NO. 127

Domovi m
/% ll/t C R11.% HI— HO /VIE
AM€MCAN IN SPIRIT #OR€IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, Ely, Pueblo, RockSprings
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, AUGUST 26, 1976
LETO LXXVIH. Vol. LXXVH1
Novi grobovi
Robert R. Chandow
Zadet od srčne kapi pri delu v tovarni Towmotor Corp. v Mentorju je bil 47 let stari Robert R. Chandow s 17501 Har-land Ave. v Clevelandu naglo prepeljan v Lake County Memorial West bolnišnico, kjer so ugotovili njegovo smrt. Pokojnik je bil mož Margaret, roj. Rupar, oče Roberta Jr., Kevina in Kelly, sin pokojnih Roberta J. in Elsie, roj. Lyons, Chandow, brat Williama, Raymonda in Patricie Christian, rojen v Clevelandu. Pogreb bo iz Zelotovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 8.45, v cerkev Marije Pomočnice na Neff Road ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš.
Valentin Gabrovšek
Včeraj popoldne je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 69 let stari Valentin Gabrovšek s 6518 Bonna Avenue, rojen v Mednem v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA leta 1949, moz Kristine, roj. Osredkar, oče Janeza in Franka, 7-krat stari oče, brat Franca, Ignaca, Jožefa, Vinka Janeza in Minke Rozman (vsi v Sloveniji). Pokojnik je bil član KSKJ št. 25 ter Društva Najsv. Imena pri Sv. Vidu. Pogreb bo v soboto zjutraj iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 9., v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na pokopališče.
Richard V. Troha
V Lake County Memorial West bolnišnici je po 8 dneh zdravlje-nja ufiQrl JfJ let stari Richard V. Troha s 7308 Eric Drive v Mentorju, Ohio, preje s Thames Avenue v Clevelandu, veteran korejske vojne, mož Ann, roj. Bukovac, oče Kathy, Maryann in Rickyja, sin pok. Jacoba in Mary, roj. Cie, Troha, brat Jacoba in pok. Williama. Zadnjih 12 let je bil zaposlen kot izdelovalec orodja pri Tools & Gages Co. Bil je član ADZ št. 27. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v petek, ob 10. dopoldne.
John Škrinjar
Na domu svojega nečaka in nečakinje na 3686 Berkeley Rej., kjer je bil'od preteklega junija, je umrl 82 let stari John Škrinjar s 16006 Parkgrove Avenue, vdovec po 1. 1966 umrli ženi Louisi, roj. Scurec, oče Catherine Birek (Pittsburgh, Pa.), stric Franka in Mary Ann Scurec, stari oče1; prastari oče in stari stric. Pokojnik je bil rojen v Subotici v Jugoslaviji, od koder je prišel v ZDA leta 1913 v Pittsburg, pa se leta 1925 preselil v Cleveland, kjer je bil zaposlen pri Osborne Brush Mfg. skozi 37 let, dokler ni šel leta 1961 v pokoj. Bil je član HBZ št. 99 in Kluba upokojencev za Waterloo Road okrožje. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 9., v cerkev St. Louis na Taylor Rd. ob 10., nato na pokopališče Vernih duš, kjer je družinski grob. Družina bo hvaležna za darove American Cancer Society v pokojnikov spomin.
------o-----
Predsednik Afganistana obiskal Pakistan
ISLAMABAD, Pak. — Predsednik Afganistana Mohamed Daoud je zadnje dni bil na obisku v Pakistanu), na prvem v 20 letih. S predsednikom paki-stinske vlade Bhuttom sta obravnavala skupne zadeve.
Najnovejše vesti
PARIZ, Fr. — Predsednik republike Valery Giscard je sprejel odstop predsednika vlade in načelnika gaulistične stranke J. Chiraca ter imenoval za njegovega naslednika R. Barre-ja, gospodarskega iri upravnega strokovnjaka. Z Odstopom Chiraca se je zgodilo prvič od leta 1958, da ni vlada v rokah pristašev pok. gen. Charlesa De Gaulla.
PANMUNJOM, Kor. — Na včerajšnjem sestanku Komisije za nadzor premirja so Severni Korejci ponovno obžalovali dogdke 18. avgusta, ko so severnokorejske straže pobile dva ameriška častnika, niso pa hoteli priznati za to nobene odgovornosti, kot to zahtevajo ZDA.
JOHANNESBURG, J. Af. — Tridnevni črnski protestni štrajk je končan, ko je prišlo do spopadov med njegovimi zagovorniki in pripadniki plemena Zulu. Vsaj en ducat
bora “za usmerjanje volivne kampanje”.
SEATTLE, Wash. — Robert J. Dole je včeraj na narodni konvenciji Ameriške legije izjavil, da predsednik Ford ne misli na nobeno splošno pomilostitev vojnih beguncev in ubežnikov pred vojno službo iz dobe vietnamske vojne ter žel za to navdušeno odobravanje. Ko je v torek demokratski predsedniški kandidat Jimmy Carter dejal leginarjem, da bo proglasil splošni “pardon amnestijo”, so se izjavili proti temu.
Najprej pogajanja s Ford Motor Company
Sedanja kolektivna pogodba poteče 15. septembra 1976.
Hua Kuo-feng okrepil svoj vodilni položaj
Predsednik tajske je
DETROIT, Mich. — Unija avtomobilskega delavstva se je odločila, da se bo letos posvetila Ford Motor Company kot cilju za dosego nove kolektivne delovne pogodbe. Če bo prišlo do zastoja ali celo do prekinitve pogajanj, ko bo sedanja po-ne godba 15. septembra potekla, bo leginarji unjja začela štrajk le proti Ford .Motor Co., r(ied tem ko bodo ostale tovarne redno delale.
Ford Motor je bil zadnjič cilj unijskega napora leta 1967, ko je štrajk ustavil delo v tovarnah te družbe za 66 dni, tri leta kasneje se je to dogodilo Gene-Motors in pred tremi leti
vlade LR Ki-v dobi potresa 1 ral
okrepil svoj vodilni položaj v partiji in v javni upravi.
HONG KONG. — Potres, ki škodo in
hudi nai bi bilo pri tem mrt-,.	,
.	. ...	,	, iie napravil obsežno
vih, nekateri mislijo da do 50. p . v .	v v, v, v.
^	v , ...	j	• pokončal tisoče človeških ziv-
Do novih črnskih izgredov ]e f.	,	, v .	. ,
.v,	, . j.	,	, henp je okrepil položaj vlade
prišlo zopet tudi v predmest- TJT J d. . 1	5. . “ ^ v .
... „	.	Hua Kuo-fanga, ki je letošnjo
BEJRUT, Lib. - Boji med kri- Pom ad nepričakovano nasledil
muslimani ter njiho-1 umrle^a ču En~^a kot PrecL sednik vlade namesto Tenga
stjani in vimi palestinskimi zavezniki se nadaljujejo. V zadnjih 24 urah naj bi bilo okoli 90 mrtvih in okoli 120 ranjenih.
MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska kozmonavta Boris Volynov in Vitaly Zhlobov sta se v torek srečno vrnila na Zemljo po 49 dni bivanja v vesolju, večji del v vesoljskem laboratoriju Saljut 5.
KAIRO, Egipt. — Parlament je izbral predsednika Sadata kot kandidata za novo predsedniško dobo 6 let pri ljudskem glasovanju 16. septembra. Sadat je imenovanje sprejel z izjavo “Usoda zahteva, da nadaljujem”.
VAIL, Colo. — Predsednik Ford je imenpval Jamesa Bakerja ■za novega načelnika volivnega odbora.
Hsiao-pinga.
Hua se je izkazal tekom potresa in pomoči njegovim žrtvam kot učinkovitega in uspešnega upravnika. Stiska, ki je zadela Kitajsko, je vsaj začasno ustavila notranje politične boje, ki so zadevali tudi že ob samega Huo, ki ubira bolj srednjo pot in zato ni po volji skrajnežem v partiji. Ti bi si radi zagotovili trden, če ne že vodilen položaj, dokler se lahko še sklicujejo na Mao-Cetunga. Življenje tega se baje naglo izteka in se Kitajci že pripravljajo na njegovo skorajšnjo smrt.
Chrysler Corp.
L. Woodcock, predsednik U-nije avtomobilskega delavstva, in zastopnik Ford Motors Co. sta izjavila, da upata, da se bo mogoče izogniti štrajku.
Pristanek Vikinga 2 določen za 3S september
PASADENA, Kalif. — Vesoljska ladja Viking 2, ki kroži okoli Marsa, se bo spustila na njegovo površino 3. septembra. Mesto pristanka je bilo izbrano na relativno vlažnih tleh na pol poti okoli plmeta od mesta, kjer je pristal Viking 1.
Viking 2 je opremljen enako kot Viking 1 in ima enake naloge. Te bodo sedaj, če bo seveda Viking 2 srečno pristal na Marsu, prikrojili tako, da bodo dopolnile preiskave in ugotovitve Vikinga 1.
PREPOVED PREVAŽANJA ŠOLARJEV BI UTEGNILA POSTATI ZELO NEVARNA
Clarence Mitchell, vodnik NAACP v Washingtonu, D. C., je dejal, da politiki, ki skušajo spremeniti zvezno ustavo, da hi prepovedala prevažanje šolarjev, odpirajo pot nasilju. ^.......
|stavo, je trdil črnski vodnik.
Komisija je preiskovala vprašanje prevažanja šolarjev, proti kateremu sta se izrekla tako predsednik G. R. Ford kot Kongres, 10 mesecev. V svojem poročilu pravi, da napor zvezne u-prave kot zvezne zakonodaje za omejitev pravic sodišča v pogledu določanja prevažanja šolarjev kot sredstva za dosego e-nakih možnosti šolanja ne bo uspel. Arthur S. Flemming, načelnik neodvisne komisije, je mnenja, da so napadi na prevažanje šolarjev dejansko napadi na desegregacijo šol. Prevažanje je dostikrat edini način dosege desegregacije, je dejal Flemming.
Iz Clevelanda in okolice
WASHINGTON, D.C. — Na tiskovni konferenci Zvezne komisije za civilne pravice, na kateri SO' njeni predstavniki izjavili, da je prevažanje šolarjev za dosego enakih možnosti v vzgoji bilo v preteklosti uspešno povsod, kjer so se odgovorne krajevne oblasti resno zavzele za njegovo izvajanje. Na konferenci se je oglasil tudi načelnik NAACP (Narodna zveza za napredek barvnih ljudstev) za Washington, DC., Clarence Mitchell. Pohvalil je delo Zvezne komisije za civilne pravice in svaril one, ki se zavzemajo za dopolnilo k zvezni ustavi, ki bi naj prepovedalo prevažanje šolarjev, da kličejo nad deželo nesrečo.
Igra z ognjem
“Tistim, ki poznajo Bejrut, Belfast in druge kraje (kjer je nasilje), povem, naj samo kdo skuša spremeniti ustavo, za katero smo se borili in umirali, pa
Ameriška legija
Organizacija vojnih veter a-svojega' nov v naši deželi American Le-Dosedanji jgion je bila ustanovljena na te-načelnik Robers C. B. Morton |melju kongresne odobritve pra- grajen in da bo skoraj začelo po je: postal vodnik novega od-'vil leta 1919.	njem teči olje.
Oljevod v Egiptu končan
KAIRO, Egipt. — Tu so objavili, da je oljevod, ki vodi od Rdečega morja do Aleksandrije ob Sredozemskem morju, do-
Desegregacija šol večinoma mirna
Poročilo komisije ugotavlja, da je kljub negativnim vtisom v Bostonu, Louisvillu in drugod desegregacija šol bila mirno izvedena v 82% izmed 612 šolskih bodo ti drugi izbruhi izgledali lokrajev, ki jih je komisija pre-
kot piknik” proti temu, kar se godala. Kjer je prišlo do izgre-lahko zgodi v naših mestih. jdoVj so bili tega krivi krajevni
Gledalci, ki jih je bilo na ti- |p0iitiki jn šolske uprave, pa tu-skovni konferenci več kot poro- di javna občila> ki se niso od_
čevalcev, so Mitchellu k tej izjavi burno ploskali.
V nadaljnem razgovoru je Clarence Mitchell trdil, da tako demokrati kot republikanci s svojimi stališči do prevažanja šolarjev v volivnih programih kažejo nazaj namesto naprej. Ta stališča so napačna in so v nasprotju z ustavo, je trdil črnski vodnik.
Komisija je preiskovala vpra-
ločno zavzeli za izvedbo desegregacije, ki jo je sodišče odredilo.
Vodniki šolskih odborov v Bostonu in Louisvillu so očitke komisije zavrnili. Načelnik šolskega odbora v Bostonu John McDonough je izjavil: “Smešno je od njih pričakovati, da bomo šli mi in se zavzemali za izvedbo načrta, ki ga smatramo za uničujočega za mesto Boston.
šanje prevažanja šolarjev v vo-lNačrt je bil katastrofa Mi smo livnih programih kažejo nazaj fy dveh ]€tih izgubili 20<000 šo_ namesto naprej. Ta stalisca so '
napačna in so v nasprotju z u-
'ŽANDARMERUA JE ARETIRALA. TEPLA IN MUČILA"
Nasilje avstrijske policije nad Slovenci na Koroškem.
Vremenski prerok
Oblačno z možnostjo dežja, najvišja temperatura okoli 85 F ,(29. C).	| ,rr
Pod tem naslovom je v Celovcu izhajajoči list “Naš tednik” prinesel 12. avgusta 1976 obsežno poročilo o na-silstvih avstrijske žandarme-rije proti Slovencem v Ško-cijanu 8. avgusta letos tekom javnega nastopa “Abwehr-kaempferbunda”. Mladi slovenski fantje in dekleta so delili letake, v katerih so o-pozarjali na prisotnost Slovencev na južnem Koroškem in pozivali k skupnemu nastopu Nemcev in Slovencev proti oživljanju nacizma na Koroškem.
*
“Tako imenovani varuhi javnega reda so imeli v nedeljo za svoje nadvse brutalno postopanje privoljenje z ‘najvišjega mesta’. Z izgovori, ki so se pozneje izkazali kot laži in neresnice, je žan-darmerija prijela in zaprla 26 koroških Slovencev ter zastopnikov Solid arnostnega komiteja, ki' so prišli na prireditev A b w e.h r kaempfer-bunda v škocijan. Ko je žan-darmerija, ki so jo podpirali organi varnostne direkcije, kriminalne in državne policije, prijela in odpeljala vse tiste, ki so jih sumili da so
protidemonstranti, se je posluževala pri tem sredstev, ki z metodami ‘prijateljev in pomočnikov’ nimajo najmanjšega opravka. Žandar-merija je vlekla mlade koroške Slovence za lase — jih brcala, jih davila, skratka, ravnala je z njimi na način, ki je biF v očitnem nasprotju s tozadevnimi zakon skimi določili ter komentarji k zakonom. Tam namreč je rečeno, da naj uporabljajo varnostni organi ‘najmilejše sredstvo za dosego svojega namena .. Tako opisuje “Naš tednik” dogodke v Škocijanu 8. avgusta 1976.
Narodni svet koroških Slovencev, osrednja organizacija katoliških Slovencev na Koroškem, je v zvezi z dogodki v škocijanu izdala sledečo izjavo:
Narodni svet koroških Slovencev odločno protestira proti nezaslišanemu brutalnemu postopanju varnostnih organov proti slovensko-go-vorečim udeležencem in njihovim nemško -govorečim prijateljem na javni prireditvi koroškega Abwehrkaemp-ferbunda v škocijanu. Bru-- talino postopanje žandarme.
rije je bilo le nadaljni višek že več mesecev trajajočega policijskega terorja proti slovenski manjšini. Očitno hočejo Slovence ustrahovati, da bi jih prisilili k preštevanju ali bi se odreki samemu sebi. Aretacije aktivistov Solidar-nostega komiteja za pravice koroških Slovencev so bde popolnoma brez vsakega vzroka in je policiia poskušala opravičiti svoje samo-vo'ino rostonarie predvsem pre^ žandarmerijsko postajo v Sinči vasi, z neresničnimi podatki.
Narodni svet koroških Slovencev v tej zvezi opozarja na proti demokraciji ter pravni državi naperjeno držo ek-skutive pri pohodu na dvojezične napise ter pri drugih nenajavljenih demonstracijah nemškonacionalnih in neonacističnih krogov, katere pa varnostne oblasti, kakor nazadnje pri odlikovanju bivših odporniških borcev v Celovški mestni hiši, vsaj tolerira.
Od najvišjih mest ukazano brutalno postopanje varnostne oblasti v Škocijanu pa nikakor ni primemo, da bi privedlo do manj strupenega o-
zračja na Koroškem, ampak ima edinole cilj. da še nadalje ščuva javno mnenje proti slovenski narodni skupnosti ter njenemu vodstvu.
Neodgovorno post opanje organov eksekutive v Škocijanu pa samozavest slovenske narodne skupnosti na Koroškem le nadalje krepi ter jo nikakor ne bo odvrnilo od bojkota načrtovanega ugotavljanja manjšine.”
*
Zdi se, da se avstrijski odgovorni krogi ne zavedajo neugodnih posledic, ki jih nasilja proti slovenski narodni manjšini lahko za Avstrijo rode. Na Dunaju trdno upajo na podporo Zahoda, toda ta je tvegana in celo malo verjetna, če bo Avstrija zašla v stisko zaradi kršitev člena 7 svoje državne pogodbe, ki jamči slovenski narodni manjšini na Koroškem narodne in kulturne pravice. Podpisniki te pogodbe z izjemo SFR Jugoslavije še molče, toda se bodo oglasili, če bo spor dosegel obseg, ko bo začel predstavljati nevarnost za mir v tem naj občutljivejšem delu Srednje Evro-- pe. „ i:, ..i
larjev.”
Predsednik Gerald R. Ford je v Vail, Colo., kjer je na odmoru, dejal, da smatra, da tajništvi za pravosodje in za prosveto, zdravstvo, socialno skrbstvo postopata po zakonih pri reševanju desegregacijskih slučajev. Dodal je, da ima “polno zaupanje v pravosodnega tajnika in v tajnika za HEW”.
Arabske bogate države skrbe za razvoj Egipta
KAIRO, Egipt. — Po številu prebivalstva je Egipt največja arabska država, on je tudi prva vojaška sila med arabskimi državami. Njegovo gospodarstvo je zaostalo in predsednik Sadat se trudi, da bi našel sredstva za izboljšanje tega in za njegov pospešen razvoj.
Egipt je reven in išče pomoči povsod, kjer jo upa dobiti. Precej podpore je v zadnjih 10 letih dobil od arabskih držav, bogatih na olju, pa je večji del teh sredstev šel za vojaške namene. Sedaj daje. Egipt prednost gospodarskemu razvoju in je pridobil Savdsko Arabijo, Kuvajt, Katar in Združene a-rabske emirate za ustanovitev sklada 2 bilijonov dolarjev za razvoj egiptskega gospodarstva. Sklad bo upravljala “Zalivska organizacija za razvoj Egipta”.
Na obisku—
Mr. in Mrs. Pavel Kožuh in hči Mary Ann, Waukegan, 111., so prišli na obisk v Cleveland in so se ustavili pri prof. J. Severju na Addison Rd. Oglasili so se včeraj tudi v uradu Ameriške Domovine, katero imajo Ko-žuhovi naročeno, od kar so prišli v ZDA po drugi svetovni vojni. Hvala za obisk!
Cene elektrike in plina bodo višje—
The Public Utilities Commission of Ohio je odobrila povišanje cen za električni tok povprečno 25%, povišanje cene plina pa povprečno za 11%. Električni mesečni račun za povprečno gospodinjstvo bo za nekako $5 večji, ko bodo nove cene po preteku 30 dni uvedene, povprečni mesečni račun za plin pa bo porastel na gospodinjstvo za $2.
Nagrade so dobili—
Na mesečni seji bo bila potegnjena sledeča imena za nagrade: Charles Jezerinac s 7013 Hecker Avenue 1. nagrada $361 — znan je po svojem sodelovanju pri ‘civic aid patrol”, naslednji: Jay Meglich s 36398 Sunset, Jim Novak Sr. s 7502 Lockyear, D. Clancy in R. Parker, Terminal Tower Blvd., J. Plutt, Waxne Snyder z 6120 Glass Avenue so dobili po $10. Posebni nagradi za prodajo sta dobila Mary Šuštaršič (Hecker Tavern) $25, John Pavlik (St. Clair Ave.) pa $15. Cleveland Orchestra v denarni stiski—
Po vsej deželi znani Cleveland Orchestra 'je zašel v finančne težave, ko je letni primanjkljaj dosegel skoraj milijon dolarjev. Vodstvo išče možnosti novih dohodkov in javnih podpor, da bo mogel orkester redno nadaljevati s svojim delom.
Precej zanimanja—
Velika norveška jadrnica Christian Radich je včeraj dopoldne ob desetih zapustila pri-staniče Clevelanda in odplula proti Buffalu. V Clevelandu je vzbudila precej pozornosti, saj si jo je od blizu ogledalo okoli 8,000 ljudi, ki so obiskali tudi njen krov,
Zadušnica—
V soboto ob 6.30 zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Tomsick za 30. dan njene smrti.
Smrtna kazen za prodajalce mamil
v Indoneziji
DJAKARTA, Indonez. — U-Jživanje mamil v Indoneziji je j postalo, četudi je v primeru z drugimi deželami še omejeno, tak obseg, da so uvedli smrtno kazen za prodajalce pn preprodajalce mamil.
Novi zakon določa eno leto zapora tudi za tiste, ki vedo za obstoj nezakonitih mamil, pa tega ne javijo oblastem.
Če si brezobziren pri vožnji, ne pozabi, da se boš zaradi -% tega kasneje kesali A.......flj
Kazni za nedovoljeno
rabo vede v Belgiii
BRUXELLES, Belg. — Vlada je izdala ukrepe, ki določajo n-stre kazni za nedovoljeno i ibo vode. Prepovedano je namakati trate, prepovedano polniti plavalne bazene, tudi one za male otroke, prapovedano prati avtomobile, obcestne hodnike in hišna pročelja.
Kazni gredo do 1 meseca zapora in do 1 milijona dolarjev
giobe.	.. --aJ
škmmm
it vii« i/.ic-^ x—no
fill? St Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, Ohio 44103
optimistično razpoloženje o možnosti skorajšnjega oče z občutkom izvajal samos- ( mirnega političnega razvoja v demokracijo v Jugosla- pev v Aljaževi skladbi na Gre-viji.	igorčičevo besedilo. Mladi' diri-
(Konec jutri)	jgent se je lepo izkazal; če bo
tako napredoval, se bo razvil v
National and International Circulation
PobtUhed daily «xcept Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Manager Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
# Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ga 3 m: ® Kanada in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 Petkova izdaja $7.00 na leto
7.00 for S months
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for S months;
Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
83
No. 127 Thursday, Aug. 26, 1976
Za demokratično alternativo

BESEDA IZ NARODA
mmmmmmmsmmmmmwmm
mmm
mm m\ slovenski nemim
M EVHARISTIČNEM KONORESU
"^’j 'dobrega dirigenta, posebno ko bo 's študijem dojel globino in širino 'slovenske pesmi, tako narodne, kot umdtne. Lepo in prisrčno je bila izvedena Schwabova “Pomladanska - Sonček moj”. Zbor je na klavirju spremljal Milan Gorenšek, ki je obenem pokazal, da je dober pianist. Ta pesem je v vsa srca prinesla sonce, saj je skladatelj znan, da zna besedilo odeti v tekočo me-
Chicago, Ul. ■— Teden 41. med- iz grl slovenskih romarjev. Pa narodnega evharističnega kon- ne samo pri tej pesmi, pri celi
gresa v Filadelfiji, od 1. do 8. maši je bilo tako navdušeno so-jlodij0 in harmonij0j ki prijata avgusta, je bil poleg obhajanja delovanje tako s petjem kot z pn kar božata slovensko dušo. liturgije - sv. maše, tudi teden odgovori in molitvami do končne j “Korotan” je gotovo največji češčenja Najsvetejšega Zakra- Hladnikove “Marija skoz življe-!slovenski zbor izven meja sio-menta, teden predavanj in mani- nje”. Besedilo maše in pesmi je 'venj|e p0 kva]iteti tona in iz-
festacij, in teden glasbe. Na bilo tiskano v lični knjižici. Ta-
vajanja se more kosati z naj-
dnevnem redu so bili koncerti ko je imel vsak v rokah popol- boljšimi_ Glasovi so lepo ize_ sinofoničnih orkestrov. Slavni no besedilo, da je tudi tisti mogel načeni; lepi so alti) le nek0liko organisti so dajali koncerte sodelovati, ki sicer m znal na yeč barye bi bilo pričakovati. najlepše orgelske glasbe sveta, pamet. Po masi so bile v.nacrtu Intonacijo zbor dobro drži. Gos-pri čemer so polagali precej po-,tudi pete litanije Matere božje, d pevov'odii čestitke prav-zornosti ameriški orgelski glas- pa je zaradi dolžine obredov gos-	vsenj
Koncem marca leta 1963.se je sesta.a v	&
Po kratkem odmoru je nasto-
Kurbus. Prva pesem, Aljaževa “Oj Triglav, moj dom” je poslu-
---	.	.	„	.tj 4-	;in koncerti z glasbo verske vse- blagoslov z Najsvetejšim.
V Angliji Skupina 11	- Sm.V Krek Izdelali SO bine’ vključno musicals. Koncer- blagoslovu se je razvila izhodna pij moški"žbor (okte“t)J““Zvon”
Srbov	J® fbbr^^(daH	ki ngri lirali so različne godbe in an- procesija med katero so vsi nav- :z Fairfielda> ki ga vodi Armin
načrt predloga za dernokl aticno a^teinativo ,	. j 'sambli. Posebno pozornost pa zoci navdušeno prepevali pesem
bi nadomestila komunistično diktaturo v Jugoslaviji.	sq vzbujab koneerti različnih	“Marija skoz življenje”, ki je že
Osnovne smernice načrta predioga ki^i^avavsake-	narodnih skupin> ki so izvajali	postala nekaka slovenska Mari-	šalce navdugiia. p0 zadnji pesmi
mu narodu Jugoslavije pravico do rlA®^	80 ^ svojo versko in narodno glasbo, jina himna.	“Ribniški”, pa je publika z nav-
tem, da naj narodi Jugoslavije s svobodnim glasov^-	Za slovesno otrvoritveno in sk-(	Med darovanjem je pevski	dušenim pioskanjem bogato	na-
njem odločajo, ali hočejo ostati V skupnosti ali ne. iNc*.	iepno božjo službo je zložil skla-	zbor “Korotan” zapel Jerebovo	c;Tadda oktetovo izvaianie	Žal
le, da je premočno ozvočenje na več mestih kazilo lepoto glasov.
Podpisani bo v soboto zvečer ob 8. uri predvajal barvni film
Romanje iz Bfevelanda na Baragov dan
Cleveland, Ohio — Vse pri- chigan, kjer je znani mogočni prave za romanje iz Clevelanda spomenik škofa Barage, nato v na Baragov dan v Marquette, Eagle Harbor.
Mich., so sedaj zaključene. Naš V Cleveland se bomo vrnili v avtobus bo v petek, 27. avgusta, ponedeljek takoj po sv. maši, ob 7.30 uri zvečer postal pred katero bo daroval škof Salatka cerkvijo Marije Vnebovzete, ob 7.30 uri zjutraj.
15519 Holmes Ave., Collinwood.
Ko bo sprejel vse romarje iz
tiste okolice, bo avtobus odpeljal „	,
,	TT.. „n1r. L, o Baragovi deželi, kar bo pono-
k cerkvi sv. Vida, 6019 Glass ...
.	, .	,	, n	vil v nedeljo ob 1. uri popoldne
Ave., kjer bo okrog 8. ure zve-1	,	. „	„ ,	_ ^ ^	,
v	. .	.	, v dvorani Sv. Petra. Tony Arko
cer sprejel romarje iz te oko- .	. .	...
.. L . .	.	, .iz Chicaga bo kazal barvne slike
lice. Pričakujemo, da ne bo m- .	°	. „ .	.
, , v	.	.	,	, iz Baragove dežele. Ob predva-
kaksne zamude m bomo okrog ...	°	.	... ,	. ^ v
n on	v ~	,	janju filma m slik bo istočasno
8.30 ure zvečer ze na potu. "	.
Potovali bomo vso noč do Po- ^ U 1 raz a^a’ tosky, Mich,, skozi Harbor Ker so vsi sedeži na avtobusu Sprisgs, Good Heart, Gross Vil- že zasedeni, vabim slovenske ro-lage, Mackinaw City, Saint jake, da se udeležite romanja na Ignace, Sault Sainte Marie. V Baragov dan v Marquette, Mich., Marquette borno prispeli v so- s svojimi avtomobili. Vozite boto okrog 3. ure pdpoldne. Po lahko za avtobusi, ali si izberete Baragovi deželi bomo torej vo- lastno pot po zemljevidu. Na svi-zili že zgodaj zjutraj pri dnevni denje na Baragovem dnevu v svetlobi.	Marquette, Mich,, v nedeljo, 29.
V nedeljo zjutraj ob 7. uri bo avgusta.
Črt sam zagovarja skupnost v interesu posameznih na- dateij Normann Dello Joyo po- ,“Mirno nam plove čolnič življe-rodov in v zavarovanje mednarodno priznanih meja. sebno mag0 za orgle, zbor in or- nja” s solistom inž. Frankom
-	~ •	—	—	, .	.	. j *.	„	•	t-:	°- '	^	vec ixiebtiu kuziio leuoio aiasuv.
Predlaga tudi temeljne smernice, po katerm naj D. kester, pri kateri naj bi tudi so- Gorenakom. Pesem se je lepo Po Zvonovem nastopu so .
bila zgrajena skupnost samostojnih držav. Od teh naj deloval kantor-pevee in ljud- prilegala prazniku. Marija, Mati c4 Korotana zaključili lepo^slo-bi vsaka del svoje suverenosti odstopila Zvezi “v svrho stvo. Kdor je bil navzoč ali pa Evharističnega Kristusa, naj nas vesnost in versko in narodno skupnega upravljanja sporazumno določenih skupnih je spremljal sklepno mašo po vodi; le s takim vodstvom, bomo manifestacij0 v p6Smima “Pod-poslov”. Pozneje je izšlo še več publikacij v založbi Iz- televiziji, je mogel slišati in ob- mogli srečno skozi življenja tes- ■una„ (skiadatej^ F Gobec) in vor v Londonu, V katerih SO razpravljali posamezni čudovati petje tisočglavega zbo- ni. Med obhajilom je poleg ljud-the Beautiful” (S. Slovenci, Hrvati in Srbi o problematiki demokratične ra in mogočnega 200-ČIanskega ske “Hvali, svet, Odrešenika”, Ward) DaD se ne bi cela stvar
alternative.	,	orkestra.	!zbOT Korotan zaPelSattnerjev0 preveč podaljšala zaradi večerne
Pred kratkim je izšla v isti založbi Izvor brošura | Predzadnji dan kongresa, so-,“Luc božanstva te obseva’, zbor “Za "demokratično alternativo’\ v kateri razmišljajo o bota 7. avgusta, je bil dodeljen Jare sv. Križa v Fairfieldu, Ct, sedanjem stanju v Jugoslaviji v okviru svetovnih do-/‘narodom sveta”. Koordinacijski j pa pesem “Najlepši dar”. Tako gaianj in možnosti v neposredni bodočnosti Slovenec odbor za slovensko udeležbo pri!je slovenska maša s strani glas-Franio Sekolec Hrvat Ilija Jukič in Srba Dušan Pope- kongresu je izbral ta dan, ki naj Te pokazala tudi, kako se da vic ter Desimir ToŠič	bo poleg slovesne slovenske služ- depo vskladiti ljudsko z zborov-
V uvodu brošure je med drugim poudarjeno: “Vsi, be božje tudi dan slovenske,skim petjem.
‘ to brez razlike na Slasbe> slovenske pesmi.
procesije in pobožnosti na stadionu, je dirigent “Korotana”, g. inž. Frank Gorenšek opustil del programa, čeprav bi marsikdo od nas še rad poslušal.
Tako, je bil ob priliki 41. med-
ki so demokratično usmerjeni, m ideološko opredelitev, se ne morejo niti kot posamez
evharističnem
Med “narodni sveta” je
nikf nittzdruženi* zavzemati z/ohranitev* skupnosti in tongyu sedeloya10 26 narodno-; mednarodnem njeno preureditev, dokler se tisti, ki so na oblasti, ne (
obvežjejo in ne jamčijo, da bo njihov režim najprej do-1	določena cerkev sv !venski maši liudsko netie) sem
končno reformiran z evolucijo to to glede jedMjepwr- j ™ngka	ki stoji v'izbral pesmi j0[l	vi.
ne kakor tudi socialne im ekonormske iiieditve. To po !lepem predelu mesta ob Fair-ldiki: (1) pesmi, ki so narodova meni, da mora Diti istočasno ao ioncno u rinjen en » Jmou.nt parku z galerijo “Art last in jih pozna vsak slovenski strankarski sistem, v katerem m po l lull l pravic 111 I Museum” na enem koncu, Rodin-‘rojak, (2) pesmi, ki nimajo preža člane Zveze komunistov Jugos avije, mtl . ^a 1S. j- | ovim muzejem pa na drugem, velikega melodičnega razpona, marksiste, ki SO pripravljeni iz..ocitl ideologijo iz po l- I Katedrala sv. Petra in Pavla in so (3) primerne za to sloves-cijsko-partijskega aparata in vodstva.	.	. Rudi ni daleč, še bližje pa je bil nost - evharistični kongres. Pray
zato, ker so bile pesmi izbrane
,	.	„ narodnega evharističnega kon-
jlk0°r^ulSki.f gresa slovenski narod lepo zastopan tudi z glasbene strani. V
na za slovensko udeležbo pri 41.
torek, 3. avgusta je zbor “Zvon’
sli (Heritage Group) z liturgijo | kongresu naprosil za izbiro pes-, topal ke g slovensko ev.
obvežejo in ne jamčijo, da bo njihov režim najprej do- ^	Č H	^ •“> ^
narodov pa v . tako mogočnem številu, nad 700 rojakov s skoraj celega sveta. V kolikor mi je bilo mogoče slišati druge narodnosti ali pa celotno občestvo kongresa, je bilo slovensko na višku, tako pri ljudskem petju, ko je cela cerkev z vsem srcem enotno sodelovala, kakor tudi pri zborovskem petju, tako v cerkvi, kot na koncertu. Za vse žrtve, ki so jih pri tem imeli organizatorji in sodeluoči, naj Bog
Da bi mogli začeti reševati vprašanje, kakšni naj ;“kongresni 0jtar»_
bi bili odnosi med posameznimi narodi, je nujno, da i vogelnem kamnu cerkve pod temi vidiki, so vsi slovenski vsi pripadniki narodov Jugoslavije spoznajo in se rav- sv prančiška Ksaverija je vkle- romarji s takim navdušenjem in najo po spoznanju, da nacionalizem ni mogoče zavra-|sana letnica posvetitve - 1894. pobožnostjo prepevali, da je Čati kot nekak buržujski pojav. Prav tako pa morajo Izgrajena je v umiljenem got-,vsak odnesel kar najlepši vtis.
biti naši nacionalizmi postavljeni v skladnost Z dejan- j skein slogu. Poleg široke glavne Ker je pa v zvezi z litanijami .vgak posameznika in vse sku-skimi koristmi posameznih narodov in tudi v sklad-1ladje sta še dve stranski, raz-precej petja odpadlo, si bodo pa 1	^	^ *
nost z razvojem v civiliziranem svetu.
meroma zelo ozki. V klopeh je morda romarji sami doma pre-
Vsako netenje sovraštva med narodi Jugoslavije, 'prostora za blizu tisoč ljudi. Ol- pevali, ko je vse skupaj natis-VSako draženje Čustev nesoglasja, med njimi in vsako i tar ji so marmornati v gotskem kano v knjižici, ki jo je vsak delovanje, da se še bolj poglobi razdor med temi naro- jstilu, z obsežnim prezbiterijem, Vzel s seboj za spomin na te ne-
di je nadvse škodljivo in nevarno za vse prizadete narode, ker morejo povzročiti velike katastrofe s težkimi posledicami za vse te narode,”
Tako zaključuje uvod v brošuro.
v katerim je oltar za mašo .in pozabne dneve, dovolj prostora za številno du-j Po cerkveni slovesnosti so se hovščino, kar se je pokazalo zelo navzoči podali v cerkveno dvo-primerno ob priliki slovenske rano, kjer sta koncertirala zbora
Razmišljanja in razpravljanja o možnostih spre- maše, ko je poleg 4 škofov soma-; “Korotan” iz Clevelanda in
memb v Jugoslaviji v času, ko se ta bliža novi dobi “po Titu”, ko bo stari revolucionarni partizanski krog postopno predajal oblast novemu redu, ki v komunistični revoluciji ni sodeloval in ima zato do nje drugačen odnos, niso le zanimiva, ampak so tudi koristna, če ne celo nujna, zlasti za politično emigracijo, ki naj bi se zanimala za razvoj doma.
Bodočnost Slovenije in Jugoslavije je v rokah onih, ki v njih živijo, oni ju bodo urejali v skladu s svojimi željami in možnostmi. Izseljenci, tudi politični, lahko vplivajo na razvoj le s proučevanjem možnosti in iskanjem najboljših rešitev, ki naj “staro domovino” rešijo novih pretresov in bridkosti, novih revolucij in nasilij. Cilj je miren, postopen razvoj od sedanjega diktatorskega sistema v nov, svoboden, demokratičen red. O možnosti tega razpravlja v imenovani brošuri Franjo Sekolec v sestavku ‘Tzgledi na evolucijo” takole:
ševalo še 18 duhovnikov. Na/‘Zvon” iz Fairfielda. koru so velike tromanualne or-i V lepih narodnih nošah je na-
paj bogato nagradi.
Dr. P. Vendelin Špendov
Siilfiarsld ispkbjeiisf
Cleveland, O. — V sredo, 18. tm. se je udeležilo piknika Federacije klubov slovenskih upokojencev na farmi SNPJ na Health Road čez 60 naših članov in članic. Tudi drugi klubi in
gle. z okoli 35 registri, ki s svo- 'stopil 90-članski pevski zbor jzrebno ^eP° vreme so priponio-jimi mogočnimi principal! mo-, “Korotan” iz Clevelanda. Kljub da je bila udeležba nepriča-gočno donijo tudi če je cerkev	| vročini in soparici je že to na- kovano velika, kar se je videlo
polna. (Znano je, da človek, po-	pravilo dobro razpoloženje, ki se v ^em> da je nekaterih jestvin že
sebno pa obleka “vpija” zvok in	je stopnjevalo z vsako pesmijo. jP° Par urah zmanjkalo. Bilo je
večkrat tudi velike orgle ne pri-' Prva pesem sporeda, Vodopiv- vse predobro in razpoloženje od-dejo do izraza pri polni cerkvi,	čeva “Najvišji vsemogočni Bog”, Jb^no> za kar so skrbeli - poleg
čeprav pri. prazni mogočno do-	je bila nekaka krona resolucije jorkestra v Meliki plesni dvorani
nijo.)	'Slovencev ob evharističnem!" t^di muzikanti posameznih
Pred	pričetkom slovenske kongresu, ki jo je v lepem jezi- skupin zunaj v prijetni senci
maše je organist za to priliko, ku-in. dognanem slogu predstavil j v*soidh jesenov. Seveda, tudi Mr. Andrew Mursick; organist g. inž. Simon Kregar. Sledila je jbrez Petia ni šlo: pred dvorano slovenske cerkve sv. Križa v Schwabova “Ždrava Marija”, pri j£e .le zbrala večja skupina stare Fairfieldu, Ct., poglabljal raz- kateri je lepo občuteno zapela j mladine in pela lepe slovenske položenje s slovesnim drglanjeiA,! solo Marija Sekne, medtem ko pesmi. Tudi balincarska igrišča ki se je stopnjevalo do sloves-	‘ je drigent z zborom delikatno sb bila vedno zasedena. Na njih
nega vhoda, procesije, pri kateri	spremljal solistko. V narodni 5(3 članice tekmovale z moškimi
so bile za križem dekleta in	“Kako pojejo zvonovi” (v Gru- ,za enakopravnost ne samo v šte?
giacije iz Jugoslavije, politične in'ekonomske, želi, da fantje v narodnih nošah (čez 200	movi priredbi) SO posebej prišli,vilu, ampak tudi v znanju. Te
bi se Jugoslavija iz sedanje politične in družbene ure- po'številu), nato bralci, duhov-	do izraza nizki moški glasovi.,morajo biti dolgoletne (da ne
dit\-e pomaknila v demokratični način živ jenja Z mir- niki-somaševalci in končno ško- ženski zbor, ki je znatno moč- rečem stare) igralke! Tudi veno evolucijo in ne morda z nasilnim in v vseh ozirih ne— jfje z glavnim celebrantom dr. nejši od moškega, je zapel Go- selj-a in zabave je enkrat dovolj, vih posebnih prošenj, varnim nasilnim prevratom.	j Janezom Jenkom, slovenskim ‘rehškovo “Vidim te, mati”. Soli-, Ob sedmih zvečer smo se pošlo- Kot rečeno, to velja samo za
Ta Ugotovitev po vsej gotovost* se bolj'velja Ze!/ škofom iz Kopra. Slovesno in stka Slavka Žitnik se je primer- vili od znancev iz drugih klubov
Z dokajšnjo gotovostjo se da reči, da si večina emi-
avtobus odpeljal v L’Anse, Mi-
Gasser, prav posebno pa Franka Petka, ki se je še lani udeležavai z nami raznih izletov. Pokojni Frank je bil zaveden Slovenec in' odločen katoličan, pa zato vendar ni sovražil ljudi, ki drugače mislijo. Vedel je, da se moramo vsaj pred smrtjo pripravljati na to, da bomo mogli po smrti bivati skupaj, kamor že nas bo sv. Peter poslal. Saj on gotdvo ne bo gledal na strankarsko pripadnost.
Glavni predmet sestanka je bil: priprava na izlet v Sugar Creek. Takoj se je prijavilo čez 50 članov in nekaj nečlanov. Ker je to za en avtobus preveč, za dva pa premalo, bomo skušali ustreči vsem in poskrbeli za prevoz z osebnimi vozili, kolikor bo treba. Pri Amiših si bomo ogledali njihovo sirarno in druge
Joseph Zelle
Ijanstva, mora vložiti posebno prošnjo, kateri sledi dolga in komplicirana procedura in nazadnje je jugoslovanska vlada prosta, da odloča o prošnji, kot se ji zdi.
Po najbolj elementarnih človeških pravicah in določbah medarodnega prava ima, vsak državljan pravico, da se vrne v matično državo, iz katere ne more biti izgnan. To upošteva celo prosluli Idi Amin, predsednik Ugande, ki ni znan po posebno natančnem izpolnjevanju zakona. Jugoslavija je prva, ki je prekršila te principe in to ne glede na to, da je s tem postopanjem grobo pohodila tako slavno ustavo, kjer je izrečno zajamčeno, da ima vsak državljan pravico, da biva v matični državi, iz katere ne sme biti
gospodarske naprave, opoldne nilkdar izgnan; in da se Vedno nam, bodo pa postregli z njiho- in pod vsakim pogojem labko vimi dobrotami, ki jih bo na raz- v,m8 v domovino. jUgosiovani polago, kolikor bo kdo hotel. Ce izredno p0udarjajOj če zaprejo bo kdo želel nesti kaj domov, kakega naturaliziranega bivše-fco lahko kuPiL 0dhod i2Pred ga državljana Jugoslavije, da
Slovenskega narodnega doma na St. Ciairju bo 9. šeptembra ob osmih zjutraj, povratek pa ob ;,hrHaijo še vedri0 osmih zvečer. Pridite vsaj en
pridobitev tujega državljanstva nima nobenega pomena, ker ti
jugoslovansko državljanstvo. Posebno po-
četrt ure prej! Zamudnikom za- zornošt bude imeri ko natu-
pade plačana voznina. Na svi- ralizir	Amer: Ranca, ki je
denje!
Tajnik.
prišel v Jugoslavijo z redno vizo, iz njegove rodne domovine enostavno izženejo. To postopanje Titu gotovo ne dela časti!
H. S.
Jtipslmrassska mm
CHICAGO, Ul. — Znano je, da titovski konzulati vsaj v ZDA vizume za potovanje v Jugoslavijo naravnost ponujajo in če je potreba, se celo odrečejo zadevni taksi, samo da privabijo turiste s trdno valuto.
Vse formalnosti so opravljene v par minutah.
To pa ne velja za duhovnike, i £enklerski naselbini
Sfevenec prevsda!
Lfiieofnov nagovor pri isitpfeiirp v apašeino
CLEVELAND, O. — Znani rojak Stanley A. Mersol, sin dr V. Meršola, ki živi med nami v
Clevelandu, je prevedel znani nagovor
ki so bili rojeni V Jugoslaviji, i za nje veljajo posebni predpisi! Predsednika ZDA Abrahama Ti morajo narediti posebne Lixicolna Pri. Gettyshurgu v J>-prošnjo in konzul izda,vizum canba apaški jezik, šele, ko je dobil posebno odobritev od krajevne oblasti v domovini, odobritev, ki zaintere- r,vv siranci na njo 1 zastonj čakajo. s'č6na’
Konzul se izgovarja, da predhodna odobritev še ni prišla, krajevne oblasti pa, da se v zadevo ne morejo vmešavati, ker za to niso pristojni; ali se viza izda' ali ne, o tem, da' odloča e-dini in. samo konzul.
Izjeme so zelo redke. Le oni, ki so pripravljeni' iti v najbolj poniževalno kanoso in izmoliti svoj konfiteor javno, — najbolj priporočljivo je, da se to naredi z izjavo vdanosti, če le mogoče v nekomunističnem časopisju,
— je uglajena pot in vizo dobijo brez vseh težav in brez no-
dubovnike, ki so rojeni v Jugo-
Ijudi v domovini, ki bi morali ROSlti'breme in žrtve, ki ; mogočno je zadonela pesem Kri-1 no vživela v besedilo in glasbo, in se prav zadovoljni odpeljali slavij i. Gre torej skoraj samo bi jih naložila nasilna akcija.	■	!stus-u, ki kraljuje in gospoduje!ki je posvečena slovenski ma- nazaj na St. Glair.
Ta želja in spoznanje nevarnosti, ki bi jih prinesel jv Sveti Hostiji, Čerinova “Mo- Jeri. Na klavirju je spremljala j Na.redni mesečni sestanek na-vsak nasilni n.revrat v domovini, sta sl'upaj s takoime-igočno se dvigni nam spev iz Metka Gorenšek. Pesmi “Lipa'slednji dan je prišlo okrog 60!se kot v vseh komunističnih de..
za interesirance, ki imajo dvojno državljanstvo. Kot je znano,
novano liberalizacijo, ki se je 'tako nenadno končala z srca”. Težko si je predstavljati, zelenela je” (Davorin Jenko) in članov in članic. Na njem smo akciio proti hrvatskim. srbskim ill slbvenskim- “lihe- da je v tej cerkvi kdaj_ tako'Aljaževo “Oj, z Bogom, ti pla- se Spomnili' treh naših članov in rajnim nacionalistom” in splošno nekrvavo čistko v ju- slovesno donela pesem iz grl ninski svet” je dirigiral Milan članic, ki so v zadnjem času
goslovanski komunistični partiji, ponekod zbudila vseh navzočih, kakor je tokrat Gorenšek, medtem ko je. njegov umrli: Louisa Finka in Jennie j bris iz jugoslovanskega držav-
želah tako tudi v Jugoslaviji ne izgubi državljanstva s pridobitvijo tuj ega.. Da kdo doseže iz-
Za to svoje delo je Stanley A. Mersol dobil priznanje iz Bele hiše, katera je bila obve-da je bil to njegov d°' prinos k praznovanju 200-letni-ce naše dežele.
Stanley A. Mersol živi v h' vinu v Kaliforniji. Za Indijance, njihovo kulturo in življenj13 se zanima že vrsto let.
AD
IZ NAŠIH VRST
Cleveland. O. — Hvala lep3 za obvestilo. Prilagam ček 23 naročnino. Pozdravljeni!
Frank Smrekar
New York N,Y. — Spoštovano uredništvo! Priloženo Van1 pošiljam nakaznico za $30 naročnino za Vaš list za eno 4e' to, preostanek pa naj bo za ll-slugo objave priloženega sestan ka v AD v začetku septembra’ Za uslugo že v naprej iskren Bog plačaj!
Ana Stalzer
Drobtinice z lemontskega hribčka
1. Obiski. — Kadar je roma- vencev, ki nekaj veljajo med
ftje pri naši sosedi magaj, obišče tudi
Mariji Po-nas nekaj
nami. Tužna nam majka! Upam, da se bo letos število naročnL
prijateljev. Vedno so nam do- kov pomnožilo, da ne bo nobe-brodošli in smo jih vesele. Tudi ne slovenske župnije brez mo-
horj anov.
2. Večernice. — Uskoška nevesta, spisal Vlado Firm. To je
letos so nas obiskali Slomškarji iz Clevelanda in Loraina, pozneje pa Slovenke iz Indianapolisa pod vodstvom ge. Zofi Bar- 'povest iz domače zgodovine, ki barich, ki tako lepo slovensko pa jo malo poznamo. Seznanili piše v A.S. Mrs. Rose Lužar, ki j se bomo v nji z Uskoki, ki so se se tudi pri nas rada oglasi, jej selili iz Bosne v naše kraje na tudi bila med njimi. Le poglej- 'Dolenjsko in Belo krajino, da te njeno sliko v “Ave Mariji”,se rešijo turškega jarma. Pra-in boste pritrdili, da je še kar jvijo, da je zelo zanimivo bra-nilada pri svojih letih. Lepe po- 'nje, polno napetosti... zdrave vsem zvestim Cleveland- j 3. Družinsko Sv. pismo, III. canom in Slovenkam iz Indi- ; del. Msgr. dr. J. Rupnik. — To ane! Na veselo svidenje drugo,delo dopolnjuje Družinsko Sv. leto, ako Bog da!	! pismo zadnjih dveh let. Vsebo-
Tudi iz Koroške smo se raz- ivalo bo vsa Pavlova pisma, ra-Veselile obiska. Pri oo. franči- jzen lista Hebrejcem. Posebno »kanih se je mudil. č. g. dr. j bo zaželeno radi opomb prire-hisgr. Janez Hornboeck. Kje je jditelja. (Upam, da razlaga ne ta veliki Slovenec dobil svoje |bo tiskana s tako malimi črka-hemško ime, najbrž‘še sam ne ,mio kot smo jih vajeni v angle-ve. On je ravnatelj Mohorjeve ški “Bible”.) družbe, ki ji je posvetil svoje | 4. Borba z viharjem.; Josef življenje. Prišel je na evh. kon- ;Seitz — L. in B. Bullinger. — greš, obiskal Toronto, Cleveland. To bo tako zanimivo branje, da hi še morda druge važne kraje, skoraj ne boste mogli odložiti naši slovenski metropoli se knjige. Je to življenjepis, krije srečal s prijatelji Mohorjeve, jževa pot nemškega frančiškana
pod Hitlerjem. Gereon Gold-
■b'a so ga Ameriške Brezje za_ himale, je umljivo. Ker je bil tako blizu, je želel.prepričati se ha lastne oči, kako gre šolskim Sestram na našem hribčku. Ve-Seli nas, da se je gospodu do-Padlo pri nas. Vsa poslopja si le z zanimanjem ogledal. Kar Všeč mu je bilo, ko je zagledal Ted mojimi knjigami tudi e-Vangelije Mohorjeve. Gospoda le spremljal č. g. Hudi, tudi Korošec. Revež je imel nalogo
pisati”, kar mi je g. ravnatelj kotel povedati. Kovač ima zato klešče, da zanje prime.. . Koroška gosta sta 12. avgusta odletela iz Toronta nazaj v svojo ^hsužnjeno domovino. Se bomo Se kdaj.srečali na. zemlji?
2. Mohorjevke. — G. prof. Sever je napisal lep članek o kfohorjevi družbi, a naj še tudi Dz pristavim svoj lonček k og-hju, ker je še dovolj prostora.
Ker smo Slovenci kulturen harod, radi čitamo. Da smo po-stali ljubitelji knjige, se mora-tho zahvaliti Slomšku, saj je on hstanovil Mohorjevo družbo, da °1 dal Solvencem priložnost, iz-hbraabe, svetne in verske. Mo-^ or jeva je to nalogo zvesto vr-stla in jo še vrši. Vsako leto ha® pošlje lep knjižni dar: štiri /hjige, ki so poučne vsebine.
. hranjajo vero, našo dediščino, }h skušajo poživiti Ihbezni do
man je po prestanem, trpljenju med vojno postal duhovnik, čudovito u s p e š no misij onaril med Japonci. Tisti, ki dobivate Katoliške misijone, ga že poznate - to je “Cunjar iz Tokia”. Bomo komaj čakali, da kaj več izvemo o tem božjem junaku.
Ako kdo v kraju, kjer ni poverjenikov, želi naročiti mohorjevke za 1. 1977, lahko meni pošljete naročnino in bom jaz poslala -za vas v Celovec. Pa se požurite, je že zadnji čas! Ne čakajte do jeseni — takrat bodo že razpošiljali knjige. Lepe pozdrave vsem, ki jim je mar uspeh Mohorjeve in pomoči koroškim Slovencem, neprestanim žrtvam sovražnih Nemcev.
s. M. Lavoslava
svojega
v nas duha naroda in
Televizija ni tako vplivna, ko! izgleda
Profesorja .s Syracuse imi-verze, ki predavata politične znanosti, trdita, da vpliv televizije na javnost ni tako velik, kot običajno mislimo.
SYRACUSE, N.Y. — Profesorja političnih ved na tukajšnji univerzi Thomas E. Patterson in Robert D. McClure sta proučevala podrobno vpliv te-
hašega jezika. Tega še posebno Revizije na volivce pri predsed-Ameriki potrebujemo, ko je niških, kongresnih in drugih ^hgleščina spodrinila našo ma- volitvah leta 1972. Po treh letih
Ruščino. Prejšnja generacija Se je učila slovenščine v slo-V&hski farni šoli iz abecednikov h potem nadaljevala s prakso v h'ohorjevkah, kjer so jih imeli, ho bo sedanja mladina videla, a se starši zanimaj o za mohor-eYke, jim bo tudi potem sle-in jih rada čitala in se s hi učila. Zato iz vsega srca ^Phfočimo mohorjevke za leto
h
, ° preveč? Kupite v Ameriki jKHgo, ki ni niti čitanja vred-a’ četudi pravijo, da je “best ier”. Samo za eno knjigo bo-. e ®orli odriniti $10 — Mohor-vam jih pošlje štiri, vred-.. eitania in zelo zanimive. Ne dobro? Dajte knjige ti-. Ilh' ki so res ubogi in res ne ^Orejo postati naročniki. V j^hsas Citvju jih je neka žena var°kila in mi jih takoj vrnila, ^s> ne vidim več... dajte jih j^hiu. Pomagala je z desetakom ^ °horjevi in obenem napravila e^lje tudi ubogi družini, i , htere knjige pripravljajo za 1977?
2el	— rI’a ie vsako leto
^ ° zanimivo sestavljen in ve-^ °’ da bo tudi letos tak, da nam bo žal naročnine. Mene zelo
5^°
hik, 11 jak kaj d
i m, e n a naročnikov, Slej ga, tudi N.N. je naroč-
proučevanja sta prišla do zaključka, da politično oglašanje preko televizije ni brez določenih dejstev ter njegov cilj ne more biti s arh o ustvarjanje dobrega videza kandidatov.
Oglaševanje nudi volivcem več koristnih informacij o značaju kandidatov in o njihovih stališčih v posameznih vprašanjih, kot jih jim nudijo redna poročila novic, trdita omenjena profesorja v svoji novi knjigi “The Unseeing Eye: The Myth of Television Power in National Elections*’. (Nevidno, oko: Mit o televizijski moči pri narodnih volitvah.)
Gledanje in poslušanj običajnih večernih novic na televiziji vodi do precej preproste podobe o tem, kaj bi naj volitve pomenile, pravi McClure. Ljudje, ki jim televizijske novice ustvarjajo .sodbe, ocenjujejo politiko dpsti nizko.
Profesorja sta proučila vsa poročila in vse komentarje (na vseh treh glavnih televizijskih mrežah .tekom predsedniške vo-livne kampanje leta 1972 in zaslišala o tem preko 2,000 oseb. Vtisi novic na televiziji so splošni in se večkrat strnejo v eno s tem, kar počnejo gledalci istočasno, ko gledajo in poslušajo
JUBILEJNA ZAHVALA AMERIŠKIH ŠKOFOV SLOVENSKI IN HRVAŠKI CERKVI
Združene države ameriške praznujejo letos 200-letnico svojega obstoja. V to praznovanje se je vključila tudi katoliška Cerkev. Največ zaslug za nastanek in razvoj katoliške Cerkve v Ameriki imajo misijonarji, ki so prišli v Ameriko iz evropskih dežel. Med temi so bili posebno znani prav slovenski misijonarji.
Nadškof Bernardin, predsednik ameriške škofovske konference, je poslal v imenu ameriških kristjanov predsedniku jugoslovanske škofovske konference, nadškofu Kuhariču, pismo, ki ga v izvlečku ponatisnemo, posebno tisti del, ki se nanaša na slovenske misijonarje:
“Letos praznujemo dvestoletnico Združenih držav ameriških. Ob tej priložnosti se katoličani skupaj z drugimi državljani zahvaljujemo Bogu za vse dobrote, da smo včasih smeli biti orodje njegove dojjrote. Veseli smo, da smemo ob tej priložnosti izreči najglobljo zahvalo ameriške škofijske konference in vse ameriške katoliške skupnosti vaši Cerkvi za vse, kar je storila za razvoj naše Cerkve in Združenih držav vobče.”
VESTI
gEB
Mima Jaušovec evropska teniška prvakinja
Mariborčanka Mirna (Mirjana) Jaušovec je v teniškem tekmovanju za prvenstvo Evrope v Prerovu pri Brnu na Moravskem zmagala nad Maršikovo, zastopnico ČSR, v polfinalu, in nad Natalijo Čmirovo( Sovjetska zveza) v finalu ter si osvo- Je omahnil; prenesli so ga v žup-
da, župnik v Lokavcu pri Ajdovščini, in Andrej Ercigoj, župnik v Matenji vasi pri Postojni. Prvi je 6. avgusta izdihnil v bolnišnici v Šempetru, drugi pa je 8. t.m. od kapi zadet umrl pri pogrebu g. Gnjezde. Ko se je pogrebni sprevod v Lokavcu pomikal od cerkve na pokopališče,
MALI OGLASI
ODDAJO
Štiri sobe oddajo zgoraj na 1010 E. 63 St.
Kličite 946-6955!
-(129)
jila evropsko prvenstvo. To je doslej njen naj večji uspeh.
Nova vinska zbirka
Slikoviti Ptuj _ se ponaša z dolgoletno tradicijo pri gojitvi vinske trte in pridelovanju ka-
Nadškof Bernardin v svojem pismu nadalje poudarja, da so doseljenci iz Slovenije in Hrvatske kot katoličani pomnožili šte- kovostnega vina. Z namenom, vilo katoličanov in kot dobri verniki bogatili katoliško skupnost ,da bi svoie vinogradništvo pred. in bili vzgled zvestobe Cerkvi. Posebej imenuje nekatere slo-i stavili tudi drugim, zlasti obi-venske misijonarje, med njimi predvsem “svetniškega škofa Fri- skovalcem, so Ptujčani že leta
derika Baraga, apostola Otavanov in Očipvejcev in prvega mar-quettskega škofa.Upamo, da ho zaradi svojega herojskega dela in evangeljskega uboštva kmalu razglašen za blaženega. Po njegovi
1940 ustanovili vinski muzej. Muzej, ki so ga takrat uredili v mestnem stolpu ob Dravi, je
smrti je njegovo delo nadaljeval njegov naslednik Ignacij Mrak, ; poškodovala povodenj pred do-duhovnik ljubljanske škofije. Franc Xaver Pirc, ki je bil Baragov ibrimi desetimi leti in se je mo-sodelavec že od začetka, pa je na povabilo škofa iz St. Paula pri- |ra-l preseliti. Novo zbirko, ki jo šel v Minnesoto, kjer je oznanjal evangelij. V te rodovitne po- j bo kmalu uredil etnološki odde-krajine je pritegnil številne rojake. Zgradil je deset cerkva; dve ,Kk p tuj s k ega pokrajinskega za Indijance in osem za priseljence.”	j muzeja, so premestili v srednje-
£^T	, v,	,	veški grad. V muzejskih pro-
Na povabilo škofa Johna Irelanda iz St. Paula je prišlo poz- ;storih bo na oolecj orodje m
neje v Ameriko več bogoslovcev. Mnogi izmed njih so se posvetili :drugi prip0m0Čki potrebni pri
pastoralnemu delu med izseljenci. Janez Kapistran Gruden iz Idrije je postal profesor teologije in znan po svoji knjigi “Mistič-	grozdi a v vino
ni Kristus”.	j a J
obdelavi vinogradov in predela-
“Ameriško narodno svetišče Brezmadežne krase umetnine Ivana Meštroviča. Vsi ti darovi bodo ohranili večen spomin na veliko vlogo, katero so katoličani iz vaše dežele odigrali v dramatični zgodovini ameriške Cerkve in države.”
KULTURNA KRONIKA
“Morje, ribe, asfalt”
Pod tem naslovom sta izdali tržaški književnici Irena Žerjal in Marija Mislej knjigo krajših povesti — črtic. Knjiga je izšla pred kratkim v samozaložbi v Trstu.
Knjiga ima 130 strani, v njej pa je 40 črtic iz življenja tržaške okolice, starega slovenskega Brega z nekdaj razgibanim življenjem kraškega obrežja in primestnih dejavnosti, od vrtnarstva do mlekarstva t.j. oskrbovanja velikega mesta. To slikovito življenje danes naglo ugaša, ker ga spreminja industrializacija, želja po eksotičnem mestnem življenju in levičarska propaganda.
Zbirka črtic obeh književnic je tudi jezikovno bogata: številno pristno domače izrazje je v !so vsi cveteni.. . (Jutro).
“Hvala”, “Turin”, “Benetke”,
“Generacija”, “Ani”, “Učka”,
“Srce”, “Deviške misli”, “Bar”,
“Stavka”, “Bajka o ljubezni”,
“Tvoja podoba”, “Jutro”, “Žar”,
“Polena”, “čas”, “Sonce”, “Kje njem si?” “Ne smeš potovati”, “So- (Pred razlastitvami) bota’V “Hlad”, “Mahaljin glas”, In:
“Biser”, “Utrinek”, “Ogorek”,	Sesljansko
nišče, a je že preminil.
Štefan Gnjezda je bil dober in goreč duhovnik, ki je v ponižni tihoti oral globoke brazde v duše svojih župljanov in slovel kot mladinski vzgojitelj in animator. Priznalne in občudovalne besede, ki mu jih je v imenu lokav-ške mladine izreklo ob odprtem grobu dekle, so marsikomu privabile solze v oko, a še bolj so izpričale, kako si je pokojnik s sodobnimi vzgojnimi prijemi znal nase prikleniti srca mladinskih skupin.
Rodil se je 28. novembra .1912 v župniji Gora pri Idriji, študiral je v goriškem malem in velikem seminišču. Imel je vrsto odličnih sošolcev, nekaj teh je že stopilo v vednost: prof. Mirko Filej, dr. Alfonz Čuk,, Stanko Šarf, Artur Zalatel. V mašnika je bil posvečen 27. marca 1937 in kot dušni pastir deloval v Idriji (1937-39), v Podkraju (1939-65) in v Lokavcu (1965-76). Daši po naravi skromen in ponižen je razvil bogato dejavnost. Z vso zavzetnostjo se je posvečal dušam, skrbel zlasti za mladino, tako da je bilo versko
_____________________________ življenje v Podkraju in v Lo-
"	kavču kar cvetoče. Znal pa se je
AH pa:	j poprijeti tudi ročnih del nape-
“Nekje je Bog,” pravi mama. ijave elektrike, urejevanja cerk-“Da,” ji odgovorim, “in tu so venih poslopij, njegove cerkve, duhovniki, nje-j Menda.ni bilo duhovnika med gove svečenice in svečeniki. Nid- 'Rami, ki bi bil med zadnjo voj-kar ne začni govoriti kot rajni ,no toliko prestal kot g. Gnjez-papa: Da je Bog drugačen, kot o !da. župniki v goratih krajih govorijo v cerkvi!”... ;kot npr. na oitlici, Colu in v
FOR RENT
6 rooms, adults only, newly decorated, separate basement, on 1133 E. 71 St. 4 to 5 o’clock only.
-(131)
V NAJEM ODDAJO
Štiri sobe oddajo v pritličju na 1142 E. 66 St. Kličite 531-6640.
-(128)
SOBE ODDAJO
Štiri sobe oddajo na 15634 Holmes Ave. zgoraj. Nič otrok. Kličite 681-6944
-(130)
Smrt dveh primorskih duhovnikov
j V apostolski administraturi |Slovenskega Primorja je v du-;hovskih vrstah nastala dvojna vrzel: umrla sta Štefan Gnjez-
il
Podkraju so bili dan za dnem [priče spopadov med partizani in kopališče vedno ^Nemci, vojaških čistk in hajk, “Pred razlastitvami”, “Razstava”, vabi... Nabrežina, cvet Krasa, !požigov in pobojev ...
“Fordova štipendija”, “Prelom”, danes si tudi ti v propadu!...
“Noč”, “Morje”, “Stanovitnost”, Kriški paštni so se spremenili v Dragi Štefan! Ob pobegu iz “Klic”, “Tebi”, “Sij” in “Dim”, j lepe vile. Smešno, naši predniki | dežele grozot, iz Istre si septem-Pripoved je večinoma skoraj'50 se krvavo preživljali. Hranili :bra 1943 stopil predme gologlav, poezija:	jso po deset otrok z bornim ribi-|v rokavcih, neobrit in raztrgan,
‘škim lovom. Niso izpustili svoje;pravi potepuh. Nemci so te bili Samotne kmetije,se zrcalijo. V jzemlje, ker so vedeli, da je zem-jpobrali v župnišču v Podkraju gozd izginevajo stezice. Podobne ;lja vse, da iz zemlje vse vzklije...; in te odtirali s seboj. Kolona so velikim trakovom. Povezujejo j (Dim)	j težkih nemških tankov, oklop-
vasi invaSice, ki se skrivajo med Skratka, slika kraškega življe-'njač in minometov je odvihrala sadnim drevjem. Po oknih tistih nja, čudovite obale in njenega! skozi Vipavsko, prek Krasa in
hišic so nageljčki, pelargonije, gorečke, rožmarin. Veter bo oral danes brez traktorja. Igral se
njih. Kdo bi se danes še spomnil, kaj so to “lenčice”? Tako je naslov pi'vi črtici.
Potem se zvrstijo črtice “Zakaj”, “Podlesek”, “Rej” (mo-
slovenskega življenja med Tr-1 Brkinov v globoko Istro, tebe pa stom in Tržičem, človek začuti, j so privezali vrh prvega tanka, kako je ta svet drugačen od šta-.da si izpostavljen kot tarča za bo. Bučal bo. Veter, samo ne1 jerskih gričev ali panonske rav- svinčenke in krogle, gologlav in tuli! Bojim se tvojega tuljenja! |nine in vendar tudi slovenskij—! v rokavcih, gledal spopade, po-Vsaka stvar je v tem jutru na-j Smo Slovenci'zadosti široki, da žare, pustošenje in smrt, ki so ravha, nepokvarjena. Pravljično znamo spoznati in vzljubiti vso jih Nemci sejali... čez pet dni je trepetanje listov in cvetov, j slovensko različnost in bogato so te prisilili, da si izkoplješ Cvetovi hlastno srkajo svetlobo pestrino, pa naj bo to istrski grob, esesovci so medtem s sain toploto. Cvetni šopki na polju ^grič, primorske planote, gorenj- j mokresi merili nate, in ko je bil
ski vrhovi ali dolenjski in šta-; grob za 3 m šrok, so vanj postre-jerski griči in panonska ravan? lili druge, tebe pa so pahnili v Knjiga “Morje, ribe, asfalt” je stran in te pognali v beg ter stre-
Ali pa razočaranje:
A Silva se ni motila. Resnica
je bila na_dlani. Borut ni čutil'pripoved kot tudi dokument s Ijali za teboj, ti pa si bežal, be-ničesar več do nje. Njegove be- Tržaške, ki kljub skromnosti in’žal preko goličav in kraških skal sede so bile mrzle,	^—------^----:—t. L
. i	Pi'emlada razklanosti danes ustvarja in ob- in pritaval na Vipavsko...
ralo bi Diti pravzaprav “ruj” za I sva bila in morda je tako bolje... likuje ter zapolnjuje v starem rdečkasto kraško grmičje), i (Hlad)
svetu uradno praznino.
HIŠA NAPRODAJ
Lastnik prodaja hišo na E. 157 v Waterloo Rd. okolici v Collin-woodu. Kličite 481-3472 ali 531-7593!
(128)
WANTED
to rent 2 or 3 rooms down in the St. Vitus neighborhood for elderly lady. Call 251-2949. ________________________(130)
Hiši naprodaj ua eni parceli
2-družinska, spodaj 4 sobe, kuhinja, kopalnica, zgoraj 3 sobe, kuhinja, kopalnica, lepa, z aluminijem obložena, nova okna in vrata.
1-družinska, 5-sobna, kuhinja, 'kopalnica, oprema in dvorišče Oglasite se osebno na 5915 Prosser Avenue.
________________ “(128)
Ranč
Blizu Route 91 je naprodaj 4 leta star z aluminijem opažen ranč, 3 spalnice, 1% kopalnice, klet, 2% garaže. Ta dom je v krasnem stanju za vselitev. Več posebnosti. Kličite zdaj!
Ranč v Euclidu Ob E. 250 St., samo 3 leta star, 3 spalnice, jedilnica, kuhinja z ugrajeno opremo, 2 kopalnici, razvedrilnica, IVz garaži. Morate videti, da boste cenili
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
odprto od 9. do 9.
(128)
In Euclid
Large Single or can be used for 2 family. Large 2 car garage. Immediate occupancy. Low 30’s.
C-P-M REALTY, INC. 944-3232
(x-aug.)
Help Wanted Female
CLEANING LADY
One day a week. Own transportation. For Beechwood area. Call 464-0812.
(127)
Help wanted Male or Female
Cook Wanted
Please Apply in Person at the Slovene Home for the Aged, 18621 Neff Rd.
(128)
'tti samo po imenu narod, spored, na televizji. Čitatelji li-
NA FARMI—- D ^mokraUki predsedniški kandidat Jimm'y Carter si z bratom Billy j cm
Hudo pa mi je, ko nejstov imajo, čvrstejše vtise in ,se j ‘eih v seznamu imen Slo-: bolj posvečajo jedru vprašanj, j	ogledu j e mast-na-družinski farmi v Plains, Ga.
Andrej Ercigoj se je rodil 26. oktobra 1915 v Škofijah (Vre-jme). V mašnika je bil posvečen 'v Benetkah. Ko se je po vojni ; vrnil na "Primorsko, je bil sprva : župnik na Pivki (1958) in zatem jv Matenji vasi. V Benetkah je i poučeval v bogoslovju kot profesor dogmatike, v dušnem pa-istirstvu pa je vse svoje lepe zmožnosti in sile posvečal duhovnemu življenju svojih faranov. Tako nenadna smrt na pogrebu sobrata je vse močno pretresla.
Naj bo dobri Bog obema bogati plačnik!
R. K.
Zadnje vesti
Za zadnja vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi iv. melodije iz lepe Slov>eni-je” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na j 105.5 MC, katero vodita dr. Mi*,f lan in ga. Barbara Pavlovčič, j
Iščemo kuharico - (ja)
Zglasite se, prosimo, osebno v Slovenskem Domu za Ostarele. An Equal Opportunity Employer
(128)
COOK
Full time. Experienced in quantity foods. 4 day week. 10 hours per day. Competitive wages. Good benefits. Apply in person to
MANOR CARE NURSING HOME
37603 Euclid Ave. Willoughby, O. 951-5551
An Equal opportunity employer
•Help wanted male or female AUTO TRAVEL COUNSELOR
General office. AAA •Call 579-6091 for interview
(132)
Help Wanted Male
Newspaper Pressman [Letterpress. Part time, or full time. Call Jim at 361-4088.
Največkrat so se ustavljali pri J Turovcih. Pri njem samem, pri | Ostrorogovcih, pa le takrat, kadar drugače že prav biti ni mo-'glo. Prekletniki!
Jelen je namrščil košate sive obrvi. Pogled mu je obstal na drevaku, ki se je pravkar odtrgal izpod ladje črnolascev. Če-
V večerni, somrak je raz krov čredah polne vrče mleka. Do sita ;prav ^Osti'orogi zavoljo daljave ladj e'Argo donela kitara in valo- se ga bodo lahko napili otroci.	m mo§el prepoznati, je
vila pesem. Ostrorogovci je niso Pesem , je spremljala Zveneča iVedel’ ,	^	,
povsem razumeli. Ujeli so le po-1 Struna na kitaro, ki jo je bila naza] na kollsce 0Prezni Srniak-samezhe besede in razbrali iz	za tri bobrove kože primenjala	| Sin°či, tema ie že bila, je pri-
njih, da Orfeos opeva gosto z	od Orfeja.	j peljal Jasnooki Orel iz Dolge
zvezdami posuto temnomodro! Mladenka je skušala z dvema i^0^ne težkega jelena. Ker so južnaško nebo, od sonca obse-'drevakoma čimprej dohiteti rnla-! vzhodnjaki venomer moledovali vane ravnine in junake, kate- dež. Nabrala je bila v Rožnem za živež, ki so si ga primenjavali, rim ni enakih na svetu. Njih vrh i hribu gob, da jih bo za sproti pa je Jazon s prelepo Medejo, 'kar preveč in jih bo več košar je Ostrorogi ukazal uplenjenemu Na krovu so vsi molčali. Pa'treba razrezati in posušiti. jelenu odsekati rogovje, da bo tudi vzhodnjaki spodaj pod ladjo | Na pragu njzke koče je sedela za napravo orodja, meso pa za-so obmolknili in prenehali de-	mlada, rdečelična žena	in	na-	peljati na ladjo Argo. Ta posel
lati. Zdelo se je, da vse Veliko	1 dajala nagega otroka.	naj opravi Oprezni Srnjak, da
jezero s ptiči in ribami vred posluša samo kitamika Orfeja.
Od nekod je dišalo po sveže	00 nurati, KaKor samo on zna,
[pečenem kruhu. Nad jezerom so	Pazno pogledal	okrog sebe in
Zvečerilo se je. Utihnila sta Jse cvrčaje spreletavale lastovice, tanko prisluhnil pogovoru. Prav! kitara	in	pesem.	Ostrorogovci i Učile so pravkar izpeljano prvo	^ai se jim vsak	grižljaj jelenje
so se	poslovili	in	odveslali.	Bili [gnezdo loviti muhe in komarje	pečenke posebej	zagolsne in naj
so kakor omotljeni.
“Če prav sodim, je pesem močnejša kakor čaranje,” se je oglasil Srnjak.
“Mhm!”
in ves drugi mrčes.	jSe vsi zadavijo nad njo. Jelen
Na vodni gladini je plavalo je priželel črnolascem vse naj-vse polno ptičev. Največ je bilo.^uise- Kakor garjeve pse bi jih vmes mladega zaroda.	j najrajši utopil v valovih Reke,
Na svarilen krik so se vsi ptiči jim Je Pa moral še streči. Mu Ostrorogi Jelen ta večer ni hkrati potopili. Najbližji so pod Prav nič drugega ni kazalo. Pa več spregovoril. Bil je od pesmi 'vodo priplavali pod kolišče, kjer |se bo že še zaobrnilo, kakor začaran. Tudi Volk in|s0 se čutili najbolj varne. Strahi Kakor bi bila njegove misli Medved, zrela možaka, sta bila ptičev je bil pa odveč. Izpod ne-[uganila, se je Ostrorogemu pri-kaj redkih besedi. Mladostni iba se je pognal v.jezero le ribji Jbližala Bela Ovca. Njen postar-Oprezni Srnjak, čeprav je imel orel. Ujel si je zajetnega karpa ni obraz je bil zguban v eno sa-svojo ženo Zlatolaso Lipo rad, jn ga odnesel v krempljih v go-[mo skrb. Ljubeče, nobena mati je pa moral venomer misliti na ščave Oblega hriba; najraje mla-jbi ne mogla bolj čutiti s sinom, Črnoglavko. Najrajši bi odve- dičem v gnezdo.	ije vračilja nagovorila Jelena,
slal pod kolišče Turovcev, dasi Preveč je bil vajen Ostrorogi J “Veliki' gospodar! Si bil na
Jelen ljudi in živali v Velikem otoku sredi jezera pod Snežni-jezeru, da bi se za vsakdanji mi gorami?” vrvež kaj prida menil. Kakor že | “Bil.”
tolikokrat se je tudi to jutro j “Ti pride Drznega Kozoroga
je vedel, da bi Zveste niti zdaleč ne videl. Kljub gostim zvezdam je bila noč dokaj temna. Kolišča so umolknila. Vsena-
okrog je bilo tiho, Le žabe so v zagledal v ladjo vzhodnjakov, rod pomagat proti črnolasim
zborih regljale. Pa jezerjani jih niso niti slišali ne. So bili preveč vajeni njih vedno enake pesmi.
Rega rega rega rega—
GOLOBRADI TUROVCI
“Ne, ne morem se spoprijeti z vzhodnjaki. Naj jih vsi dihurji posmradijo in vse krastače obrizgajo,”
Utrujen od pota, s katerega se je bil vrnil prejšnji večer — bil je pod Snežnimi gorami — je Ostrorogi Jelen malo dlje poležal. Prišel je iz koče na mostišče šele, ko se je bilo sonce že za nekaj mož visoko povzpelo na nebo. Na kolišču in okrog njega se je bilo vsakdanje delo že db dobra razgibalo. Hlapci so nosili po poševnim navzgor ribe, ki so jih bili dokaj nalovili. Prenekatera med njimi je bila tako težka, da jo je imel en sam dovolj nesti. Manjše pa so do-našali v košarah, pa tudi kar v mrežah, ki so si jih vrgli čez rame. Ob ograji so jih ženske iztrebljale. Za drobovje, ki so ga metale nazaj v jezero, 'se je spodaj v vodi spopadalo vse gosto rib.
Pod nastrešjem je drl Vztrajni Volk za zadnje noge obešenega srnjaka. Uplenil ga je bil zgodaj zjutraj.
V drevakih, ki so složno veslali od staj proti kolišču, so pele mladenke. Namolzle so bile pri
Že davno so jo bili spet porinili s vzhodnjakom?’' v vodo in so dan za dnevom pluli1	“Ne.”
z njo po jezeru, sedaj k temu,1	(Dalje prihodnjič)
sedaj spet k onemu mostišču.'	-----o------

CFAmir
^Societjr*
ONE FABIANE DRIVE

JOUET.IL 60434

Since 1914.. •
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in Insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH ^ AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer«
President ................... Joseph J. Konrad
First Vice-President..........- Ronald Zefran
Second Vice-President
Secretary ..............
Treasurer ..............
Recording Secretary
First Trustee.....
Second Trustee
Third Trustee ...
First Judicial ___
Second Judicial ..
Third Judicial...
Social Director .... Spiritual Director Medical Advisor ..
'•••••••••••••a
•••••••••••••a

Anna Jerisha '
Robert M.' Kochevai Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frank Toplak .. Nancy Osborne .. Rev. Aloysius Madic, O.F.M. .. Joseph A. Zalar, M.D.
Ledger Liabilities
Illinois State Tax ...................   366.93
Social Security Payable ................ 432.18
Withholding Taxes Payable ............ 1,264.30
Reserved for checks written off ....... 1.945.45
Premium deposit Fund ..................  955.86
Total ................................................. 4,964':
Total Ledger Assets ................................ 3,652,888^
Total Net Ledger Assets as of June 30, 1976 ......... 3,647,924'®1
Income ................................. 247,132.02
Accident and Health	Premiums	1,145,423.76
Total Premium Income ................................ 1,392,456™
INVESTMENT INCOME
Interest of Bonds ......................... 89,748.04
Int. on Policy Loans	................ 1,586.38
Int. on Cert, of Deposits ................. 48,263.25
Dividends Preferred	Stocks .............. 507.51
Accrued Int. On Bonds .................. (- 121.53
Total Investment Income ......................... 139,983'
Income for the Period ending June 30, 1976 ...... 1,532,440^
Expenses
Claims; Death ........................ 20,549.00
Disability Benefits	................  2,156.61
Cash Surrender and	Endowments ...... 20,305.89
Claims Health and	Accident .......... 636,638.65
Total Paid to Policy Holders ...................
Commissions Paid
Policy Fees .......................... 6,760.00
Commissions* Life ....................45,834.29
Comm. Health and Accident .......... 278,626.80
679,65°'13!
f
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina '
8117 St. Clair Avenue	4314)828
HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. Joliet, Illinois
THE MINUTES OF THE LAST MEETING HELD ON JULY 24, 1976
President, Joseph J. Konrad called the meeting to order at 8:00 a.m. on,July 24, 1976.
He called on the Spiritual Director to open the meeting with prayer by Rev. Aloysius Madic O.F.M.
President, Joseph Konrad now called on the Recording Secretary Joseph L. Drašler to call the roll of Officers of the Board and also the guests.
President, Joseph J. Konrad, present; First Vice-President, Ronald Zefran, present; Second V-President, Anna Jerisha, present; Secretary, Robert M. Kochevar, present; Treasurer, Anton Smrekar, preserit; Recording Secretary, Joseph L. Drašler, present; First Trustee, Joseph Šinkovec, present; Second Trustee, Matthew Kochevar; present; Third Trustee; Anthony Tomazin, present; Social Director, Nancy Osborne, absent; Spiritual Director, Rev. Aloysius Madic, O.F.M.;ipresent; First Judicial, Mary Riola, present; Second Judicial, John Kovas, present; Third Judicial Frank Toplak, present.
President, Joseph J. Konrad, I report all present with the exception of the social Director, who is absent.
The following guests were present at this meeting, Mrs. Mae Barbie, Miss Carol Barbie, Mrs. Wilma Šinkovec, Mrs. Charlotte Tomazin, Mrs. Jean Konrad and Frank Turner.
Total Commissions Paid .......................... 331,
General Expenses Paid
Rent and Utilities .................   38,956.25
Salaries ............................. 113,601.00
Legal Fees ............................ 6,991.75
Medical Fees ............................ 764.00
Inspection Reports .................... 1,984.63
Office Maintenance and Supplies ....... 6,732.71
Travel ................................. 3A28.64
Post. Exp. Telep. and Teleg........... 10,967.24
Printing ............................. 10,511.68
Promotional ............................ 4 444.12
Advertising ........................... ISJMO.TB
Fraternal Activities .................  9,493.88
Donations .............................. l’,039.78
IBM Service .......................... 30,932.85
Official Publication .................... 498.40
Dues and Subscriptions .................. 600.44
Actuarial and Accounting Fees ......... 8,425.00
Insurance .............................. 2,016.00
Rental of Safety Dep. and P. O. Box	95.00
Bank Collection Charges .................. 18.61
Board Meeting and Per Diem ............ 1.470.00
Convention Expenses ...................... 75.00
22H
Total General Expenses Paid .................
Taxes, Licenses and Fees Paid.
Department of Insurance ............. 555.00
Social Security Expenses .........:. 6,930.17
Director of Labor ................... 373.30
Federal Unemployment ..............   317.63
268:
35^\
Total Taxes, Licenses and Fees Paid ............... 7,63*\'
Total Expenses for The Period .................. 1,286,85 V
Ledger Assets at June 30, 1976 ................. 3,647,9^j!
Ledger Assets at December 31, 1975 ............. 3,402,3^'^
Increase in Ledger Assets for the Period ....... 245,S76'' j|
This is my Financial Report to you, the Board memt^, am very happy to inform you of the gain we made in this Perl
I Thank You,
Anton Smrekar,
Treasurer
A motion was made by Anthony Tomazin and seconded' Mary Riola that the report of the Treasurer Anton Smrek31" accepted as given. Carried.
(To Be Continued)
----------o----------
SI. Gen's Sec. 108 Meets Sepl. 5(h
The next meeting of St. Gen’s will be held on September 5th A motion was made by Ronald Zefran and seconded by Jo-|a^ T30 p.m. in the Loretto Club seph Šinkovec that the reading of the minutes of the last meeting 011 Chicago Street. Plan on at-be dispensed v/ith, since all the members have received a Copy Ending this meeting, by mail. Carried.
At this time the President, Joseph J. Konrad passed the minutes of the last meeting and all of the Officers have signed them

KAKO DALEČ SEŽE — Dekle v gajbici sodeluje pri študiji, ki naj dokaže, kako daleč je mogoče delavcu seči brez posebnega napora. Na temelju tako zbranih podatkov bodo pri Eastman Kodak Company priredili delovna mesta.
Rev. Father, Mr. President, members of the Supreme Board and guests.
This is my Financial report to you which I’m sure you will be glad to hear.
Holy Famliy Society of U.S.A.
Ledger Assets for the period ended, June 30, 1976.
The celebration honoring our 50 Year Members on November 7th, 1976 will be discussed at
this meeting.
President Joseph J. Konrad now called on the Treasurer for his Financial report.
Members on the Sick List are Theresa Žlogar, Kate Przybyl-ski, Dolores Bayci, Mary A. Stasko, Ann Sternisha, Phyllis Mutz, Marge Gasparich, Ann Krajcar, Olga Sebalj, Frances Kezerle, Catherine Vancas, Mary Zivec, Dolores Welsh, Gizella Stukel, Frances Zelko, and Rose Pasdertz. We wish them all a speedy recovery.
Attendance gift at the last meeting was received by Pat Cabay. Games were played and 58,459.92 refreshments served.
107,025.80 I On refreshment committee for
Certificates of Deposit—Savings and Loan ......... 829,954.21 September’s meeting are Johan-
Policy Loans ...................................... 65,037.04 na Krall and Theresa Veber.
Agency Nets ........................................ 5,809.901	Pat Cabay
Total	|3j652j8i8.79 j ^ 'V' Recording Secretary;
Ledget Assets
Petty Cash .....................
1st. Nat’l Bank—Misc. Acct......
1st Nat’l. Bank—Benefit Acct.
Total .......................
Bonds .....................
Stocks Preferred ..........
Stocks Common .............
.. $400.00
318,296.44 ( 1,222.52)
■ 317,473.92 2,269,128.00
V NAPAČNO SMER Channon, pet let stari W ,^|: golja, v Elginu, III, se je P ^ za nos, ko je žoga krenRa pačno smer.
Oglašajte y ‘‘Amer. D®8***