodo in srečnejšo bodočnost vsega človeštva. čeprav bi imeli petnajst in še več nektarjev zemlje. Za nas je važno to, da se on strinja z našo novo družbo.» Januarski plenum fašističnega UK KPJ leta 1949 deli vse kmete na: a) tiste, ki izvršujejo in b tiste, ki ne izvršujejo obvez do titojašistitne države. S to razdelitvijo se odkrito zanikuje razredno razliko med kulaki in kmeti. Obenem je plenum izdal zakonsko zaščito kulakov, ki «izvršujejo» ter napovedal borbo kmetom «špekulantom in tistim, ki ne izvršujejo obvez». Kot odgovor na brezdušno ropanje titovskega odkupa, so delovni kmetje' popolnoma opustili obdelovanje svoje zemlje, ker jim titovci odvzemajo še zadnje pridelke. Neopisno se je znižalo obdelovanje zemlje, prav tako je. strahovito padla količina splošnih poljedelskih pridelkov. Celo iz Titovega priznanja, čigar podatki še zdalega ne pričajo dejanskega stanja, marveč so izdelani v surho propagande imperialističnih agentur je bilo obdelane zemje leta 1939 7,000.000 ha: 1946 6,5.000.000 ha; 1949 6.000.000 ha. Pod pritiskom borbe revnih tn srednjih kmetov, opuščajo titovci dosedanji «socialistični» način pri odkupu poljedelskih izdelkov in se odkrito poslužujejo metod okupatorja in imperialističnih agentur. Tako je sedanji titovski način za «odkup» enak načinu in metodam, okupatorja. Tito je u svojem govoru, ki ga je imel v Uticah navedel «nekatere spremembe v načinu dosedanjega odkupa». Odkup se bo v bodoče vršil tako, da se kmetje ne bi zadolževali kot so se doslej, na določeno število prašičev, goved itd., marveč na določeno količino pridelka. N. pr. kmet mora oddati na ime «odkupa» 150 kg masti tn 50 kg svinjskega mesa. To praktično pomeni, da kmet lahko goji 100 prašičev ali pa 10 ,deset glav živine ali samo eno, «odkupna» količina pa o-stane ista, ker se obvezna količina pridelkov (mesa, masti, mleka itd.) odrejuje napram količini obdelane zemlje. S tem okupatorskim načinom «odkupa», titovci puščajo kulakom ogromnih viškov, ki jih slednji izrabljajo v špekulantske namene. Fosebno od začetka leta 1946 so jugoslovanski fašisti vsiljevali ustanovitev takoimenovanih «delovnih» zadrug, katere je delovno ljudstvo imenovalo «kulaške zadruge». Evo zakaj. V teh takoimenovanih «delovnik zadrugah se imovitim in bogatim kmetom — razen številnih nagrad, ki jih dobijo — plačuje posebna vsota denarja za vključeno zemljo in kmečko •orodje, ki ga imajo v «zadrugah». Na razne načine prejemajo kulaki plačilo za svojo zemljo in orodje, kot je to odkupnina, obresti, razne nagrade ki je pod imenom solastniškega deleža ,a preide v last zadruge, dočlm drugi načini «delovne» zadruge predvidevajo celo, da posestvo tn poljsko orodje služi zadrugi kot osnova letnega dohodka. Tako se v okviru takojimenonanih «delovnih» zadrug ustvarja podlaga za ustvaritev kapitalističnega ograrne-ga užitka, ki bi bil v korist imovitth in bogatih kmetov, a na škodo srednjih revnih kmetov. S takim «socid-Itstičnim» načinom izkoriščajo kulaki delovnega kmeta. Hevnl in srednji kmetje so odgovorili z odločnim odporom proti titovskemu preganjanju o kulaške zadruge. Tisti kmetje, ki so jih titovci z nasiljem in goljufijo privedli v zadruge, so jih začeli množično zapuščati. Tilofašistični tisk je s potvorjenim «začudenjem» in cinizmom pisal, da bogati kmetje dokazujejo visoko «so- cialno» zavest in rade volje pristopali v zadruge, dočim revni kmetje note jo razumeti potrebo «socializacije» nč vasi, ter odbijajo svoj pristop. Tudi na tem sektorju so bili tttoi>cl prisiljeni na umik. Od konca l-a posebno s pričetkom leta 1950, lu goslovanski jašisti popuščajo vsiljava nje «delovnih» zadrug. Meseca aPrd” leta 1949, je fašistični CK KPJ izd“ vsem organizacijam direktivo, da s® opusti priganjanje revnih in srednje kmetov v «delovne» zadruge, ter nal se jih raje prisili, da gredo skupna 5 svojimi družinami na delo v rudnik* in tovarne. Mesto «socialističnih» zadrug P° o0 liki, a kapitalističnih v bistvu, prit10 pajo titovci k vsiljevanju zadrug razito kapitalističnega značaja, po obliki i po vsebini — takoimenovi n ih splošnih kmečkih zadrug. Te z® druge morajo pomagati posameznin premožnim in bogatim kmetom pri 1111 bavi kmečkega orodja in pri izvrši vanju kmečkih del. Zagrebški «VleS nik» z dne 17. marca piše, da so sP|0_ šne kmetijske zadruge v današnjili P° gojih «najugodnejša oblika zadrug organizacije delovnih kmetov» in d° |l _ daja, da se preko njih «predvsem ba sistematično in uporno boriti 1 zvišanje pridelka pri privatnikih»• Tako sta danes po jugoslovanski vaseh jasno deljena dva nasprotni' sovražna tabora: Z ene strani sW' kmečka buržoazija, kulaki, zagitten sovražniki socializma, razredni sovra nik revnih in srednjih kmetov. . Z druge strani pa se nahaja pretit' revni 1" del kmečkega prebivalstva, ■ --srednji kmetije, čigar interesi se poP° noma strinjajo z borbo delavskega r“ reda Jugoslavije; za nacionalno in r“ redno osvoboditev države, nezlomU' pripateljstvo s SZ tn izgradnjo sod SZ tn lizma. Pod vodstvom delavskega razreda jača in utrjuje zveza delavcev tn “ lovnih kmetov, osnovna stia za zruS nje imperialistične, agenture Ttta-H11 koviča. N. D. MLADINSKA — BESEDA — Velik uspeh komunistične mladin® uspeha Prf trias*6' ostal Velik uspeh je dosegla tržas ^ mladina v tekmovanju za VP‘S°^. nje novih članov. Tu uspeh s" da v vrsto sijanega slave Prvega maja, ki bo mu delovnemu ljudstvu trajnem spominu. Mladi komunisti so se odzvali P” zivu Zveze komunistične mla®1^ ter se udeležili tekmovanja ter y ko pridobili številne člane za Z» ki se vztrajno bori za mir, delo boljše življenško stanje tukaj511 mladine.. Pregledali bomo vse dosedani; delovanje mladih komunistov >n. riši te mbomo ugotovili kateri 1<>V . ^ ali sekcije so največ doprinese temu uspehu. V tem tekmovanju se je do'd izkazala sekcija Sv. Ane. Za delo je do.bila nagradno zmag0^ no zastavico. Vpisala je lejo e knmup0?> »isti fè- do- vilo članov v Zvezo mladine (35 po številu), vredni so tudi mladi komu Sv. Ani, ki so, takoj pričeli z lom in so svojo nalogo prav ^ bro izvršili. Takoj za sekcij0. ,a Ane je sekcija Pečar, ki je vplS . 34 novih članov. Nato ie sek Proseka, ki je pridobila 33 iteli® 0V člal11 ter sekcija italijanskih šol z novo vpisanimi člani. P» fj»° Skoda je da je sekcije loči majhna razlika od napovedanih ^0. grad. Toda prepričani smo, da bol) do tovariši prihodnje leto najdljivi ter da bodo deležni ge pri tetonovanju. iz- sledijo še številne druge ki so se več ali manj dobi" a. zale v tekmovanju **‘J ’""u® sekcij6! dobro ' izK»' Med pi‘ve dajo naslednje sekcije: Kolonk°vJq. Skedenj, Rinaldi, Sv. Ivan, Medjavas, Sv. Mark itd. Grl*8' Podgane Wall-Streetta daZ . 30 n°v d® van Gorjup ne zaostaja njim. Tudi on je vpisal mladincev. S tem je pokaza > .p tudi študentje lahko povzame) ^fljj z uspehom izvedejo kakršno napačno pojmuje ZKM in nJ. 0 P® lovanje. Le pogumno stopa5pt:h0^ prej za dosego še večjih pil® za še večjo razširitev na-dinske organizacije. n p. v- Kar se pa tiče posameznik°v’ so se udeležili tekmovanja, )e pv, pisati prvo nagrado, znanemu v Lucianu Rončel, ki je vpi®a ^ ZKM 34 novih članov. Dobro - - ........ tudi > delo seveda samo malo dobre • p je treba. Se je takih tovariše so se pridno izkazali pri nju. Med drugimi je tudi tov. .^j, tar Jadran s 25 na novo vpisa zjP Durigon Marino s 15 in Z°e z 12 novimi člani. . pi)' Tovariši, tudi vam, ki nis ^ sie deležni napovedanih nagrad, ^jjli se z vso požrtvovalnostjo ud jji tekmovanja gre veliko priznal ja zahvala ZKM, ki je prepriča- ’pjU boste v prihodnjem tekm na prvih mestih. akliu; Sedaj, ko se je tekmovanje pačilo, uvedimo v delo naše n° ^pine, vključimo jih v borbo za 0 v„j' bo miru, proti imperialistični za nim hujskačem ter v b° enotnost vse demokratične ^sene. Ne smejo nas zadovol)1 (jel11 na®e ji danji uspehi. Nadaljujmo , ter približujmo se tisti mia ^ je' Povezanost nacistov ter ameriških monopolistov L» časa zadnje vojne UVOD Ce , . Prebiramo knjige, ki so jih n' Politiki, diplomati, generali, avanturisti zapadnega «civilizira» sveta izdali v zadnjem ča-»1 ugotovimo, da poskušajo ti Potom knjig po svoje prekovati pravi značaj minule ne ter odnošaje med nemškimi «m*4'-’. naclzmom m anglo - Iranko Riškimi vodilnimi krogi. Ameri-tbi' an!l*eški in francoski generali kvljajo svoje «spomine», iste Jav|jajo v raznih izdajah tudi ; s' nacisti in poglavarji hitler-Vs*Ce vojske. i# Pa je dejstvo, ki daje povod «bjavaljanje takih spominov, ,®6; ublažiti zločine nacizma opravičiti češ, da so bili r,. Sreski» Hitlerjevega totalitariz-“Spomini» nacističnih generata hijerarhov pa imajo pred-■ k namen prikazati svetu, da je « teizem (in z njim vred tudi zločini! Op. ur.) nujno po-en v borbi proti komunizmu ia je Hitlerjeva vojna proti ka-i|ii etičnemu zapadu bila le na-Lg pomota ali Hitlerjeva ose-, “blaznost», proti kateri pa da l*e °ni odločno «borili» ter da so Vedno naklonjeni «zapadni de-Naciji». ^rv* in drugi, bodisi diplomati Politiki, kakor tudi generali in M izvedenci preminulega hitler- (HH'-~ga režima, so popolnoma e- !>e % Racije v svojih težnjah, namreč, da Preprečitev zatona «zapadne a,---acije in razvoja komunizma ' 11(1 Pootrebna združitev vseh sil. jj., Svojevrstna aliansa zapadnih ,1 0tnat°v z več ali manj falira-1 nacističnimi generali, je po- D. Lysenko H! i® rodil leta 1898 v pokraji-v harkota. Leta ms se je |Dl$al na srednjo vrtnarsko so-t ’ '®ta 1921 pa je posečal te-G® za selekcijo v Kijevu, na-n r je vpisal na višjo agrar-l92s$0l° v is*em 'neslo- Leta „1 je pričel svoja raziskovati* v nekem središču za selek-J° in križanje v Azerbeidža-in tu je položil temelje svoji 5°f'ji. Uta 1929 so v tem središču o,i č v velikem obsegu sejali .nino žito spomladi. sVo,enlto j® v dvajsetih letih spiega znanstvenega delovanja M*! in objavil na stotine Setvenih razprav o teoriji svT*iJskega razvoja rastlin. Za It 0Ja velika dela je prejel viso-is Odlikovanja od vlade ZSSR. z Sembra 1948 je bil odlikovan (,ll ®ninovim redom; izvoljen je t,,:. indi za predsednika akade-i® znanosti ZSSR. list bo na tej strani Ojji^nši s prihodnjo številko, itn-'* vrsto člankov o njegovi VjJ’i-ii- Zato sezite po listu, ki $0,™* bo pripomogel, da se boste lttj n'li z deli in teorijo velini*4 znanstvenika, ki spremi-* naravo. rodila zamisel, da napišemo in objavimo vrsto člankov s katerimi bomo predvsem prikazali tesne vezi, ki so jih imeli med seboj na gospodarskem in političnem polju, sedanji ameriški voditelji s svoje-časnimi nacističnimi voditelji, vezi, ki — dasiravno se bo morda komu čudno zdelo — se niso pretrgale za časa vojne, temveč se še bolj okrepile po načrtu, ki predvideva bodočo kompaktno antisov-jetsko fronto, v katero bi bili vključeni takozvani «levičarski» socialdemokrati, sredninci, demokristjani ter celo poslednji ostanki kriminalnega nacizma. Te razprave, ki vam jih danes obetamo, bodo izredno zanimive, to tembolj, ker bodo v svoji pravi luči prikazale nekatere svetovne dogodke, ki so nam morda nejasni. Od bližje bodo prikazale delovanje nekaterih politikov, ki so se nekoč. ali pa se še danes prištevajo «demokratom», medtem, ko so dejansko pravi nacisti, nekdanji prijatelji Hitlerja ali morda celo njegovi sodelavci. To kar je poglavitno, je dejstvo, da so ti politiki navadno orodje v rokah trustov, ki so sprožili drugo svetovno vojno zaradi svojih ogromnih zaslužkov in ki poskušajo zanetiti še tretjo iz prav istih razlogov. Mnogi izmed teh zavzemajo danes važna in vodilna mesta v ameriški zunanji politiki, mnogoštevilni pa so na vodilnih mestih v zapadni Nemčiji. Vrsta člankov bo prikazala katera je tista «civilizacija», ki jo hočejo braniti ameririški monopolisti ter zakrinkala laži propadajočega sveta, kriminalnost protisovjetske vojne, ki jo hočejo na vse načine isti zanetiti. Končno pa nam bo objasnila tesne povezave med politiki, kapitalisti, tihotapci in ubijalci, ki se skrivajo pod zastavo «obrambe zapadne civilizacije». Čestokrat se bomo srečali s spio-nažo. Seznanili se bomo z odnosaji, ki so jih imeli z nemškim nacizmom naslednji veljaki iz kapitalistične družbe: Ameriški kralj jekla Ford, Rockefeller, Dupont de Nemours, Farbenindustrie, Standard Oil, Krupp in nemška A.E.G. Med politiki bomo srečali zanimiva ali skoraj nepojmljiva prijateljstva med nacisti Von Papenom, DoM-mannom, Wolffom, Himlerjem, Ca-narisom in Kaltenbrunnerjem in «nedolžnimi ameriškimi demokrati» Hooverjem, šefom tajne ameriške policije, brati Foster in Alle-nom Dullesom. Tudi Tito, ki je bil maziljen z enako krizmo «nedolžnosti» je imel vezi z zgoraj navedenimi nacističnimi krvniki ter a-meriškimi monopolisti. Kakšne so bile te vezi pa bomo videli v krat-tem. I. MAJ V PRAGI MANIFESTACIJA NA VACLAVOVEM TRGU KRALJESTVO BOMBAŽA Pred svojim grehom, ali «pred nesrečo» (kakor pravi nekje naš Cankar!) se biblična prastarša baje nista zavedala svoje golote: torej jima je šele «nesreča» dala spoznanje po potrebi figovega peresa. Samo pomislite: koliko skrbi, koliko žalosti, zavisti, jeze, prepirov, zločinov, skratka koliko neštetih težkih grehov je bilo zaradi «nesreče», ki se je zgodila prastaršema in se lahko dogodi res prav vsakomur . . . Saj, če bi ostalo pri figovem peresu, bi menda ne povzročilo tako dolgo vrsto gorja in greha; toda menda je med posledice «nesreče» šteti tudi človekov napredek, ki se ne zadovoljuje z ničemer in je figovo pero Kdaj bo pravilno rešeno vprašanje delavskih zadrug? Delavske zadruge morajo v najkrajšem času dobili tako vodstvo, ki bo pravi izraz volje vseh zadrugarjev in ki bo Delavskim zadrngam vrnilo prvotni značaj ! Ponovno prihaja v ospredje perečih lokalnih vprašanj, ki se tičejo zlasti delavskega razreda, vprašanje Delavskih zadrug. To je tembolj pereče, ker se na njih vodstvu despotično drže ljudje, ki niso vso povojno uopo ukrenili nic za to, da bi v Delavskih zadrugah ponovno prišlo do tiste demokratične ureditve, ki je bila temelj, na katerem je slonel ves nekdanji razvoj te prepotrebne in zlasti za delavstvo prekoristne ustanove. Lahko rečemo, da so po krivdi sedanjega vodstva še vedno nerešena vprašanja, ki se nanašajo poslovalnic Delavskih zadrug, ki so ostale na ozemlju, ki je priključeno Jugoslaviji ali pa spada pod titofašistično upravo cone B. Sedanje vodstvo"delavskih zadrug se je vedno upiraio novi zakonodaji o zadrugarstvu. Upiralo se ji je namreč s tem, da je zavlačevalo celotno preureditev ter da še vedno odlaša s sklicanjem občnega zbora članstva. Kljub temu, da so tozadevni zakoni bili izdani že leta 1948. se je vodstvo komaj pred par meseci zganilo s tem, da je odredilo štetje članstva. Morda pa bi še do tega ne prišlo, če bi ne bilo s tem združeno tudi zvišanje članarine na 500 lir. Vse to je prava žalitev za stare in zveste člane delavskih zadrug. Ti vidijo v takem upravljanju in v takih ukrepih skorajšnji zaton nekoč slavne, a še danes velepomembne in koristne delavske ustanove. Mir in delo! Bele so bile gore, doline. . Z gladom strašnim hude bolečine. «Da, boril se bom!» je deček rekel mami, ki jo je fašist odvlekel. Zdaj sedi ob cesti fant in strada, ker Je «ljudska» naša nova vlada. Moško lice Je sedaj njegovo in bi nekdo hotel vojno novo. Mami fant ne more nič več reči. . -Rekel Je pa nam da je doseči trajen mir in delo, mir in delo, da bo ljudstvo tu lepo živelo! ALEKSEJ ALEKSEJEV Sicer je bil delavskim zadrugam zadan prvi udarec že s fašistično zakonodajo, ki je s svojim korporativizmom spremenila Delavske zadruge v pravcato orodje zasebnih trgovskih strank. Drug resen udarec so prejele De avske zadruge po končani drugi svetovni vojni, ko je bil uničen fašizem in njegove korporacije. Tedaj je bila namreč od VU imenovana nadzorstvena komisija začasnega značaja. Toda danes, po petih letih od konca vojne, je ta nadzorstvena komisija še vedno na vodstvu Delavskih zadrug, kljub temu, da ni storila najmanjšega ukrepa v svrho izboljšanja in razvoja ustanove. Prav. ljudem, ki stoje despotično na vodstvu delavskih zadrug je pripisati krivdo, da ni toliko časa prišlo do občnega zbora, do izvolitve pravega vodstva, ki bi bilo po volji članov in ki bi dejansko delalo v korist in prospeh delavskih zadrug ter da ni prišlo do demokratizacije v vodstvu. Ali je morda sedanje vodstvo mislilo na potrebno pomnožitev zadružnih poslovalnic v novih obljudenih predmestjih in na neposrednem podeželju? Ne! Tega ni storilo, dasiravno v omenjenih krajih živi v pretežni večini pravi delavski živelj, ki je prav za prav duša Delavskih zadrug. Za sedanje vodstvo velja še vedno pravilo — ki je zgrešeno — po katerem je možno ustanoviti novo poslovalnico le v krajih z nad 30110 odjemalci. Toda mi stavimo tem ljudem vprašanje, kako to, da v teh krajih tako sijajno izhajajo trgovci-zasebniki? In če si ti zmorejo delati tako velike dobičke, kako to, da bi, četudi skromnejše zadruge ne mogle uspevati? Je mar sedanje vodstvo ukrenilo kaj zato, da bi se odprle nove poslovalnice v okoliških vaseh, ki spadajo pod tržaško občino in ki so zgolj proletarskega značaja? Tudi tu ni bilo storjenega nič potrebnega. Pa .pustimo to vprašanje. Omenili smo že, da so številne poslovalnice Delavskih zadrug ostale onstran meja in da z njimi razpolagajo titofašistični oblastniki, ludi c teh vprašanjih ni govora. Toliko se govori o nasilju in zatiranju ter raznarodovanju v coni B, o Delavskih zadrugah pa molči celo vodstvo delavskih zadrug Kaj misli o tem tržaški demokristjanski občinski svetovalec dr. Franzu, ki je obenem član že omenjene nadzorstvene komisije Delavskih zadrug? Ali Je morda njegov molk združen 7 molkom demokristjanov in titofa-šistov o znanem «barantanju» s STO? Ne pretiravamo če trdimo, da so tudi titovci zadali resen udarec s svojo politiko napram Delavskim zadrugam. Povsem je jasno, da so s svojimi manevri poskušali vnesti v vrste članov čimvečji razdor in nezadovoljsto, se na to polastiti — četudi s silo — vodstva ter napraviti iz Delavskih zadrug svoj špekulativni monopol. To so poskušali doseči že leta 1946. Člani Delavskih zadrug se upravičeno sprašujejo, do kedaj bo trajalo tako stanje v vodstvu? Skrajni čas je, da se tako stanje odpravi, da se izvede že omenjeno štetje ter skliče občni zbor, na katerem bo izvoljeno novo vodstvo; tako, ki bo znalo voditi Delavske zadruge po pravi poti, ki bo skrbelo za vsestranski rezvoj in napredek te prekoristne delavske ustanove, torej tako vodstvo, ki bo pravi izraz volje vseh zadrugarjev. Delavske zadruge morajo ponovno postati to, kar so bile nekoč, namreč dejanska last vseh zadrugarjev, ne oziraje se na politično ali narodno pripadnost. Toda to je mogoče doseči le, če bodo prišli na njih vodstvo ljudje, ki bodo tolmačili težnje članov zadrug ne r>a stremljenje zasebnih ali političnih ustanov ali strank. Da se bo pa to čimprej zgodilo, je potrebno, da vsi stari in novi člani uredijo vse formalnosti, ki jih zahteva pravilnik zadrug ter tozadevni zakon. Nujno je, da nemudoma dvignejo v poslovalnicah tozadevni prijavni obrazec formular), ga izpopolnijo ter da uredijo, seveda tudi vprašanje članarine. Rok za prijao in ureditev traja le do 31. tin. Torej ni več mnogo časa za odlašanje! Končno pa čaka člane Delavskih zadrug še druga, ki je za ureditvijo članstva poglavitna naloga, namreč, da čim pogosteje obiskujejo poslovalnice , delavskih zadrug, to Je: svoje lastne prodajalne. kaj- kmalu vrgel med stare cunje, kakor pride tja še dandanes po raznih avanturah prav vsaka še tako dragocena obleka. No, menjanje mode spočetka niti ni bilo tako hudo: figovo pero so nadomestili primerni listi drugih rastlin, iz katerih si je zgodnji potomec Adama in Eve «sešil» obleko po najnovejši modi, kakor to delajo še dandanes nekateri primitivni narodi tropskih dežel. Drugačno pot je zašla moda človeka izpod hladnejšega podnebja; ta se z lahkim figovim ali drugim peresom ni mogel zadovoljiti. Premnoga žival je morala oddati nasilniku svoj topli kožuh, prej pa seveda tudi življenje; pač krut davek, ki ga je človek naložil ko-žuharjem (mar je danes drugače?). Pa zamislite si srečanje pradru-žine z družinico današnjih dni! Tam surova medvedova koža ali iz dolgih rastlinskih listov spleteni plašč. Tu elegantna, po raznih pravilih umetno prikrojena obleka, sešita iz blaga, stkanega v novodobni tovarni iz nitk, spredenih po zamotano sestavljenih strojih in končno -— koliko potnih srag je napojilo zemljo pri pridobivanju potrebnega prediva iz raznih rastlin, od raznih živali ali od — kemičarja. Da, ogromna razlika, kakor je ogromna časovna razdalja! Vsekakor je moral človek kmalu spoznati predelavo vlaken v nitke, najbrže najprej iz volne, pozneje iz vlaken lanu, konoplje in končno bombaža. Najzanimivej. šo zgodbo ima poslednji, zato si jo malo oglejmo. Ob času svoje rašče rabi bom- Rimljani imeli priliko spoznati to važno rastlino. Nadaljnje prodiranje bombažev-ca proti zapadu je zaustavil Nil, ob čigar bregovih pridelujejo še dandanes najboljši dolgovlaknati bombaž. Nedvomno so spočetka sadili E-gipčani bombaževec v svoje vrtove kot lepotičje; gotovo je pa, da so ga že v zgodnjem srednjem veku poznali tudi kot kulturno rastlino. Značilno je, da je bilo pridelovanje bombaža pozneje zanemarjeno, opuščeno in tako pozabljeno, da je mogel Mehmed Ali. namestnik turškega sultana v E-giptu v 19. stol., le z veliko muko in krutimi kaznimi zopet uvesti to kmetijsko kulturo. Francoski trgovec umel je v vrtu Mako« beja izsledil kot okrasno rastlino grm bombaževca, ki nam danes daje znameniti bombaž «Mako», ali po francosko «Jumel». S prodiranjem Arabcev po Severni Afriki do Atlantskega oceana in dalje v Španijo ter na Sicilijo, so v zavzetih pokrajinah u-vedli poleg riža, svile, sladkornega trsta in ovac tudi bombaževec. Balkanske dežele (Macedonija) so prejele bombaževec po Turkih. Prodiranje bombaževca iz svoje pradomovine proti vzhodu je bilo razmeroma počasnejše. Tako je na pr. znano, da je imel kitajski cesar Vu Ti (fi. stol. pred n.št.) redko dragocenost — obleko iz bom-baževine. Udomačilo pa se je pridelovanje bombaža na Daljnem Vzhodu šele v 13. in 14. stol., torej nekako istočasno, kakor v Evropi. Dokončno so bombaževim odpr- li pot pohodi Evropo križarji. Njihovi Sveto deželo niso bili to- Poti lazširjenja bombaža v Starem svetu. baževec mnogo moče, ob času zoritve pa močne sončne pripeke. Zato je ta rastlina doma v deželah severozapadne Indije, najbrž iz današnjega Pandžaha, ki velja še dandanes kot najvažnejša dežela za pridelovanje bombaža. Odtod se je bombaževec razširil po Indiji, preko Irana in Prednje Azije proti severu v Turkestan in v kraje preko Kavkaza ter proti zapadu v Malo Azijo. V poslednjih stoletjih pred našim štetjem je dosegel obale Sredozemskega morja, Palestino in Sirijo, a odtod Grčijo. Grki so se neposredno seznanili z bombaževcem za časa azijskih pohodov macedonskega kralja Aleksandra Velikega, nekako 330 let pred n. št. Tedaj so tudi Pogled v tekstilno tovarno. liko verskega, kolikor bolj gospodarskega značaja: porušiti jim je bilo pregrajo, ki so jo postavili Turki med Evropo in zakladi Indije. Za križarskih vojn so bili ge-noveški, benečanski in bizanstinski trgovci glavni razširjevalci bombaža in bombažastih tkanin, ker jim je ta posel donašal kraljevske zaslužke. Istočasno z bombaževcem se je razširila po Evropi tudi predélava bombaža in v 14. stol. so že pridno predli in tkali bombaž Angleži, Francozi, Nizozemci in Nemci. Med zakladi, ki jih je prinesel Kolumb iz «Novega sveta», je bil tudi bombaž, ki so mu ga poklonili v dar domačini otoka Guana-hani. Pozneje se Spanci na svojih «raziskovalnih» pohodih po srednji in južni Ameriki od Mehike do Peruja povsod naleteli na bombaž. V starih peruanskih grobovih so našli mumije, zavite v bombažaste tkanine. Starim Atzekom je volno nadomeščala zajčja dlaka, konopljo pa vlakna agave; toda glavni predmet njihove tekstilne izdelave je bil bombaž, ki so ga tudi že barvali z indigom (kakor sari Indijci!), košenilo in sokom brazilskega lesa. Gospodarjenje Spancev je pa že v nekaj desetletjih popolnoma uničilo pridelovanje bombaža, čeprav spomin nanj ni docela izginil. Tekom 17. stol. je potreba bombaža v Evropi že tako narastla, da dotedanji pridelek in uvoz nista več zadostovala. Iskati je bilo treba novih možnosti, kar pa ni bilo tako enostavno. Pridelovanje bombaža zahteva prav mnogo dela in prav mnogo delovnih rok. Bombažev grm namreč ne izreja svojih sadov hkrati in je zato treba bombaž obirati sproti ko dozori. To Bombaževec, zraven zrel sad. opravilo pa zahteva izključno ročno delo; vsak poskus hitrejšega obiranja s stroji se je izjalovil, ker stroj ne loči zrelega sadu od nezrelega in obira oboje. Brazilija in Zapadna Indija, a tudi Severna A-merika (Florida, Georgija, Karolini, kjer so evropski naseljenci u-vedli bombaževec že začetkom 17. stol.) bi bile lahko krile evropske potrebe po bombažu, a manjkali so mnogi tisoči rok za obdelavo, predvsem za obiranje bombaževca. E-nako potrebo je pokazalo tudi obdelovanje sladkornega trsta in tobaka. Odkod vzeti vse te tisoče delovnih rok? No, kmalu so plule iz Afrike ladje, težko natovorjene s «črnim blagom» v Ameriko, odkoder so dovažale Evropi potrebni bombaž: suženjstvo je mahoma vzcve-lo kot nikdar dotlej-.. . Začelj so Portugalci, bolj znani so pa španski prekupčevalci s sužnji; niso pa zaostajali niti francoski, angleški in holandski prekupčevalci, a če se je nudila prilika, so se kaj radi pridružili tudi Genovežani in Nemci. Kmalu je bil ves posel organiziran: vodstvo so imeli Angleži, «blago» so pa dobavljali Arabci. Ti so prirejali v vasi afriških črncev pravcate bojne pohode, pobili, kar sc jim je zoperstavljalo, požgali vasi, vse ostalo pa odvedli v oceanska pristaniška mesta, kjer so čakali v svojih poslovnih komptoa-rjih evropski trgovci s «črnim blagom». Tudi Turki so kaj radi zaslužili «na račun sužnjev, nalovljenih pri Kavkazijcih z obal Črnega morja. Prečestokrat so — posebno po zaslugi netankovestnih Arabcev — zašli na «ladjo sužnjev» tudi Evropci, neredkokdaj celo trgovci s «črnim blagom» sami . . In ko je bilo 1. 1808. uvažanje sužnjev v A-meriko prepovedano, so nastale tam prave farme za vzrejo črnih sužnjev. Posebno so se izkazali Virginjci, ki so «dobavljali» letno do 6000 sužnjev: letni «pridelek» tega «blaga» pa je v Ameriki znašal povprečno 25.000 «kosov» . . . Tekstilna industrija je kot važen gospodarski in politični faktor nastopila šele koncem 18. stol. Od tedaj so bombaževe farme tesno povezane s tovarniškimi središči, z borzo, s parlamenti in z —- visoko politiko. Predelava bombaža je bila prešla v Evropo iz Indije; uvedena je bila skoro istočasno v Španiji in Italiji, odkoder se je predenje in tkanje razširilo na Holandsko, v Nemčijo in v Francijo. Nemci pravijo, da je kolovrat iznašel nek Nemec leta 1530.; neke risbe Leonarda da Vinci-ja pa dokazujejo, da je bila ta priprava znana v Italiji že prej. 01 14. stol. je vodila v predelavi bombaža v Evropi Nemčija vse do tridesetletne vojne (1619-1648), ki je bombaževo industrijo dobe-redno odpravila. V 17. stol. se je po izumitvi vretena izredno dvignila ha Angleškem, odkoder je pre-" šla v Francijo in Nemčijo. Velikega pomena je bil izum stroja za trebljenje semena iz bombaževega vlakna: dotlej so v ZDA piidelo-vali letno 3000 bal bombaža, pet let po tem izumu so pridelali desetkrat, po nadalj-nih dvajsetih letih pa kar dvestokrat toliko. (Nadaljevanje sledi) Valentin K ata j e v 22. nadaljevanje *ktoj! Kdo sta,» S^meta.» "To nam je všeč. Kam pa gresta?» kjer tli zločincev.» nam je še bolj všeč. Se pravi: k nam. Imata kaj orožja?» ^«Revolver vojaškega tipa, dragonsko puško, dve ročni granati-6lci in štiri nemške puške vrag vedi kakšnega tipa.» tLS®hijon je govoril po resnici. Imel je resda štiri nemške puške, kt,sta vzela stražarju, druge tri pa so bile tiste, ki so izginile nemški % U1)i na zaroki mornarja Caleva in Ljubke Remenjukove. Tistikrat ie °dnesel in v slamo skril sam Mikola. <> bogme, kakšni ljudje so to, kakor otroci. Kaj pa še leži v jP vozu?» '1 laQ.'I'ton in Mikola sta odgrnila slamo. Ljudje so pogledali v voz če sneli čepice. Ta in oni se je pokrižal. -Sii àa sovjetska oblast,» -- je skrušeno rekel Semjon. — «Oba i iijv,SVata. Oba sta me zaročila, oba z menoj praznovala zaroko. In r,|ti(0()* Mo sojeno, da bi se veselila tudi na ženitnini. Pridrli so bogve q, ti zločinci in podrli vse naše kmečko življenje.» % ]M'i voza ni več stalo samo jpet, temveč najmanj štirideset ubež-)' 8os 4°v’ k* so se bili tukaj zbrali iz raznih krajev in vasi, koder tli'nii_0cturili gajdamaki in Nemci. Zbrali pa so se bili zato, da bi '-ra»; gajoainaKi m iNeinci. z, O3 v rokah branili svojo srečo. ®- s snetimi kučmami, čepicar s snetimi kučmami, čepicami in čeladami so spremili voz 'JlaGj v gozd, kjer so sale kolibice in kjer se je v kotlih kuhal n kar tu na trati pod mladim hrastom so pokopali mornarja jln Predsednika Vaškega sovjeta Remenjuka. V hrast so vrezali ltlehi in križ in pribili na hrast mornarsko čepico. XXVII. POGLAVJE Pod rdečimi zastavami T-joletje je šlo h kraju. Mineval je poslednji poletni mesec, avgust. Jj-* «Tovarišil» je bilo rečeno v proglasu kongresa Revolucionarnih komitejev, poslanem sredi avgusta delavcem in kmetom Ukrajine in štabom kijevske gubernije. «Pred petimi meseci je Ukrajinska centralna rada, ki so jo sestavljali desničarji — socialni revolucionarji in menjševiki — podpirali pa ukrajinski plemenitaši in kapitalisti, poklicala nemške bajonete in je z njihovo pomočjo uničila sovjetsko oblast. Ze peti mesec vladajo v Ukrajini in v vseh teh mesecih svoje oblasti prelivajo kmečko kri v imenu zmage kapitala. V tem času so vzeli delovnemu ljudstvu vse revolucijske pridobitve sovjetske oblasti in jih poteptali s Hindenburgovo peto. Zemljo so vzeli kmetom in jo spet vrnili plemenitašem. Razen tega so v vsako vas poslali gajdamaško-nemške kazenske odprave, da pobesneli plemenitaši z njihovo pomočjo jemljejo kmetom poslednjo skorjo kruha in poslednjo kopejko. Samim sebi so stokratno povrnili isto, kar jim je bila vzela sovjetska oblast v dneh oblasti delovnega ljudstva. 1 j Njih pohlep je nenasiten in nenasitna je tudi njihova maščevalnost». 1 . . . .Od Rostova do Trojanovega vala in od Kurska do Džankoja pa dalje do samega Črnega morja, okrog očetovskega Dnjepra, okrog njegovega tiheka brata Dona in okrog hitrega njegovega brata Dnje-sva, sredi švedskih gomil, in skitskih kurganov, okrog pobeljenih hiš, ki so se stisnile v senci piramidskih topolov in akacij, okrog osamljenih stepnih vetrnih mlinov, vzdolž nepokošenih dolin, kjer opoldne kakor v zibelki spi vijoličasta senca težkega oblačka, in po vsej bogati, široki in lepi Ukrajini je ob svojem času šlo žito v klasje, zacvetelo, se zasrebrilo na pripeki, poleglo, in že so bila ukrajinska polja iz kraja v kraj polna slamnatih kopic, podobnim uljem, in je vsa Ukrajina liki nedogleden ulnjak zasijala pod sončno prigrevico. Toda ljudje se v tem strašnem letu niso veselili lepote in obilja svoje zemlje. Sejali so še svobodni, bilo pajim je sojeno, da žanjejo kot sužnji . . . «Zdaj se je vsemu delovnemu ljudstvu Ukrajine zjasnilo, kaj je izgubilo s sovjetsko oblastio», je bilo nadalje rečeno v proglasu. «V srcih delavcev in kmetov vnovič plameni želja, da bi se borili za sovjetsko oblast in da bi z napadom vrnili revoluciji njeno prejšnjo moč. Ako ne danes, bodo Nemci jutri odpeljali vse žito s kmečkih poljan. Kruh bo ostal samo bogatašem. Delavci in siromašni kmetje žitorodne Ukrajine bodo umirali od lakote, plemenitaši pa bodo preštevali marke in krone, prejete za kmečko žito. Vsem mora biti jasno, da nam neminovno grozi lakotna smrt, ako bodo Nemci in plemenitaši s Skoropadskim na čelu gospodarili vsaj še teden dni. Zdaj ali nikoli! Cez teden dni bo že prepozno. Takoj moramo v množični vstaji započeti borbo s sovražnikom delovnega ljudstva. Mi ne moremo ničesar izgubiti razen verig. Ali bomo umirali kot sužnji, lačni kakor živina, ob zmagoslavju svetovne buržoazije, ali pa bomo v veselje svetovnega proletariata vrgli naše tlačitelje in osvojili carstvo dela in svobode — sovjetsko oblast. Ta čas so se že pričele vstaje po vaseh in zaselkih». Ljudstvo je tolklo plemenitaške sinove hetmana Skoropadskega pod Korostenjem. Sčors s svojimi begunci pod Kijevom in skupno s starim Boženkom na Crnigavščini sta vlivala strah gajdemakom in Nemcem, ki so hoteli okušati ukrajinski kruh in med. Severno Mo-giljova—Podoljskega, v območju Kukovke, Perebilovke in Nemirca je vstalo nad dva tisoč kmetov. Isto noč je v Proskurovu zgrmel vlak z nasipa. Za Lubnami so goreli plemenitaški stogi. Izpod zemlje so privreli rudarji Donbasa, črni od glave do pete, in pogledali v sonce z belimi očmi, ki so se odvadile luci. Luganski ključavničar Klim Vorošilov, ki se je bil spomladi tolkel s sovražnikom pod Zmijevim, je zdaj zbral celo armado in je v bitkah napredoval proti Caricinu, da bi se združil s svojim vodieljem in prijateljem tovarišem Stalinom in da bi pravi čas skupno udarila po zločincih. Kjer koli so se v stepi pokazale njegove zastave, ožgane od sonca in prerešetane s kroglami, povsod so jim. prihajali naproti kmetje in delavci. Prihajali so izpod zemlje in jim šli po tračnicah naproti rudarji, ki so se bili odvadili dnevne luči. Sli so jim naproti, vodeči kmečke konje in vlekoči s seboj po gozdovih strojnice, partizani, ki so bili do oči porasli z brado in se že pet mesecev niso okopali. Sle so jim naproti cele čete pobeglih vojakov osovražene hetmanove vojske. Sli so s Kuhana in Dona kozaki, ki so se dvignili v obrambo svojega obstanka. Vsi so šli in se uvrščali pod slavne prapore ter si prišiti na čepice rdeče trakove. XXVIII. POGLAVJE. Poroka /gozdiček, v katerem sta bila pod mladim hrastom pokopana mor-Ljt nar Carev in predsednik Vaškega sovjeta Remenjukov, je zdaj skrival ne samo štirideset, marveč najmanj že sto in petdeset ljudi, ne vštevši dveh vražje ljubosumnih ženic, ki nikakor nista hoteli pustili svojih dveh mož samih, marveč sta se rajši pridružili skupaj z otroki in ovcami. To ni več bila peščica beguncev, marveč dobro oborožen partizanski oddelek z lastnim štabom, z vojaško kuhinjo, strojničnim jpo-veljstvom, konjenico in topništvom. Top je bil brez zaboja za srelivo in tudi granat ni imel. Toda govorili so,da ima nekdo osemnajst vrst odtod, v vasi Peščani, cel zaboj primernega streliva zakopanega v kleti, in so lahko upali, da bodo tudi ta zaboj dobili z zamenjavo. Topu je poveljeval Semjon Kotko. Fante, ki še niso bili v vojni, je učil meriti in ravnati z optično riapravo. V gozdiču poleg mladega hrasta je bil pod šotorskim platnom intendantski voz, cize, vreče moke in sladkorja, zaboji tobaka in sodi nafte, kar vse so bili pobrali Nemcem. Ce ne bi bile na robu gozda postavljene strojnice, in če konji, privezani k drevesom, ne bi bili po vojaško osedlani, bi človek lahko mislil, da je tu kak potujoči kramar postavil svojo stojnico. Zdaj je bil gozdiček po vseh pravilih pozicijske vojne zvezan z globeljo po globokem in od strani neopaznem rovu, nad katerim je na drevesu dan in noč sedel opazovalec s prisluškovalno trobljo. Pri vhodu v brezno, kjer je visela lesena tabla in je bilo na njej napisano s kopirnikom: «Štab oddelka», je klečal Mikola Ivasenko z vojaško čepico na glavi, s ščitnikom obrnjenim proti uhlju, in je z jokavim glasom vpil v poljski telefon tipa Erickson: «Stepa, ali me čuješ Opazovalec Stepa, ali me čuješ? Opazovalec! Ej, vrag te vzemi, opazovalec!» Zaman, opazovalec se ni oglasil. I NAJVAŽNEJŠE SO POZABILI — Očtvidno .ti titojašistične «tisočgla-ve» množice, ki se je na dan prvega maja senčila pod drevesi na Rotondi, nit kaj' prepričal «uspeh» njihovega prvega maja. Zato je bilo nujno potrebno, da jih «pampajo» s celo kopico člankov o «resničnem u-spehu«. Verjetno pa ni tudi to dovolj «zaleglo» in tako se je sestal neke vrste «odbor za proslavo 1. maja», ki je skrbno pripravil visoko doneče «pohvale» in «priznanja». Glavni Štab iz ulice Ruggero Manna se zahvaljuje na desno in na levo tn skuSa prepričati samega sebe, da je bil uspeh res c.veličasten». IVa uidno mesto pa postavlja telovadni nastop, previdno pa molči o zborovanju in povorki, ki je trajala šest minut. Človeka pa nehote posili smeh, ko čtta, do je «pripisati glavni uspeh aktivnosti stotin m tisočev demokratičnih meščanov in množici delavcev, ki so prevzeli najodgovornejše delo pri pripravah. «Kdo so ti «demokratični meščani In «delavci pa ve te vsaka trtaška mačka. Za svoje «trudapolno» deio so prejeli tud' dobre plačilo, o tem ni nika-kega dvoma. Ne verjamemo pa, da so se tltofaSistični plačani aktivisti, ki so na ukaz «od zgoraj» navozili nekaj samokolnic zemlje in parkrat zavihteli s krampom, preveč pretegnil i svoje pomehkužene okončine. Ugotoviti pa /e treba, da so tltovci, pri svojem darežljivem razdeljevanju «pohval» pozabili na nekoga, ki mu gre v prvi vrsti zasluga za «strnjen» uspeh. In to so prav avtobusi, ki so na dan prvega maja vozarili na Rotondo «tisočgiavo» množico, kot bi se Slo za pravcato stavo. Nič zato če je imel. edini telovudec iz Devina na razpolago kar en avtobus in le. drugi avtobus, po dveurnem čakanju odpeljal iz Trebč . . . prazen. Nekam čudno pa izgleda, da se tržaški titofaSisti zahvaljujejo «Ženam AFZ. Se danes ni povsem jasno, kdo je bil dejansko na Rotondi, oziroma na stadionu prt Sv. Ivanu. V kolikor je vsem znano je «AFZ» jugoslovanska ženska organizacija. Iz tega se da torej sklepati, da so na njihov stadion «uvozili» iz Jugoslavije celo tensko organizacijo. Kje pa so bile torej tržaške tiotašisične dame, ali so jih poslali kot «pomoč» v cono B? PONEDELJSKA OBČINSKA SEJA V NABREŽINI NABREZINSKI OBČANI niso kolonialni hlapci Neverjetne neupravičene zahteve predsedstva cone - Resolucija proti Osrednji mlekarni, ki je v škodo kmetom - Administrativno delo občine Moralni propad in histerija titovcev na Škofijah BELCKI POSTAJAJO «SENZACIONALNI» — Brez dvoma se nahaja «Demokracija», glasilo belih imperialističnih hlapčtčev v škripcih s svojo naklado. Drugače si sploh ni mogoče zamišljati, da se je pričela posluževati časnikarskih metod a la «Ultime Notizie», ki prinašajo vsaki dan najbolj senzacionalne vesti. Prva stran zadnje «Demokracije» Je za tas podobna strant tržaškega klero-jašističnega glasila «Ultime Notizie». Pod «senzacionalnim» in velikim naslovom na dva stolpca «Notranji zlom sovjetske diktature» objavlja na dolgo in široko neki govor Paula G. Hojjmana, znanega vojnohujskaca in upravnika tiste «ameriške pomoči», ki jo prav belčki povzdigujejo v devela nebesa. Seveda so belčki zelo vese lij' ker «prejokuje» Hottman, da bo v «Sovjetski zvezi končno prišlo do dobe nemirov . . . države podlož-nice se bodo odcepile od Kremlja in bo končala najhujša diktatura ... v zahodni Evropi narašča blagosta-druge nje. . .» in druge slične «cvetke», ki se jim danes smejejo še kure na gnoju. Belčkov pa to ne moti, njihove, na prste preštete čttatelje je treba pač zbuditi Iz dremavice. Ko gre za protikomunistično gonjo, takrat pride i belčkom i ttto/aštstom vse kot «v Stih», pa naj bo to še tako neprebavljiva časnikarska godlja. Glavna stvar je, da se zadovolji gospodarja, ki bo za take «cvetke» navrgel v nenasitne mošntčke enih in drugih, novega dolarskega cven-ka. V ponedeljek se je vršila redna občinska seja za občino Devin „ Nabrežina. Po čitanju zapisnika je župan prečita 1 pismo predsedstva cone, da občinski svet ni merodajen za reševanje resoluciji političnega značaja. To pismo cone je odgovor resoluciji, ki jo je občinski svet sprejel proti uporabi atomske bombe. Pri tem je povzel besedo tov. Ado Slavec, ki je v kratkem nagovoru odločno protestiral proti tej zahtevi predsedstva cone ter povdaril, da nismo kolonialen narod, nasprotno sami moramo reševati vse važne probleme, ki se tičejo našega ljudstva. Občinski svet se je nato soglasno uprl zahtevi predsedstva cone ter ugotovil, da podeželski občinski sveti imajo isto pravico pri reševanju važnih problemov kakor tržaški. Pri tem ne sme biti nobenih razlik, ali kakih «posebnih» ukrepov za podeželske občine. Predložena je bila resolucija proti ustanovitvi osrednje mlekarne. Tov. Slavec je pojasnil kaj bi pomenila ustanovitev omenjene mlekarne, ki bi dejansko našega kmeta temeljito oškodovalo. Nasprotujemo tej mlekarni, ker ne zagotovi ja nobenega izboljšanja našemu kmetu, ker bo mlekarna monopol nekaterih kapitalističnih elementov in ne za-gotovlja dosedanje cene mleku, še manj pa, da bi naši kmetje postali j člani te mlekarne in kot taki imeli koristi od nje. Resolucija je bila stavljena na glasovanje in sprejeta z 16. glasovi proti 3. Zupan ni nasprotoval ustanovitvi centralne mlekarne, češ da ni «estetično» videti mlekaric s posodami, da se mleko že itak ponarejuje ter, da bi občina imela od te mlekarne tudi nekaj dohodkov. Nato je bil izglasovan pravilnik, ki predvideva večji red in snago po vaseh. Uvedena je tudi globa od 100 do 150 lir za tiste, ki bi kršili ta pravilnik. Sklenjeno je bilo, da se vodovod Sesljan-obala vključi v občinski konzorcij. V gradbeno komisijo so bili še imenovani g. Jenko, Vižintin Lino, tehnik Radovič in Caharija Stanko. : Odobren je bil nov seznam plač ob-I vinskih uslužbencev, nakar je sledila razprava o proračunu iz leta 1949. Občina je imela skupnega dohodka 87.626.000 lir. Pri tem je všteta 1 podpora ZVIJ v znesku 9.560.000 lir s katero se je kril deficit občine in 30.153.000 lir je občina dobila za zimska dela. Uprava kamnoloma «Cava romana» še do danes ni plačala najemnino občini za leto 1949, kar znaša skupno 260.000 lir. Večja vsota denarja je bila porabljena za popravila šolskih poslopij ali za na- [ kup potrebnega šolskega materiala. Predvideva se ustanovitev otroškega vrtca v Mavhinjah. Večji dohodek je občina imela od trošarine (12.225.000 lir), od davkov (3 milijone 149.000 lir), raznih najemnin (117.000 lir(, najemnin kamnolomov (713.000 lir), kjer ni všteta neporavnana najemnina «Cava romana» v znesku (26.000 lire). Za prodajo kamna je prejela občina 200.000 lir. Obračun o izdatkih občine, pa bo podan na prihodnji seji. Seja je bila zaključena ob uri. Datum naslednje redne seje ni bil določen. 18. pa Po dolgi in mučni bolezni je v svojem 58 letu starosti v nedeljo 14. t. m. umrla tovarišica Marija Cergolj iz Sv. Ivana mati Dorota Cergolj, člana naših naprednih društev in igralca Ljud skega odra. Tem potom izreka tovarišu Doroiu in svojcem iskreno sožalje Ljudski oder, SHPZ in uredništvo «Dela». Preteklo soboto večer se je vršilo na Skojijah napovedano zborovanje. Govorila sta tov. Jaksetich in Blažina. Jasno je, da sta njuna govora izzvala pri že itak histeričnih titojašističnih prenapeteiih pravcato blaznost. Sicer pa so že v popoldanskih urah «organizirali» razgrajaške tolpe. Napeljali so tudi nekaj ojačevalnih zvočnikov tik ob bloku z namenom, da bodo motili potek zborovanja. (Jb določeni uri se je s posebnim kamjionom pripeljalo kakih štirideset patentiranih udbovcev, ki so s svojim obnašnajem pokazali' na dovolj jasen način svojo «visoko politično zrelost». Jasno je, da niso bili to tamkajšnj domačini, ampak impurtlrani in preizkušeni pretepači. Da je bila komedija bolj popolna — in taka, ki je v vsem in po vsem odgovarjala tistim, ki so jo igrali — so nekateri kot blazne opice slekli hlače ter se z razgaljenim telesom m razsvetljeni z močnimi rejlektorjt kazali zbranim zborovalcem. Njih obnašanje je bilo popolnoma enako obseden- Zdrave počitnice otrokom brez političnih špekulacij TEDENSKI KOLEDARČEK Pred časom se je ustanovil pri predsedstvu cont odbor za počitniške kolonije, ki ga predstavljajo predstavniki Lege nazionale, Vojnih sirot, DG, Pontificia, Rdečega šriža in VU. Ta odbor je dobil od italijanske vlade 65 milijonov lir podpore za upravljanje kolonij v prid otrokom STO, ne glede na njihovo narodnostno pripadnost. Za kraje letovanja je odbor določil kra je v Karniji m Codoreju. Vpisovanje v te kolonije se vrši po šolah, po predhodom zdravniškem pregledu. V kolonije se lahko vpišejo otroci od 6 do 12. let starosti, v težjih primerih je na priporočila zdravnika dovoljen vpis otrok tudi do 15 let. ljudi, vendar smo mnenja, da bi mnogo bolj odgovarjalo Kristusovim naukom, če bi se potrošil ta denar za stanovanja brezdomcem ali v kake druge Koristne namene, posebno sedaj v težkih časih kapitalistične gospodarske krize. Nekateri ljudje se tudi vprašujejo odkod je prišlo teh 100.00 lir? Na pristojnih mestih pa so potegovali za vodstvo otrok v kolonjak predstavniki raznih slovenskih klerikalnih in liberalnih strank, da bi ceni, blaznim živalim brez vesti, sra- j na ta način dobili monopol nad na- mežljivosti in morale. No take ljudi — živali, kakor tudi na njih obnašanje je udbovski Kralj — Petek lahko vsestransko ponosen! a m j e šl o 35 milijonov lir ERP? DELAVCEM KAMNOLOMA NAJ GRE SOLIDARNOST VSEGA PREBIVALSTVA ! Približno pred dvemi leti je začela «Cava Romana» v Nabrežini, kjer se za časa poslednje voine ni delalo, ponovno obratovati. Takrat je prišel v Nabrežino Sonzogno Giuseppe, ki je vzel omenjeni kamnolom v najiem. Ze od samega začetka se je pokazalo, da Sonzogno ni niti strokovno merodajen, a poleg tega je pokazal takoj popolen nesocialen čut. Te značilnosti Sonzognija pa so se stopnjevale in prihajale vedno bolj do izraza. V poslednjem letu so delavci v zastanku splačam! za pol drugi mesec. Tako imajo prejeti nekateri delavci do 60.000 lir. Poleg vsega tega pa moramo še upoštevati, da vodstvo podjetja ni niti uredilo vprašanj socialnega skrbstva. Sonzogno dol guje 4 milijone lir samo za socialna zavarovanja, bolniško blagajno itd. Bivši interniranci pohitite z vložitvijo prošenj za odškodnino Odobreno je izplačevanje odškodnin bivšim internirancem Zveza političnih preganjancev je že vložila preko 700 prošenj - Obrnite se na omenjeno zvezo na trgu Ponterosso 6 Demokracija z dne 5. maja je objavila naslednjo vest: «Javljamo vsem bivšim internirancem v Nemčiji, da niso točne vesti o ugoditvi njihovim prošnjam za priznanje odškodnine, pač pa je primerna odškodnina priznana osebam ki so odšle na prostovo-ljino delo v Nemčijo». ALI JE TO SKRB ZA DELAVCE — Človeku bi se zdelo skoro nemogoče, da se bodo belčki, ki so prepojeni z nacionalističnim šovinizmom, brigali za italijansko delavsko gibanje. Vendar prinaša zadnja «demokracija» članek o sindikalnem življenju Italijanskega delovnega ljudstva. Toda dejanski namen tega članka je prav nebrzdano sovraštvo do delovnega ljudstva. S prav «ganljivim» veseljem poroča, da «Je prišlo v Italiji do združitve vseh antl-komuntsttčnlh sindikalnih skupin v enotno delavsko organizacijo. «To je za belčke seveda «dogodek, kt ima svoj globok politični pomen». Logično je, da se hlapci imperializma veselijo vsakega poskusa rušenja enotnih delavskih vrst. Toda veselje belc-koo je vsekakor prenaglo. V Italtj so poskušali že večkrat rušiti enotnost CGIL, toda šlo je po vodi. Ista usoda čaka tudi sedanjo «enotno(?) delavsko organizacijo», tacer bi svetovali belčkom, da vključijo o to «enotno organizacijo» poklicnih razbijačev delavskih vrst tudi svoje «sindikate», ki so jih skušali svoj čas postaviti na noge. Brez dvoma pa so «beli sindikati» prišli na svet kot . . . mrtvorojeno dete, saj ni o «sindikalnem življenju» belčkov ne duha ne sluha. Tito/ašlsti so v «sindikalnem» pogledu pač na boljšem, ker Imajo vedno pri rokah svojo običajno čredo plačanih aktivistov. Taka je pač usoda, če manjkajo «gospodarske ustanove» . . . Vodna pipa in stranišče v Nabrežini V Nabrežini se nahaja za šolo javnb stranišče, kjer je sicer postavljena vodna napeljava, a voda ne teče. Razumljivo Je, da je tako stanje, posebno se zdaj v poletnih mesecih skrajno nehlgljenično, posebno če upoštevamo neposredno bližino šole. V neposredni bližini tega stranišča pa se nahaja tudi javna pipa, kt je pokvarjena v toliko, da voda stalno teče in torej tudi ponoči, ko ni nikogar, ki bi Jo potreboval. Prebivalci Nabrežine so mnenja, da bi bilo dokaj umestno, če bi se popravilo vodno napeljavo v stranišču In tudi pri javni pipi, tako da bi del tt-ste vode, ki teče po nepotrebnem skozi pipo, tekel po potrebi v stranišču. Informirali smo se na organizaciji bivših političnih preganjancev, kjer nam tov. Košuta Ester povedala, da vest «Demokracije» ne odgovarja resnici in poskuša spraviti politične preganjance v zmoto. Nasprotno je bilo odobreno, da se bodo odškodnine izplačevale prav tistim, ki so bili prisilno deportirani in seveda ne tistim, ki so šli prostovoljno, ker so že itak prejemali v Nemčiji plačo za svoje delo. Predstavniki Zveze bivših političnih LJUDSKI ODER - TRST Jutri, 21. maja 1950 ob 20. uri na prostem v RICMANJIH Cvrček ob ognjišču Zabavna komorna komedija Charlesa Dickensa Režiser JUSTO KOŠUTA CENE VSTOPNICAM : Sedeži........lir 150 Stojišča . . . . . . . lir 100 Otroci........lir 50 preganjancev so bili tudi nedavno v Rimu na zakladnem ministrstvu, kjer so vložili prvih 742 prošenj za odškodnino. Delegacija je prejela od ministrstva odgovarjajoče potrdilo o vložitvi teh prošenj. V zvezi z odlokom o izplačevanju odškodnine bivšim internirancem ima Zveza še nadaljine prošnje. Skupno z že izročenimi, je teh prošenj 1071. Preostale prošnje pa bo Zveza političnih preganjancev v kratkem poslala v Rim. Zato opozarjamo vse bivše internirance, ki se še niso pobrigali za odškodnino, da to store čimprej, ker je bil sicer rok za vlaganje prošenj podaljšan, a ga lahko tudi v kratkem ukinejo. Zamudniki naj pobite ter naj vprašajo na Zvezi bivših političnih preganjancev, katere dokumente morajo izposlovati, da bo imela prošnja uspeh. Za vložitev prošenj v Rimu skrbi Zveza bivših političnih preganjancev, ki ima svoj sedež na trgu Ponterosso 6. Kar se pa tiče pisarije «Demokracije» bi tem ljudem bilo najbrže najbolj go godu, če bi dobivali «odškodnine» razni njihovi agenti bele garde in drugih nacističnih policijskih formacij. Nadalje dolguje izkoriščevalec Sonzogno tudi Nabrežinski občini približno 260.000 lir za najemnino kamnoloma. Skupna svota delavskih plač za katere je v zastanku pa iznaša okrog 1,000.000 lir. Ze iz samih golih številk je razvidno, da gre za vsestranskega izkoriščevalca, ki ne izžeina samo delavce, nego poskuša oškodovati tudi nabre-žinsko občino in torej vse nabrežin-ske prebivalce ter osrednje ustanove za socialno skrbstvo in torej vse ustanove oblasti našega ozemlja. Na koncu naj l eomenimo, da je bil Sonzogno na zadnjih občinskih volitvah v Trstu kandidat na listi MSI. V poslednjem času so delavci (v kamnolomu 53 delavcev dela) izvedli že nekaj krajših stavk. Podružnica Enotni sindikatov v Nabrežini je vodila borbo delavcev ter pred časom dosegla delno izplačilo. Zatem pa je izkoriščevalec Sonzogno stopal seveda po starih stopinjah in ponovno so plače izostajale. V borbi proti delavskim stavkam naših delavcev pa je pričel Sonzogno uvažati delovno silo Iz Italije. Tako je trenutno zaposlenih v Cavi Romani 12 delacvev iz Vincenze in 6 Iz Furlanije. Vendar Sonsogno ni plačeval niti teh delavcev. Ker so omenjeni delavci bili na hrani v neki nabrežinski gostilni in že preko mesec dni niso nič plačali, jih ta gostilna seveda ne more več brezplačno hraniti in so tako dejansko ti delavci brez orane. Enotni sindikati Nabrežine so izvedli ponovno najrazličnejše korake bodisi na Uradu za delo, kot tudi na finančnem odseku «Genio Civile». Predstavnik ES so bili tudi pri odvetniku Le-vitusu na Uradu za delo. G. Levitus je Imel telefonski razgovor s Sonzo-gnom, ki mu je obljubil, da bo 16. oziroma 17. t. m. zjutraj izplačal delavcem vse zaostanke za mesec april ter da bo dal tudi predujem na račun maja. Ko so delavci Cave Romane 17. zjutraj videli, da ne bodo prejeli nikake plače oziroma predujma so stopili vsi brez razlike v splošno stavko. Enotnost delavcev je popolna. Za Izpolnitev svojih pravičnih zahtev so odločeni, da bodo stavkali, dokler vse-stranki izkoriščevalec Sonzogno ne popusti. Prireditev v "Škamperle,, Danes, 20. t.m. ob 20. uri bo v prosvetnem društvu «Slavko Škamperle» velika kulturna prireditev. Na sporedu je .nevski koncert pri katerem sodeluje pevski zbor «Tomasi» in solisti lirične sekcije PD «Kraljič» Na sporedu je tudi komedija v sedmih slikav Chifton Odestsa «Čakali so Lefty». Vstopnice za prireditev se dobijo pri vseh prosvetnih društvih. Vabimo vse k največji udeležbi! Šimi otroci ter na svoj račun organizirali slovenske kolonije iz javnih sredstev, ki so dana v ta namen na razpolago. Titofašisti se seveda na drug način potegujejo za monopol nad našimi otroci. Njim ni važno vprašanje denarnih sredstev. Denarja imajo več kot dovolj na razpolago, saj ga črpajo iz neusahlji vih virov — iz žuljavih rok jugoslovanskega delovnega ljudstva. V svojem časopisju vodijo že nekaj tednov zagrizeno šovinistično gonjo proti tem kolonijam z namenom, da bi pritegnili slovenske starše na svoj mlin. Naše otroke hočejo zopet izrabiti kot drobiž za njihovo podlo propagnado v Jugoslaviji. S tem hočejo odvrniti tudi slovenske učitelje, da ne bi vlagali prošenj za nadzorstvo nad slovenskimi otroci v kolonijah. Zato nosijo titofašisti dejansko odgovornost če bodo slovenski otroci ostali brez slovenskih vzgojiteljev. Pozivamo vse slovenske in italijanska starše naj pri vpisovanju svojih otrok v kolonije, zahtevajo letovanje v kolonijah Rdečega križa da ne bi kdor koli izrabil naših otrok v politične namene. Titovske učiteljice naj končajo s politiko v šolah! Spomenik v Mavhinjah V Mavhinjah pripravljajo spomenik romajoči Materi božji. Spomenik bo stal preko 100.000 lir. Nimamo nič proti veri in verskemu udejstvovanju Nedavno je bila na našem uredništvu skupina mater, ki so se pritožile, zaradi 'neverjetnega obnašanja nekaterih titovskih učiteljic, V osnovni šoli na Katinari je tako nameščena titovska učiteljica, ki je po 1. maju spraševala otroke, kje so bili ob tej priliki. Učenci niso vedeli, kaj bi odgovorili, ker so se bali, da bi določen odgovor ne bil učiteljici po godu. Mnogi so pa vkljub temu odgovorili, da so bili na manifestaciji na trgu Garibaldi in popoldne na stadionu pri Sv. Soboti. Nek učenec pa je odgovoril, da je videl učiteljico pri Sv. Ivanu. Tedaj se je ta uziteljica zelo razveselila in reklu, da «je zadovoljna, da jo je videl, ker to dokazuje, da je bil tudi on pri Sv. Ivanu». Ze pred časom pa je zahtevala od učenčev, naj prinesejo naslednji dan s seboj «Primorski dnevnik», da se bodo iz njega učili «zemljepis». Matere so se nam tudi potožile, da postopa omenjena . učiteljica pristransko z onimi otroci, ki niso njenega, to je titovskega mišljenja. Druge matere so se nam potožile proti neki učiteljici, ki uči v slovenski šoli pri Sv. Ani. Tudi ta je spraševala učence, kje so bili 1. maja. Zatrjevala jim je, da je bilo pri Sv. Ivanu «lepše» in jih spraševala, «zakaj niso prišli vsi tja». Tudi ta učiteljica je priporočala učencem, naj čitajo «Primorski dnevnik», ker da so v njem baje «lepi romani». Opozarjamo obe titovski učiteljici, kot tudi morebitne druge, da se v bodoče čuvajo pred sličnimi političnimi nastopi v šoli. Ce bi se taki primeri ponovili ,bomo prisiljeni, da jih poimensko razkrinkamo. Opozarjamo jih nadalje, da ne bomo dopuščali v šolah nikake «politične» ali druge pristranosti. Sobota 20 Bernardin S. Nedelja 21 Feliks Ponedeljek 22 Emil Torek 23 Deziderij Sreda 24 Marija Pom. (Prvi kra' jec ob 22:28 min.) Četrtek 25 Urban Petek 26 Magdalena (Povprečna dolžina dneva 15 ur 16 min.). Zgodovinski dnevi: 21. 1942. je bil ustreljen Tone T0*' šič, organizacijski sekrettf CK PFS. 22. 1886. je umrl znani franco*1 pisatelj Viktor Hugo. m 22. 1813 se je rodil nemški oper111 skladatelj Richard Wagl>er’ 225. 1888. se je rodil sovjetski skl11’ datelj A. N. Aleksandrov. A D I O TRST II. Val. dol. 343,9 SOBOTA — 13 30 Salonski kvint* 18 Glasba slovanskih narodov; 1® Oddaja za najmlajše: Zgodba o kroj3" ču Labakanu; 20 Športna kronika; 2' Sobotni večer. NEDELJA — ;) Kmetijska odd*J*| 11.30 Aktualnosti; 13 Glasba po želj* 15 Popoldan v operi; 18 Filmski tr* 19 Pogovor z ženo; 1215 Od melodik do melodije; 21 Z domače knjižne P»' lice; 23 Plošče za lahko noč. PONEDELJEK — 13 Slovanske rodne pesmi; 18.40 Glasba raznih * rodov; 19 Evropski obnovitveni naf* 20 Beethoven: Deveta simfonija v " duru; 22.40 Zabavna in plesna glasb*- TOREK — 13 Glasba po željah; Mamica pripoveduje; 20 Vokalni ko”" ceri tenorista Renata Kodermaca; 2 Vzori mladini; 21.30 De Falla: No< ^ španskih vrtovih; 22.50 Večerne J* lodije. SREDA — 13 Popoldanska glasb3’ 19 Zdravniški vedeži 21.30 Borodi»' Simfonija št. 2; 22.45 Plošče za ianK0 noč. ČETRTEK — 13 Slovenske narod1,1 motive izvaja pevski duet, na had11^ niko spremlja Marij Sancin; l6,0J Glasbeno predavanje; 20 Operne arU' v treh dejanjih, >vl® nat» «Duše» drama Pestra glasba. PETEK — 13 Glasba po željah. j’ Filmska in operetna glasba; 20 Kiav'r’ ski koncert profesorice Mirce Sanc' nove; 21 Mojstri besede; 22 Simfonija št. 99; 23 Plošče za la1* noč. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED DELNA REŠITEV VPRAŠANJ pekovskih pomočnikov in zidarjev Slovenski državni nameščenci čakajo na ugoditev svojih zahtev Jutri 21. t. m. ob 10. uri bo v Kinu ob morju (conferenza, ki jo organizira AS1ZZ. Govoril bo odg. orednik znane italijanske revije «Calendario del Popolo», Giulio Trevisani o krščanstvu in klerikalizmu. Jutri 21, t. in. bo v Križu velika prireditev s pričetkom ob 16. uri. Sledil bo ples v dvorani in na prostem. Igral bo izbran orkester ter godba. K umazanim kupčijam in izžemanju delodajalca Sonzognija pa je še treba dodati, da je prejel lansko leto za izboljšanja In investicije v Cavi Romani iz fonda ERP 35 (trideset pet) milijonov lir. Vprašujemo merodajne organe, kam je šel ves ta denar, ko je vendar podjetje vsestransko zadolženo? Zadevo je treba razčistiti, ker ne gre samo za vprašanje izkoriščevalca Sonzognija, nego tudi za način, kako oblasti delijo denar, ki ga potem špekulanti porabijo morda za druge svrhe, a ne za izboljšanje in povečanje domačega gospodarstva. V industrijskih krogih Nabrežine kroži glas, da je Sonzogno že kupil ali da namerava kupiti kamnolom v okolici Rima. Pozivamo oblasti, da preiščejo zadevo 35 milijonov ERP tudi v zvezi s temi govoricami! Pretekli teden so se vršila na uradu za dem pogajanja za rešitev spora med zidarsnirm delavci in delodajalci. O teh pogajanjih nismo poročali pretekli leuen radi tehničnih, ovir, zato pa jih bomo danes ie bežno omenili. Tukajšnji delodajalci so nedavno zahtevali naj bi se tudi tržaški zidarji držali delovne pogodbe, ki je bila pred nekaj časom sprejeta v Italiji. To so seveda zahtevali zato, ker bi spričo razmer, ki vladajo v Trstu, imeli po novi delovni pogodbi znatne interese. Tega pa se delavci in sindikalni predstavniki dobro zavedajo, zato niso hoteli spre jeti vsiljevane pogodbe. Po delovni pogodbi, ki je v veljavi v italijanski republiki, bi imeli v primeru odpusta pravico do delne odpravnine le tisti delavci, ki šobili nepretrgoma zaposleni več kot 8 mesecev; popolno odpravnino pa bi prepeli samo delavci z nad 10 let zaposlitve pri istem podjetju. Med pogajanji je prišlo do nekaterih popravkov in skoraj bi bili podpisali nov sporazum, da ni nastala nova ovira, ki je dovedla do ponovnega nesoglasja. Medtem ko so zastopniki delavcev zahtevali, da bi nova delovna pogodba stopila v veljavo s prvim februarjem, so delodajalci vztrajali na tem, da stopi v veljavo šele prvega maja. In ker se stranki nista mogli sporazumeti, je bilo pogajanje odgode-no na poznejši čas. tisku, je prišlo na sedežu pekovskega udruženja do sporazuma med predstavniki delodajalcev in sindikalnimi predstavniki pekovske stroke. Po tem sporazumu so določene naslednje plače pekovskim uslužbencem: Poslovodje pekarn, ki imajo nad tri uslužbence, moški od 15.000 do 22.300 lir, ženske prejemejo isto me. sečno plačo; poslovodje pekarn, ki imajo do tri uslužbence, moški od 15 do 20.300, ženske od 15 do 18.475; prodajalci od 9.750 do 16.000, prodajalke od 7.800 do 13.000; pomočniki od 7.800 do 12.000 ter pomočnice od 6.240 do 10.140 lir na mesec. Težaki raznašalci in drugo pomožno osebje; moški stari nad 20 let, od 2.400 do 2.900, ženske od 1.920 do 2.350 na teden; moški od 18 do 20 let starosti, od 1.800 do 2.400; ženske od 1.440 do 1.900; moški od 16 do 18 leta starosti, od 1.400 do 1.900; šenske ud 1.120 do 1.500; moški izpod 16 let, od 1.000 do 1400 ter ženske od 800 do 1100 lir na teden. Pogodba glede normatevnega dela bo podpisana v kratkem. Medtem, ko je bil naš list že Disiravno . je poteklo že več let od padca fašizma, vendar do danes še niso bile popravljene vse krivice, ki so bile storjene številnim državnim nameščencem, zlasti Slovencem za časa njegove trinoške vlade. Zveza ES si že več let neprestano prizadeva, da bi prepričala tukajšnje in italijanske obla- <Š p © i* f NOGOMET Program za nedeljo 21. maja Prvenstvo STO: Dreher-Pristani-ščiki, v Nabrežini ob 10.; Arzenal-Nabrežina, v Trebčah ob 10.30; Sv. Ana-Tovarna strojev, v Bol juncu ob 14,30;; Skedenj-Magdalena, v Bo-ljuncu ob 16; Rojan-Frausin ob 16; Sv. Mark OMMSA-Costalunga, v Zavljah ob 16. KOŠARKA Prvenstvo cone: Sv. Aiojz-Skoljet, v Trebčah ob 8.30; A. Vivoda-Ko-lonja, v Roljuncu ob 8.30; Primorje DZ-Redivo K., v Zavljah ob 10; Partizani-Rožandra, v Trebčah ob 14; Magdalena B-Greta, v Zavljah ob 14; Vesna-Trebče, v Nabrežini ob 16. Prvenstvo STO: Jutri, 21. t.m.; Arzenal A-Magdalena, igrišče DSZ ob 10.: DSZ.ES-Sv. Alojz, igrišče DSZ ob 11.15. Petek, 26. t.m.: ECA-Aržena 1 A, igrišče DSZ ob 20.; Magdalena-DSZ.ES, igrišče DSZ ob 21.15. BALINCANJE PRVENSTVO STO Program tekem za nedeljo 21. t.m. PRVA SKUPINA: Igrišče: Ex Paradiso ob 16,30. Dugulin B-Barkov-Ije; Nardin ob 16. Nardin-Mezgee B; Kačun ob 16. Coslalunga-Acegat A; Baldi ob 16. Baldi A-Giardinelto B; Americana ob 16. Americana B-Bellavista A; počiva: Arzenal B. DRLGA SKUPINA: Igrišče: Ron-cheti ob 16. Zol Roncheto-Baldi B; Monte Fiascone ob 16. Pečar A-MM.GG.; Corsi ob 16. Bellavista A-Dugoiin A; Bellavista ob 16. Corsi B-Americana B; Mezgec ob 16. Mezgec A-Nabrežina; počiva: Ve- spucci A. TRETJA SKUPINA: Igrišče: Tirolese ob 16,30. Tirolese B-Prosek; Floricoltore ob 16. Fiorieoi tore-ES-SO Club; Pin ob 16. Magdalena-Sv. Alojz A; Potok ob 16. Potok-Poste-legraf.; Vespucci ob 16. Vespuc-ci B-Ponzianini Liberi; počiva: Sv. Mark. ČETRTA SKUPINA: Igrišče: Tonda ob 16. Sv. Alojz B-Ravasini Sv. Ana; Ex Paradiso ob 14.30. Sv. Mark A-Corsi A; Tirolese ob 14.30. Arzenal A-Bazovica; Ex Soci ob 16. Sv. Ivan-Tirolese A; Mario ob 16. Acegat B- Pečar B; počiva: Giardinetto A. Ejutlska presvei« J Aktivnost P.D. Ivan Vojko Premiera igre «V dolini» V soboto 13. t. m. je dramska skupina prosv. društva «Ivan Vojko» iz Proseka Kontovela uprizorila Angela Gutmera igro «V dolini». (To delo je poznano v slovenskem prevodu pod naslovom «V nižavi). V italijanskem prevodu pa se imenuje «I feudali», kar je čisto na mestu, ker prikazuje, kako izkoriščajo /eudalci svoje podložnike. kar se sicer dogaja še ponekod dandanes. Temu trinoštvu pa se upre pastir Manelik, ki je živel vedno le na planini med svojimi ovčicami (er zato ne pozna vseh spletk, zlob m zahrbtnosti nižave, ki, kakor pravi naš pisatelj Ivan Cankar «do kolen gazi v blatu». Manelik je zdrav po duši in telesu, preprost a ponosen, dober a pogumen ter ko spozna v svojem gospodarju nepoštenega človeka, ga ubije, kakor ubije na planini volka. Veselilo nas Je, ko smo videli, da so se Prosečani In Kontovelci odločili za to večje dramsko delo, ki je že precej zahtevno in ki so ga lepo postavili na oder. Zelo lepa je bila tudi oprema odra, kostumi in maske. Med igralci smo opazili nekaj talentiranih moči, kt se bodo z dobro voljo razvili v dobre igralce. Posebno je ugajala mala Nurt. Morda je bil lik pastirja nekoliko nejasno zajet. Tovariš Stanko Daneu, kt je stvar zrežiral ter uložil v to delo mnogo truda, je prikazal Manelika igralsko zelo dobro, toda morda Je odseval iz njegove igre Manelik nekoliko omejen in ne. preprost in naiven zdrav človek. Je to v igranju le majhna razlika, toda pri pomenit igre, kt predstavlja borbo med podložniki in lev-dalci je to bistvenega pomena. Vseaor je igra zelo ugajala ter je občinstvo ki je napolnilo dvorano, navdušeno ploskalo. PD «HEROJ VOJKO» v Brlščlkih priredi v soboto 20. maja ob 20.30 uri kulturno predavanje z recitacijami. V sredo, 24. t. m. ob 20.30 uri bo PADH1CAH širši sestanek odbornikov PD in prosvetnih delavcev iz Gropade in Padrič. Vabljeni, da se točno udeležite. PD «Čermelj» pri Sv. Alojziju priredi v četrek, 25. t.m. kulturni večer, na katerem bo sodeloval tudi pevski zbor iz Lonjerja. PD «SKEDENJ» .priredi v nedeljo 21. t. m. vrtno veselico s pestrim sporedom: nastopili bodo pevski zbori; sledila bo prosta zabava s plesom. V sredo 24. t. m. bo v SALEZU prva dramska vaja za igro «Oblast». Vabljeni so vsi člani dramske skupina iz Saleža, da se je točno udeleže! V četrtek 11. t. m. je prosv. društvo «Vesna» v Križu počastilo spomin pokojnega slovenskega pisatelja Pre žihovega Voranca — Lovra Kuharja, ki je umrl letos 18. februarja. Spominski govor je imel tov. Košuta. Pevski zbor je pod vodstvom tov. Žerjala zapel nekaj pesmi, društvena godba pa j med sporedom igrala primerne skladbe. sti, da popravijo to veliko krivico. Tudi pretekli teden je prišlo do nekega sestanka sindikalnih zastopnikov s predsednikom cone, zastopnikom župana in, zastopniki italijanske misije v Trstu. Skrajini čas je, da i tukajšnje, kakor tudi italijanske oblasti popravijo grobo krivico, napram številnim Slovencem, med katerimi je zlasti mnogo učiteljev. Oblasti bi se morale zavedati, da dokler tega ne store, ne bo izrisan nesramen rasistični pečat, ki ga je državnemu ustroju utisnil fašizem. NABREŽINA Kaj je s kopalnico? V Nabrežini je bila pred časom zgrajena nova javna kopalnica. Naš list je že pisal o tej kopalnici ter opozarjal, da ni pravilno in niti moderno zgrajena in v resnici se Je ta kopalnica po enem mesecu uporabe pokvarila in je sedaj zaprta. Kaj čaka županstvo, da jo popravi in postavi ponovno na razpolago občinstvu? V zvezi s tem pa se tudi vprašujemo, kako je. mogoče, da je prišlo do okvare te kopalnice v enem samem mesecu? Vsakdo, ki bi potrošil številne denarce, kot je primer naše občine bi zahteval primerna jamstva. Ce je prišlo do takih okvar že po enem mescu, pomeni, da je bilo delo površno in slabo izvršeno. Potrebno je, da se razčisti, kdo je «špekuliral» pri delih nabrežinske kopalnice. Ali podjetje ni dalo za drag denar tistega, kar bi bilo moralo, ali pa je v stvari vmešan kdo drugi. . . Za sklad «Dela» so darovoli: Wilhelm Rudi lir 600, v počastitev spomina svojega brata Vojkovič Vincenca daruje Alzetta Katerina lir 100, na sestanku, ki se je vršil v Gabrovici je bilo nabrano 747 lir. RADIOODDAJE ZA JUGOSLAVIJO PRAGA; , V srbohrvaščini: čas: 6.00 v«'; dol. 31.41; čas: 16.30 val. dol. 25.3»; čas: 20.30 val dol. 233,3; 273,5; 42'"' čas: 00.30 val. dol. 31,41. , V slovenščini: čas: 17. val. A°' 25.34. BUDIMPEŠTA: , V slovenščini: čas: 21.45 val. <■»' 252,7; čas: 23.45 val. dol. 252,7- . V srbohrvaščini; čas: 15.15 v/„: dol. 556,5; čas: 18.30 val. dol. 252’1' čas: 19.40 val. dol. 556,5; čas: 23“ val. dol. 252,7; čas: 01.00 val. d"' 556,5. RAZSTAVA demokratičnega tisk^ V PD Tomažič Je ze od pretekie 3.( delje odprta razstava, ki jo je Pr‘r Icrasnll: demokratičen tisk in ki kah prikazuje dogodke izza časa z“(|. nje stavke industrijskih delavcev dogodke splošne stavke, kakor tu