KUPUJTE I^NE BONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ^VIII._LETO XXVIII. KUPUJTE ' VOJNE BONDE! The Oldest FWICTORY Slovene Daily ^ BUY in Ohio A UNITED ★ Best Advertising Medium # UDARILI % BERLINOM N DRESDENOM CLEVELAND, OHIO, TUESDA^ (TOREK), FEBRUARY 27, 1945 _ radio poroča, .J® Rdeca vojska Wa 2 novo ofenzivo lOO-miljski fronti 27. febru-liorogT radio je snoči boji ^^ izbruhnili težki ^iljski fronti ob lina in n izhodno od Ber-le R,jg- da so se si- prodirajo milj Od S pojavile 23 sta ®ttma, glavnega me-baltiškega MogJ ustju reke Odre. skega rv potrdila nacij- čih onpv°^°^^^ ° hitro se šire-^nki . Rdeče vojske s ^ o katerih se q ^^"^0 predigra nove kri sj-Q.. ^®^®ke ofenzive, v ka-PfVe i)gi ^ akciji milijon mož k*ke in prve ukra- arinade. uspehe «aeče vojske ^Ofočiio „ %! nemške transoce- Pravi, da je pr-Mg: armada dosegla dolpi^! vsepovsod na 60 i (G, kjer ' južno od toč- ^ 5o v Odro, oziro- J južnovzhodno od » T °^^^ke in rus- /^očilo rif ^ ljuti borbi. si Rusi priza-sisjg prekoračijo reko Krf k Vi k fatiji o J^^jetski komunikej J^odni (la so Rusi v % zavzeli pet kra- ^ oblega-nadaljnih 15 ^jev ne omenja Slavni fronti v ,. Toda / Nemčije. Vih, g ^ običajnih a'-se nava Velike ofenzive. Ho, in ope- sT!* običajnih ak-*, MLvwl 'akeiirji *" srnrt '" ■iNia kralja" 'S N^lf^P^ičana, da siot^ Weisenberga {"osledi-"^^ehme ^ak, ' »lad so se ker jih je '> b S^kt /CWkrita je strojev, Tg Jfitie Y orjeni raketir %., ''aketi^ skladišču. drugQ. ^"^Pak mno-k Iti ^^PoveHni odkar je G%h, konjske dk. ^ke el J*" okra kTP) r »lahaja le»y. £>«a: ki uredništvo lovanskega ' ■ bi rad brata og 39 Rojak o polje ij Gori-begunski doma okrog od ^ nikakih (o Va Ako .X ■Je (il, '"vi,'' «i pa kdo j4r'° tudi pri-je bila ve za rojak to poro-V na-sliko PRVA POŠILJATEV POMOČI JE ODPOSLANA NARODOM V JUGOSLAVIJI War Relief Fundu Američanov južnoslovanskega porekla je dovoljeno od vlade, da objavi prvo pošiljatev pomoči narodom v Jugoslaviji; bila je odposlana z gotovo ladjo dne 3. januarja t. 1. in je imela sledeče blago: 67 zabojev mleka "malted," 1 zaboj kirurgičnih instrumentov, 26 zabojev bolniških potrebščin, 49 bal sukna za moške, ženske in otroške obleke, 285 zabojev moških, ženskih in otroških ponošenih oblek, 16 zabojev ponošenih čevljev, 1200 zabojev sardin, 16 zabojev šivalnih strojev, 974 zabojev ponošene obleke. Kar je skupno znašalo preko 220 ton in predstavlja okoli $300,000 v gotovini. Ti pošiljatvi bodo sledile mnoge druge,.z večjo in bogatejšo vsebino, o čemur hočemo poročati, kakor hitro nam bo dovoljeno od strani vlade. Brez dvoma bo pomenila ta naša prva pošiljatev nijiogo za naš izstradani narod, kateri je žrtvoval vse v borbi za svobodo in neodvisnost. To ne pomenja samo dejstva, da pride to blago v roke tisočerih ljudi, žensk in otrok, kaf-erim je pomoč potrebna, ampak tudi v tem, da bo doprinesla najboljši dokaz našega pojmovanja resničnih idealov, ki so spremljali borbo za boljšo bodočnost južno-slovanskih narodov. Zahvaljujemo se vsem, kateri so sodelovali pri tem delu za pomoč našim narodom, zaeno pa jih prosimo, da s podvojeno silo nadaljujejo delo za pomo& izstradanim narodom v Jugoslaviji. Zlatko Balokovič, predsednik Rev. S. Maletich, tajnik Mirko G. Kuhel, blagajnik Zavezniški letalci in Paveličevi ustaši IZ GLAVNEGA STANA 15. zračne sile, 21. feb. (O.N.A.) — Po koncu vojne se bo imela vsa drhal fanatičnih teroristov, ki so popolnoma pod nemškim vplivom in se imenujejo ustaši, zagovarjati pred žayezniško komisijo za vojne zločine—in to ne le za zločine proti svojim rojakom Jugoslovanom, temveč tudi proti ameriškim letalcem, katerih so pomorili večje število. Ustaši so najstrašnejši zločinci na vsem Balkanu—najbolj podla tolpa pokvarjencev. Njih število cenijo na približno 10,000 mož. Letalcem 15. zračne sile jc bilo naročeno, naj se jih ogibajo, ako jih zadene usoda, da morajo pristati v zasedeni Jugoslaviji. Ponovno se je pripetilo, da so poklali ujete letalce. Tozadevna j poročila so bila od tukaj že vpo-slana komisiji za vojne zločine v London. Nemci, ki so spoznali, da jim ustaši utegnejo mnogo koristiti z netenjem notranjih sporov v Jugoslaviji, so že dolgo pred vojno podpirali ustaško gibanje in pozneje tudi pomagali ustanoviti teroristično Paveličevo Hrvaško. Ta drhal profesionalnih morilcev in divjakov bo eden težkih problemov povojne Evrope. OBSOJENI U. S. VOJAKI V FRANCIJI BODO NAJBRŽ POMILOŠČENI PARIZ, 26. februarja. — A-meriške vojaške oblasti razmišljajo o možnosti, da se pomilo-sti okoli 200 ameriških vojakov, članov 716. železniškega "milijonarskega bataljona", ki so bili spoznani krivim in obsojeni radi izropavanja vojaških vlakov in prodajanja izropanih potrebščin, predvsem gasolina in cigaret, na francoskem črnem trgu. Kakor se je zvedelo, bodo vojaški zagovorniki obsojenih vojakov predložili apel za pomi-loščenje major-generalu Pleas B. Rogersu, komandantu ameriških sil v Parizu za nedoločeno število mož, ki so bili obsojeni v zapor od dveh do 50 let. Vsi prizadeti so se baje izrazili, da se želijo takoj vrniti nazaj v aktivno službo. NA OBISKU ŠTEVILKA (NUMBER) 47 Berlin in Tokio se zvijata pod zračnimi napadi LONDON, 26. februarja. — Danes se je nadaljevala silna zračna ofenziva proti Berlinu, nad katerim se je j nahajalo več zavezniških vojnih letal kot kdaj prej, odkar se je začela vojna. Skoro 2,000 ameriških letal je spustilo na| nemško pre-stolico nad 1,250 ton eksplozivnih bomb in najmanj p o 1 milijona vžigalnih bomb. Ameriška zračna sila, sesto-ječa iz 1,200 letečih trdnjav in Liberator bombnikov, katere je ščitilo 700 bojnih letal, je koncentriralo svoj napad na tri velike kolodvore v osrčju Berlina. Podpora Rdeči vojski To je bil 14. zaporedni dan rekordne zračne ofenzive proti Berlinu, ki se vrši v podporo Rdeči vojski, z namenom, da se uničil komunikacije med presto-lico in nemško vzhodno fronto, ki se nahaja kakih 30 milj od Berlina. Amerikancem so se v dnev-nih napadih pridružili tudi britski bombniki, ki so bombardirali nemške sintetične oljne naprave v Dorthmundu. Tokio v plamenih po 1000-tonskem napadu GUAM, 26 februarja. — Včeraj je bil vprizorjen na Tokio najsilnejši zračni napad, kar se jih pomni do sedaj, ko je 200 telečih trdnjav in tisoč matičnih letal bombardiralo japonsko prestolico in zanetilo požare prav v njegovem osrčju. Nekatere bombe so padle in zanetile požare na vrtovih palače cesarja Hirohita, kakor tudi v bližini palače, kjer biva cesarjeva mati. Premier Kuni-aki Kuiso se je formalno opravičil pred cesarjem radi škode, ki so jo povzročili zračni napadi na njegovi lastnini. Japonska časnikarska agencija pravi, da je Koiso izrazil srd nad "sovražnikovo arogant-nostjo in brezpostavnostjo." Vesti Umrli - ranjeni - ujeti Mrs. Helen J. Klemene, 886 E. 141 St., je prejela obvestilo od vojnega departmenta, da je bil njen soprog Pfc. Frank J. Klemene dne 1. februarja ranjen v bitki v Franciji. Pfc. Frank J. Kletnenc je sin poznane družine Mr. in Mrs. Frank Klemene (Klemenčič). Na kratkem obisku pri prijateljih se je preko nedelje nahajal v Clevelandu, bivši Cleve-landčan Leo Robas, ki je z družino svoječasno živel na Norwood Rd., zadnjih 10 let pa v Indiana-polisu, Ind. # # # V spremstvu svoje sestre Mrs. Katherine Bukovec, 19401 Nau-mann Ave., se je včeraj zglasil v uredništvu Enakopravnosti, rojak Nick Zark, iz Gary, Ind. V Ameriki se nahaja 39 let in sedaj je bil prvič v Clevelandu, kjer se mu zelo dopade. Tu ostane za nekaj dni in prijatelji so vabljeni, da ga obiščejo na domu sestre. Posebno se zahvaljuje Mr. Anton Vardianu in Mr. Joseph Seršenu za vso gostoljubnost in postrežbo. Želimo, da se bo prav dobro zabaval v naši metropoli! Mestni izdatki letos bodo znašali nad 19 milijonov ZOPET DOMA Poznana Mr. in Mrs. Anton Kuhi, 16022 GrovewOod Ave., ki sta svoječasno vodila trgovino z železnino na E.. 156 St., sta se vrnila iz štiri-mesečnega bivanja v solnčni Californiji, zopet na svoj dom, kjer ju prijatelji lahko obiščejo. župan Thomas A. Burke je sestavil proračun za tekoče leto, ki je navzlic temu, da je odbil od njega okoli tri milijone dplarjev, najvišji v zgodovini Clevelanda. Znaša namreč $19,298,350, oziroma $1,405,700 več kot pa je znašal lanski budžet mestne vlade. Poglavitni vzrok za rast mestnih izdatkov so višje plače za uslužbence, katere je odobrila mestna zbornica. Največje zvišanje, ftamreč $240 na leto, so dobili policaji in ognjegasci, s čemur so se izdatki zvišali za več kot pol milijona. Mestna zbornica je zvišanje plač odobrila navzlic protestom od strani župana Lauscheta in Burke-a, kakšne bodo posledice. Vendar je finančni direktor Sweeney izrazil nado, da se bo zvišane izdatke krilo z višjimi dohodki. Računa se, da bodo davki na dedščine, cigariete in žganje, del katerih dobi mesto, prinesli $600,000 več dohodkov kot lani, in da se bodo tudi dohodki mestnega avditorija in stadijona povečali za okoli $400,000. KOELN SE NAHAJA POD OGNJEM AMERIŠKIH TOPOV Naciji bodo baje branili Dunaj do skrajnega konca Tanki in čete prve ameriške armade so samo deset milj od največjega mesta v Porenju BERN, — (ONA). — Dunaj je dandanes le še senca tega, kar je bil nekdaj. Zaf^niški zračni napadi, ki si v zadnjih mesecih slede drugi drugim, so porušili precejšen del notranjosti mesta, še bolj pa predmestja, kot na primer, Moedling in Floridsdorf. Električno cestno železnico pa kljub temu še vedno obratujejo. Takozvani zunanji pas okoli mesta, katerega Nemci imenujejo "Guerte llinie," je bil v zadnjem času močno utrjen. Nemci so postavili vse polno pasti in jarkov proti tankom, zgradili neštevilno bunkerjev obdanih z bodečo žico. Enote Volkssturma zdaj zidajo na najrazličnejših krajih barikade, in vsepovsod je videti same uniforme in vojaške straže. Ta poročila so povzeta iz nedavne izdaje švicarskega lista "Basler Nachrichten." Verjetno je, da bo veljalo za Dunaj isto kot za Berlin. Nemci so se odločili, da bodo branili Dunaj tako dolgo, da DO vse porušeno, dokler ne bo zadnji zid podrt. Dunajski meščanski krogi pa se silno boje ruskih armad in mislijo, da jim grozi deportacija v Sibirijo. (Glasom zadnjih vesti se nahajajo ruske sile v sektorju Budimpešte približno še 90 milj od Dunaja.) Dunajčani pa se še vedno zanašajo na mogočne utrdbe tako-zvanega "vzhodnega zida," katerega so gradili nacijstični inženirji skozi dolge mesece s pomočjo suženjskih delavcev. Ta pas utrdb objema baje ne le Bratislavo, temveč tudi vso Štajersko in Koroško. (Nemci so vključili večji del Slovenije v meje štajerske in Koroške.) Poročila pravijo, da trpi Gradec še več kot Dunaj. Tam se nahaja zdaj le še ena sama električna cestna železnica v obratu. Slične razmere vladajo v Salz-burgu, mesto, katero se vsak dan zavije v meglo neke rumenkaste umetne megle, za katero zatirajo nacisti svoja dela utrjevanja. Proti zavezniškim zračnim bombam jim ta megla seveda ne nudi nobene zaščite. Ljudje hodijo po ulicah s solzečimi in vnetimi očmi. 14-leini deček kradel pisma iz nabiralnikov Včeraj je bil aretiran neki 14 let star deček, katerega se je zasačilo, ko je kradel pisma iz poštnih skrinjic v neki veliki apartment hiši na 11121 Superior Ave. Deček je policiji priznal, da je kradel pisma v nadi, da v mnogih najde čeke, katere bo izmenjal. Menda je mnogo čekov, do katerih je prišel na tak način, dejansko izmenjal. Ko je bil deček aretiran, se je dobilo pri njem vrečo, v kateri se je nahajalo nad tisoč pisem, med katerimi jih je bilo mnogo, ki so jih poslali vojakom, ki služijo preko morja in v taboriščih v tej deželi. Policija je tatinskega dečka izročila poštnim oblastim. PARIZ, torek, 27. februarja. — Tanki in čete prve ameriške armade so, se snoči nahajali samo deset milj in pol od nemškega velemesta Koelna ob Reni, ki se že nahaja pod ognjem ameriške težke artilerije, medtem ko je deveta ameriška armada na severu iz vo je vala uspehe, ki predstavljajo vdor skozi nemško linijo y dolino Ruhr v širini šestih milj. Spričo ofenzive štirih zavez-^ niških armad na 200 milj dolgi fronti, je feldmaršal Kari von Rundstedt objavil na svoje dis-organizirane sile poziv, da se borijo do zadnjega moža, kajti drugače bo vse izgubljeno. Tretja armada napravila nov vdor na jugu Poročila s fronte javljajo, da je ameriška tretja armada oči-vidno izvojevala nov vdor 60 milj južno od sektorja, na katerem se bori prva armada, da je s svojimi tankovsximi silami udarila sedem milj dalje preko rek Pruem in Nims in da brzo obkoljuje sovražno trdnjavo Bitbug v gorovju Eifel. Kanadska prva armada je obnovila svoja ofenzivo na severnem krilu in je pod kritjem mogočnega topniškega ognja prodrla tri milje in pol v južno-zapadni smeri, kjer se nahaja kakih dvanajst milj od Ruhra in vdrla v trdnjavsko mesto Calcar. Ofenziva na zapadni fronti v polnem razmahu Velika ofenzi-,-a gen. Eisen-howerja na zapadni fronti je v polnem razmahu. Štiri zavezniške armade grozijo s poplav-Ijenjem vsega nemškega ozem- Novi grobovi JOSEPH BURJA Kot smo včeraj poročali, je preminil za poškodbami, katere je dobil pri delu v tovarni zadnjo soboto, rojak Joseph Burja, St., star 57 let, stanujoč na 1149 E. 172 St. Doma je bil iz Mevelj pri Kamniku, kjer zapušča brata Johna in več sorodnikov. Tukaj je bil 32 let in je bil član društva "Mir" št. 142 SNPJ in podr. št. 14 S.M. Zveze. Zapušča soprogo Mary, dva sinova F 1/c Joseph, ki se nahaja nekje na Pacifiku, in Pvt. Frank, ki se nahaja v E-vropi, ter več sorodnikov. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 8:45 uri zjutraj iz Joseph Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 458 E. 152 St., v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9:30 uri in nato na Calvary pokopališče. JOSEPH MARKOVIC Pokojni Joseph Markovič, o katerem smo včeraj poročali, da je po daljši bolezni umrl na domu, 1376 E. 43 St., je bil 72 let star. Doma je bil iz Marti-nje vasi, fara Št. Lovrenc, na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ija zapadno od Rene in sever- Cleveland pred 40. leti. Pri no od Moselle, ki je 200 milj dolgo in 80 milj široko. Prva armada je prodrla 30 milj globoko v notranjost raj-ha in zabila dve zagozdi v nemške postojanke skoro 10 milj vzhodno od reke Roer, in kakor poročajo zadnje vesti s fronte, je baterija težkih topov začela obstreljevati Koeln. Amerikanci 18 milj od mesta Duesseldorf Deveta armada na severu je sgavzela železniško m e st o in cestno stekališče Erkelz in u-darila severovzhodno proti Nu-enchen-Gladbachu in velikemu ruhrskemu industrijskemu mestu Duesseldorfu, od katerega so prednje ameriške čete oddaljene samo 18 milj. Obe armadi drvita proti Reni in se na štirih točkah nahajata od ene do štirih milj od reke Eift, ki je zadnja naravna obramba pred Reno. VEČ MOšKffl MED 30. IN ... 34. LETOM BO KUČANIH WASHINGTON, 24. februarja. — Naborni glavni stan je danes naznanil, da se bo v bližnji bodočnosti začelo klicati k vojakom moške med 30. in 34. letom, katere se bo oprostilo vojaške službe samo, ako bo de-finitivno dokazano, da so nujno potrebni za vojno industrijo. American Steel & Wire Co. je delal 30 let, zadnjih 10 let pa je bil na penzijonu. Bil je član društva "Carniola Tent" št. 1288 T. M., "Lunder Adamič" št. 28 S.N.P.J., "Doslužencev" pri katerem je bil blagajnik 2 let, in ustanovni član podružnice št. 5 S.M.Z. ter delničar Slovenskega narodnega doma. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Anno, rojeno Šuštar, doma iz vasi Kamnik, fara Presar, sina Victorja in eno vnukinjo, v Montani, hčer Anno Prebil, v starem kraju pa 5 sinov in eno hčer. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 9. uri zjutraj iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida in nato n^ Calvary pokopališče. ERNEST PISCHLER Pokojni Ernest Pischler, ki je umrl v Charity bolnišnici, je bil 63 let star. Doma je bil iz Ravne pri žirih, odkoder je prišel v Cleveland pred 38. leti. Pogreb se je vršil včeraj popoldne ob 1. uri na Whitehaven pokopališče. , PISMA V našem uradu imamo pismo za Mr. JohnKočevarja ter za Mr. in Mrs. John Potočnik. Družina Fortuna, 979 E. 140 St., ima pismo (Special Delivery), naslovljeno na Frank Suhadohiik. STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 27. februarja,'^' UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" -i nutet J nn "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published bj THC AMERICAN JUGOSLAV FRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holiday# SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) By Gamer In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznačalcu v Cleveland In po pošti Izven mesta): Por One Year — (Za celo leto)___________________$G.50 For Half Year — (Za pol teta)____________________________3.50 Por 3 Months — (Za 8 mesece)________________________________2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)__ Por Half Year — (Za pol leta)____ Por 3 Month# — (Za ■ mesece) _ -.$7.60 _ 4.00 For Europe, Boutb America and Other Foreign Countrlei: (Za Evropo, Juino Ameriko In druge Inozemske driave): Por One Year — (Za celo leto)_____________$8.00 Por Half Year — (Za pol leta)_______________________________________4J0 Entered a# Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1878. Mirko G. Kuhel: Slovenija v horbi za svobodo II. VLOGA KOMUNISTOV Večina vsega političnega vodstva je izvirala iz ljubljanske inteligence, v kateri je bilo nekaj radikalcev, ki so javno propagirali socialno in ekonomsko preuredbo Jugoslavije. Med -te so spadali tudi vodilni komunisti, ki so bili dobro poznani v ljubljanskih političnih in kulturnih krogih (Kidrič, Kardelj) in so vživali zaupanje in spoštovanje tudi med svojimi političnimi konkurenti pri obrtnih zadrugah in med liberalnimi in klerikalnimi elementi. Slednji so vedeli, da se bodo ti radikalci hrabro in pošteno borili za svobodo ter da bodo s svojo agresivno energijo in osnovno zdravim političnim programom povlekli tudi preprosti narod na svojo stran. To se je uresničilo, kajti v treh letih in pol je Osvobodilna fronta organizirala slovensko narodno vojsko, ki šteje nad 40,000 rednih borcev ter nadaljnih 40 do 50 tisoč navadnih gerilcev, ki so sicer podvrženi komandi glavnega štaba narodne osvobodilne vojske Slovenije, ki pa ne spadajo med redne vojake. ; Opora, ki jo je Osvobodilna fronta dobila od navadnega ljudstva, je slonela na dejstvu, da je program Osvobodilne fronte določal za pravo osvoboditev in svobodo slovenskega naroda, in ne radi kakih političnih smernic komunistične stranke. V nobenem slučaju ni ta stranka skušala vsiliti komu svoje politične ideje in teorije, toda nedvomno je povečala svoje število radi velikega prestiža, ki ga je pridobila s svojo dalekovidnostjo o usodi Slovenije in s svojo agresivno akcijo proti narodnim sovražnikom. Največja bedastoča pa je, ko nekateri trdijo, daje Osvobodilna fronta "komunistična," oziroma, da so člani narodne osvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije sami "komunisti." Pretirano bi bilo celo, če bi rekli, da je 10'v osobja Osvobodilne fronte komunističnega. Osvobodilna fronta do danes še ni povzela niti enega koraka pri svojem osvobodilnem ali političnem delu v Sloveniji, ki bi bil komunističnega značaja, ali o katerem ni odločala ljudska večina potom svobodnih volitev. Edinstvo slovenskega naroda sloni izključno na vprašanju osvoboditve in pridružen j a demokratične Slovenije v federacijo z drugimi narodi Jugoslavije. To je cilj vseh političnih strank in posameznikov, ki se udejstvujejo v Osvobodilni fronti in ta program je absolutno narodnega značaja, katerega Slovenci globoko razumevajo. V svoji notranji politiki predvideva ta program slovenski narod, slovenski jezik in njegove kulturne tradicije ter neomejeno priliko za razvoj Slovencev kot svobodnih ljudi. Tako Slovenijo predstavlja mogočo le v družbi drugih narodov Jugoslavije—pod istimi pogoji—v fede-rirani državi. Komunisti v Sloveniji ne nastopajo kot politična skupina ločeni od drugih, temveč skupno in vzajemno kot posamezni člani Osvobodilne fronte. Dobro uvidevajo, da gospodarske in etične razmere ne dopuščajo v Sloveniji takih sprememb, kot jih je Ameriki prinesla ameriška revolucija, ali Rusiji oktobrska revolucija. In radi tega nasprotujejo, da bi se v notranje zadeve Slovenije vtikale zunanje sile—Rusija,^ Amerika, Anglija ali kaka druga zavezniška država. Pomoč za povcyno rekonstrukcijo dežele pa hvaležno sprejemajo od vsake države. Pripravljeni so učiti se od vsakega naroda, ki si je s svojo krvjo priboril svojo svobodo, posebno Amerika s svojo revolucijo proti Angliji in Rusija s svojo proti carizmu. Slovenski komunisti nimajo nobenega načrta za bodoče smernice Slovenije, razen onega, katerega je sprejela Osvobodilna fronta in s katerim se strinja dp malega ves slovenski narod. ČASOPISI IN REVIJE Značaj politične propagande v časopisih in drugih Pismo iz Italije (Ponatis iz "Glasa Naroda") Uredništvu "Glasa Naroda": Prilagam vam prispevek za vaš list, ker upam, da bo vaše bralce zanimalo brati kaj več o slovenskem narodno -osvobodilnem gibanju. Ce bom utegnil, bom poslal kasneje še kaj. Slovenija je bila do novejšega časa skoro odrezana od sveta in nismo skoro nič zvedeli, o ameriških Slovencih pa še celo ne. Imamo krasne načrte za obnovo svoje domovine, ki jo 'bomo dvignili na tako višino, o kakršni si nismo preje niti sanjati upali. Želeli bi, da se tudi ameriški Slovenci zanimajo več za staro domovino in da bi prišli tudi pomagati obnavljati jo. Saj u-pamo,- da boi^o lahko doma u-stvarili za vse izseljence Ameriko. Rabili bomo izobražencev in delavcev pri velikem delu, ki nas čaka. — O ameriških Slovencih sem poslal v domovino nekaj poročil iz vašega lista, ki mi je prišel slučajno v roke. — pvaležen bi "vam bil, če poizve-ste s kratko notico naslov družine Kušljan, za katero prilagam pismo. Tovariške pozdrave! Ivo Pirkovič, Pri Komandi NOVJ Bari, Italia. Pogubnost kvizlinške politike sodelovanja. Južna Italija, v januarju, 1945. Odpravljal sem se, da odle-tim iz Bele krajine v Južno I-talijo, in sem s tovariši še poslušal zadnja radijska poročila iz Londona. Kar spogledali smo se, ko je povedal napovedovalec, da pride' pred mikrofon dr. Kuhar, o katerem že nismo dolgo nič slišali. Dr. Kuhar nas je presenetil, ko je s svojim govorom tokrat prav tako odločno obsodil belogardi-zem, kakor je preje obsojal včasih osvobodilno gibanje. Presenetil nas je tudi z napovedjo, da bo Snoj tvegal svoje življenje (vsi smo se tedaj od srca zasmejal!) in da bo prišel iz Londona v Slovenijo z nalogo spreobračati belogardiste z nemškofašistične poti na pot narodno osvobodilnega gibanja. "Jutri bodo imeli belogardisti v nemških postojankah letake s Kuharjevim govorom že v rokah", je povedal tovariš Tone J., ki je imel take stvari na skrbi. Bilo je to 8. septembra. Potem je dr. Kuhar še dvakrat govoril, vendar ga nisem nič več slišal, ker sem medtem že odpotoval. Bila je grda jesen, kakršne ljudje že dolgo ne pomnijo in zavezniška letala niso mogla pristajati na zasilnih slovenskih partizanskih letališčih. Tako smo ostali v južni Italiji brez pošte in poročil iz domovine vse tja do Božiča, ko so prileteli spet prvi slovenski pot- niki. Zanimalo me je vprašanje, koliko sta imela Kuhar in Snoj uspeha s svojo propagandno akcijo med slovenskimi belogardisti, oziroma "švabobran-ci", kot pri nas ljudje običajno imenujejo te narodne zgubljen-ce. Pa so povedali tovariši, da so bili Kuharjevi govori glas vpijočega v puščavi in da so tudi Snojeva prizadevanja brez u-speha. Nasprotno, belogardisti so Kuharja v svoji propagandi silovito napadli. To sem pravzaprav pričakoval na podlagi prejšnjih izkušenj. Tak razvoj dogodkov sem že sredi poletja napovedoval v nekem pismu uredništvu našega partizanskega "Slovenskega poročevalca", pa mi tedaj tovariš urednik ni hotel verjeti. Vendar je bila stvar čisto jasna za onega, ki je imel že preje odprte oči zato, kar se je dogajalo v Sloveniji. Ameriški Slovenci so daleč od domovine in najbrže niste mnogo poučeni o resnici naše narodno-osvo-bodilne borbe, in zato mislim, da vas bo zanimalo, če vam napišem nekaj o tem. Današnja borba nam je dala silen nauk, ki ga naš narod ne bo smel nikoli več pozabiti. Kako je mogoče, da so dr. Kuhar in drugi, ki so iz Londona vzgojili in vodili belogardistič-ni pokret, nasproti temu po-kretu naenkrat brez moči? Kako, da belogardisti čez noč nič več ne poslušajo svojih voditeljev, ampak nasprotno, jih v svojih letakih še grdo napadajo ? * Govoril sem z bivšimi belogardisti, ki so jih naši zajeli še v veliki bitki na Suhorju (28. novembra 1942), kjer je bil uničen tretji belogardistični bataljon, in drugod, in ki so danes prav odlični borci za svobodo. Povedali so mi, da so jim njihovi politični in vojaški voditelji spočetka govorili, da morajo v svojem srcu okupatorja sovražiti, kajti da nimajo namena s sovražnikom trajno sodelovati, ampak dobiti le njegovo orožje, ko bo pa prišel pravi čas, da bodo z orožjem u-darili po sovražniku domdvine. — Tako so računali, da bodo ob koncu oprali svojo sramoto, in da bodo veljali po vrhu še za junake in osvoboditelje domovine. Poleg tega so imeli belogardisti seveda še skrit namen, z o-kupatorjevo pomočjo ohraniti voditeljstvo starim politikom, ki^ se jim je ves narod uprl prvič tedaj, ko se na njihov ukaz ob izbruhu vojne ni hotel boriti, in (5rugič, ko je po njihovem pobegu zgrabil za orožje tedaj, ko so ti voditelji prepovedovali in ukazali čakati. U-porni narod, ki je začel v mno- publikacijah največ pokaže politično smer. Teh listov in publikacij je med partizani v Sloveniji sorazmerno veliko. Toda edini list komunističnega značaja je "Ljudska Pra-I vica/' glasilo komunistične stranke. Ta je namenjen iz-j ključno za člane stranke in se ponaša z običajnim "kladi-jvom in srpom." List je praktično ure je van in prinaša gradivo o vojaški in politični situaciji po vsem svetu in seve-d^ polaga največ važnosti Sloveniji in vlogi, ki jo igra Osvobodilna fronta v tej svetovni vojaški in politični borbi. Stranka izdaja tudi drug material komunističnega značaja, ki pa je namenjen članom stranke za prosvetne namene, ne pa drugim članom Osvobodilne fronte. Drugi važni listi so: "Slovenski Poročevalec." ki je glavno glasilo Osvobodilne fronte, "Kmečki Glas." namenjen kmetovalcem in poljedelcem, "Žena Danes," ki je glasilo Narodne osvobodilne vojske Slovenije, ter mnogo drugih manj važnih listov in revij. Mnogo teh listov prihaja tudi v Ameriko in niti v enem ni opaziti kake komunistične, propagande. žicah odhajati v gozdovfe, so hoteli propali politiki z okupatorjevo pomočjo spraviti na kolena, po okupatorjevem porazu pa se vrniti na svoja voditelj-ska mesta. Ta načrt je bil narejen v jugoslovanskih političnih krogih v Londonu, od koder so dr. Kuhar in njegovi ljudje govorili Slovencem, naj se ne bore, ampak naj čakajo njihovega povelja. In belogardisti so čakali po laških fašističnih kasarnah. Pa ne 3olgo, ker jih je fašistični okupator pognal v borbo proti narodno-osvobodilnemu po-kretu, ki se je preteče širil po mestih, vaseh in gozdovih. , Samo na nekaj so belogardistični voditelji pozabili: da jim bo njihov pristaš v družbi okupatorja in v borbi na strani fašistov neizobigno moralno propaSel in jih bo kot moralni pokvarjenec v najbolj kritičnem trenutku, v tistem trenutku, ko bo dal dr. Kuhar iz Londona povelje za napad, pustil kratko in malo na cedilu. Kako si je mogoče domišljati, da bo belogardist res napadel okupatorja, če je z njim preje že nekaj let sodeloval. Teden dni pred kapitulacijo Italije smo v Novem mestu zvedeli, da so naredili belogardistični voditelji podroben načrt, kako bodo ob italijanski kapitulaciji — to je v tistem trenutku, o katerem so belogardistični voditelji govorili da je treba z borbo nanj čakati — prevzeli oblast v mestu, razorožili Italijane, zasedli utrdbe, potem pa začeli s splošno mobilizacijo itd. In kaj se je zgodilo v resnici? Ko je prišel 8. septembra polom, so izdali beli voditelji proglas, da prevzemajo oblast in da bodo kaznovali s smrtjo vsako podpiranje partizanov. Toda v Novem mestu tedaj ni nihče utegnil brati belogardi-^tičnih proglasov — in zato danes v Novem mestu sploh malo kdo ve za ta "zgodovinski" proglas — kajti meščani so navdušeno sprejemali partizane, ki so vkorakali v mesto z namenom, da razorože Italijane in prevzamejo vojni plen; belogardisti sami pa se tudi niso brigali za poklice svojih voditeljev in so se odpravljali skupaj z Italijani na trnjevo pot iz mesta. V Kandiji so se zbrali Italijani, ki so jim partizani dobrohotno pustili še nekaj pušk (prinesli jih itak niso daleč, ker so jih spotoma partizanske patrole, civilisti, in celo navdušeni dečki razoroževali). Razoroženim Italijanom sta se pridružila ciganska rodova Hu-dorovičev in Brajdičev, ki so služili Italijanom za vohune in so se zato bali ostati, in nekaj domačih vohunk in osobje italijanske vojaške javne hiše iz Kandije. Tej pisani družbi so se pridružili še belogardisti, ki so mimo hiše, kjer sem tedaj bival, peli: "Hej Slovani . . . . črna zemlja naj pogrezne nega, kdor opada", ter vzklikali kralju Petru. Toda že nekje p r i Toplicah so zapustili umikajoče se Italijane ter so po velikem ovinku krenili na nemško stran, kjer so nekaj tednov kasneje že v nemških kasarnah v Kostanjevici vzklikali Otonu Habsburškemu (to je bila najbrž nemška igra z naivnimi belogardisti!) ter širili med preplašenim narodom propagando za obnovo Avstrije. Tedaj se jim je že pridružil kapitan Vuk Rupnik, sin ljubljanskega nacističnega prezidenta, kot nemški odposlanec in organizator. I Sedaj je bil čas, da bi se be-1 li generali in voditelji, ki jih je vojska tako sramotno zapustila z njihovimi proglasi, nekoliko zamislili nad naukom, ki jim ga je razvoj dal. Vsaj ti- sti, ki jim je uspelo v prvi zmešnjavi pobegniti k novim gospodarjem — Nemcem. Tudi gospodje v Londonu bi se morali vprašati, kako da je njihova vojska v kritičnem trenutku odpovedala in ni napadla sovražnika. Sedaj je postalo vsemu svetu namah jasno, da so bili tisti načrti londonskih gospodov o čakanju na "ugodni" trenutek in o sodelovanju z okupatorjem usodna zabloda, hkrati pa tudi težak zločin nad narodom, ker so po tej poti vodili dobro ljudstvo v moralno propadanje in v zločinsko bratomorno vojno, iz katere zapeljani pokvarjenci ne morejo nič več najti poti nazaj. Dr. Kuhar je duhovnik in se je s tovariši zavedal, kaj so storili in so zato poizkušali svoj zločin nad narodom popraviti. Pa je bilo prekasno! Vojska, ki so jo vzgajali za izdajalce, jih je izdala. To je res težka odgovornost pred sodbo zgodovine. * Sedaj bomo tudi mnogo lažje razumeli, kako je mogoče, da se dogaja, da kljub Titovim amnestijam beži toliko poraženih četnikov z Nemci v brezupno pogubo. Tudi Mihajlovič je računal, da se bo prešpekuliral skozi vojno, da bo z okupatorjevo pomočjo, ukrotil svobodo-željni uporni narod in da bo postal v "ugodnem" trenutku poceni junak in zmagovalec. Zato je tudj, on nastopil zločinsko pot narodnega zavajalca in pot kvizlinške politike. Po svetu je razširjeno mnenje, da Mihajlovič sam ni sklepal sporazumov z Nemci, ampak da so zašli na kvizlinško pot sodelovanja samo nekateri neodgovorni njegovi podrejeni poveljniki. To mnenje je razširjeno zlasti na Angleškem. Vendar pa ni tako! Nobenega dvoma glede tega pa ne more biti, če navedemo dokument, ki ga je Narodno o-svobodilna vojska zaplenila raz-oroženi 14. italijanski pešadij-ski diviziji "Isonzo" v jeseni leta 1943 v Novem mestu. Gre za januarsko mesečno poročilo obveščevalne službe italijanske II. armade, ki je imela svoj sedež poveljstva na Reki in ki ji je poveljeval fašistični krvnik Slovencev, armadni general Mario Roatta, ki je vpisan v jugoslovanskem seznamu vojnih zločincev. Omenjena zaplenjena i-talijanska vojaška listina nosi številko No. 08/306 tajnega di-vizijskega protokola in datum 15. januarja 1943. Listina pravi: "Posebno zanimanje je zbudila vest iz nemškega vira, da je general Mihajlovič, ki je organiziral vrhovno poveljstvo o-boroženih sil na Ravni gori, dovolil četnikom sodelovati za sedaj (!) tudi s Hrvati in Nemci v borbi proti komunizmu. To sodelovanje je res v teku že nekaj tednov tako na področju 718. nemške divizije (Sarajevo, Ozrem in Romanja plani-nja), kakor tudi na področju izključno hrvaške pristojnosti. Hrvaška dnevna vojna poročila so pogosto omenjala opera cije pfoti partizanom, ki se jih udeležujejo četniki skupaj z nemškimi in hrvaškimi oboroženimi silami ..." — Po teh podatkih bi bilo mogoče soditi, da je bil sklenjen formalen sporazum z Nemci v Mihajloviče-vem glavnem stanu koncem decembra 1942, čeprav so četniki sodelovali z nacisti že preje v vojaških operacijah. Kakor dr. Kuhar in tovariši, je tudi general Mihajlovič (saj so sedeli itak pri istem političnem omizju) čakal "ugodnega" trenutka, da bo napadel okupatorja in da bo postal poceni o-svoboditelj, med tem časom pa je sodeloval z okupatorjem. V italijanski okujmcijski zoni je prišel ta "ugodni" trenute ^ napad na okupatorja p" Mussolinijevega režima. ^ beremo v 8. številki obves# nega organa "Notiziario CO Militare", ki jo je izd«" , veljstvo II. italijanske kot strogo poverijiv dok 15. avgusta 1943 (dokuB® ma označbo 14. divizij® zo": No. 08/4646) inf"! o četnikih: "Četniki so a ^ no prepričani o naši d® kapitulaciji i n ^ Ift pot četniško poveljstvo J® vsem formacijam tocna Ija, naj se približajo na ^ sadkam in naj jih napa se polaste našega oroz]®i ^ koli ga ne bi bilo ti po sporazumih". kakor smo videli, da s® ^ gajalo tudi v slovenski : di. Saj so bili itak ^ ^ seboj preko izdajalske? ^ L; jorja Novaka in dubovny^ larja. — In kaKO so . došlem "ugodnem" bogali Mihajlovičevo P° Tq nam pove imeno' ivaB"' ročilo ^ lijansko uradno poi nekoliko dalje: "Kraj®^ k X >0l niški poglavarji so vUl da nočsp osrednje četniške kom ui In res, čeprav je ^ ,0 , deset dni, odkar je lovič povelje, niso ^ šili proti nam nobenega ' nega dejanja". w, Torej tudi to prav w kor pri slovenski beli ^ '(ii di general MihajiO^'' jjiJ čil s svojo kvizlinško en sodelovanja četnike ce, ki so potem v ^ ji ^ trenutku izdali tudi o mega. .,_ič Toda Draža MihaJ tega trenutka ni P % ampak je v svoji k vi ^ litiki vztrajal tolika mu je začelo goreti P jj; ^ mi in je prav v zadw pobegnil po zraku . (i) ^ Svojo kožo je ki v nesreči je pustu •- dr"« ki ne vidijo nobenega izhoda kot da se ^ kupator jem, dokler . t, ^ meli kam; kajti v sV ^ J losti nimajo več nao^ da bi se odtrgali o J liQ tovariši je in zato ce ^ ne čakajo na Osvobodilna borb» ^ i \ dala veUko y] znanje, ki bi ga " go*/^ biti noben narod, ^ * = pasti in izgmiti: dober namen eS' f«t slaba sredstva; ni J lahko politika tudi nemoralna, le da_^^ končen namen; z , „ gre za velika %i nega obstoja, je ^ gii^ k šitve, pot brezkoittP^ )d*^ J. _ krite in poštene k- dina varna in častD* ^ > ■ i.» bodo. P Cleveland Rachmaninoff s will lead The ..inOl* * yt? Dr. Prank Black' J Q^ij ^ the NBC Sympbow^^j^, tra in a f at the symphony Thursday and g nings, March 1 pjan' , tinguished Russi^'^ mon Barere, will he k Simon Barere, 00:»% a' his debut at these won considerable # his performanceS-^^j,# ^ concertos of Ra^h Tchaikovsky. born in Odessa ^ of the Leningrad gg, where, at the ag® ^ jj/ the much coveted # x Kupujte vojne VHlne znamke, da ^ oxIAfe In yae. kar O"® »!■ ■«n H (J, "htj 3 < I 'VI fa Ni ENAKOPRAVNOST STRAN g. LEPISTRIČEK BEL-AMI francoski spisal — GUY DE MAUPASSANT «1111 Prevel — OTON ŽUPANČIČ (Nadaljevanje) 'MČn ^ je bil hlače,! ^ierokev w f Poli '®^ovnik. vorii: ^^^.dnik ga je ogo- "in ali mi hoče- M«! M.;:; Koi odgovoril. je opozoril:."Pri- Tedai ' dam prijeti." jj|kliknil. "M nenadoma Sem 1 J ® dotaknite se me. Du p "®*^otakljiv!" ■ HOV fip -I/-. A kakor ^ ^ proti nje- ter ]v„ • podreti na *j ste ^^/^)"6nčal v obraz: 4o y„ ®^ceni . . . zasačeni. m, ^ prijeti, če ho-% lahko." r 3glasom: f %u T»- Laroche- ^*W*Brvamj&stML. ? osu-uiS' ? zajecljal: r^^^dnip hočete ^ožsei kdo ste?" "Ta 2+ P^ ® poudaril Ja, ^ podla duša %eu ^es Laroche-pQto^'^ister." ^^gesu i/tegnil proti roko ■ m ^robh "" P^som, kjer je o^t^vii; ^ ^d®ča pega, ter je i^osi na svo- > Ilo • * 0 k.^%i trat! gumb- . %C'kipriha/ ^ vredna stil naprej. Oni se je iz vljudnosti branil. Du Roy ga je silil: "Kar najprej, gospod." Komisar je dejal: "Za vami." Tedaj se je žurnalist priklonil, pa v ironično-vljudnem tonu: "Sedaj je vrsta na vas, gospod policijski koftiisar. Jaz sem tukaj malo da ne doma." Potem je zaprl vrata, nalahno, češ: bodimo obzirni! Uro pozneje je stopil Georges Du Roy v uredništvo "Vie fran-caise." Gospod Walter je bil že pri delu, zakaj še vedno je skrbno vodil in nadzoroval svoj list, ki se je bil zelo razširil in je krepko podpiral vedno večja podjetja njegove banke. Šef je vzdignil glavo in je vprašal: "A, vi ste? Jako čudni se mi zdite. Zakaj pa niste prišli k nam dinirat? Odkod ste pa prišli?" Mladi mož, ki si je bil v sve-sti, da napravi vtisek, je izjavil, s poudarkom na vsaki besedi: "Pravkar sem strmoglavil ministra vnanjih zadev." "Strmoglavil . . . Kako?" "Jaz hočem nov kabinet, nič več in nič manj. Zadnji čas je, da odbrenemo to mrhovino." "Nikakor ne. Pravkar sem zasačil gospoda Laroche-Mathieu-ja v prešuštvu z mojo ženo. Policijski komisar je stvar ugotovil. Minister je izgubljen." Walter, čisto prepaden, je potisnil naočnike na čelo in je vprašal: "Ali ne zbijate šal z menoj?" "Nikakor ne. Nemudoma napišem celo članek o tem." "A kaj hočete pravzaprav?" "Strmoglaviti tega lopova, to podlo dušo, tega javnega hudodelca." Georges je del svoj klobuk na naslanjač in je pristavil: "Naj se le varujejo tisti, ki mi hodijo na pot. Jaz nimam navade odpuščati." Šefu ni hotelo še sedaj v glavo. Zamomljal je: "Ampak . . . vaša žena?" "Takoj jutri zjutraj vložim tožbo na ločitev. Vrnem jo ranj-kemu Forestierju." "Ločiti se hočete?" "Menda. Sn;ešen sem bil; a moral sem se delati neumnega, da bi ju presenetil. Sedaj ju sem. Vajeti imam v rokah jaz." Gospod Walter kar ni mogel uma zbrati, s preplašenimi očmi je gledal Du Roya in si je mislil: "Presneto, ta jih pa ima za ušesi, ta!" Georges je povzel: "Sedaj sem prost . . . Nekaj imam pod palcem. Pri novih volitvah oktobra meseca se predstavim za poslanca v svojem kraju, kjer sem dobro znan. S to žensko, ki se je zdela vsem sumljiva, se nisem utegnil nikakor utrditi, niti priti do pravega ugleda. Ujela meje I kakor tepčka, varala me spred stari, ves osupel, je mislil, da j in zad. A odkar sem vedel, kaj je njegov urednik natrkan. Za-! mi uganja, sem odprl oči in pa-godrnjal je: "Bežite no, kaj pa zil nanjo, ničvrednico." kvasite!" 1 Zasmejal se je in je pristavil: Gas Pipelines Laid in France "Ubogi Forestier je bil goljufan . . . goljufan, da ni ničesar slutil, zaupen, kakor je bil, in pokojen. Sedaj sem se iznebil garij, ki mi.jih je ostavil. Sedaj imam proste roke. Sedaj pojdem naprej." Kobalj je bil sedel preko stola in je pristavil, kakor v sanjah: "Sedaj pojdem naprej." In očka Walter so ga gledali še vedno s prostimi očmi, z naočniki na čelu, ter so dejali sami pri sebi:."Res pojde naprej, cigan prežgani." Georges je vstal: "Sedaj napišem članek. Diskretno ga moram sesukati. Ampak veste, ministra bo porazil. Možak je padel v morje, in ni ga ribiča, da bi ga še ujel. 'Vie francaise' nima nič od tega, če bi mu še prizanašala." Stari se ja nekaj trenotkov še obiral, potem se je odločil: "Kar dajte," je rekel, "zagazili so, slaba jim bo predla." IX. Trije meseci so pretekli. Du Royeva razporoka je bila pravkar razglašena. Njegova žena se je imenovala zopet po Forestierju, in ker so hoteli Walterjevi 15. julija odpotovati v Trouville, so sklenili, da prežive, predno se razidejo, en dan na kmetih skupaj- Določili so za to četrtek in že ob devetih zjutraj so se odpeljali v velikem landavcu s šestimi sedeži in s štirimi konji. Zajtrkovali bodo v Saint-Ger-mainu, v paviljonu Henrika IV. Lepi striček si je bil izgovoril, da bo on edini moški, ki se udeleži izleta, zakaj navzočnosti in obraza markija de Cazolles ni mogel prenašati. Zadnji hip pa so sklenili, da vzamejo na vse rano grofa Latour-Yvelina kar iz postelje s seboj. Sporočili so mu to prejšnji večer. V hitrem diru so drdrali po aveniji Champs-Elisees, potem skozi boulognski gozd. Bilo je krasno poletno vreme, ne prevroče. Lastavice so švigale pod nebom v velikih lokih, tako hitro, da se je zdelo, kakor bi puščale sled za seboj. Tri dame so sedele zadaj na landavcu, mati na sredi med hčerkama; in njim nasproti možje, Walter med svojima gostoma. Šli so preko Sene, okoli Mont-Valeriena, dospeli v Bougival, potem pa vse ob reki do Pecqa. Grof Latour-Yvelin je bil že precej v letih; imel je dolge, redke zalisce, ki so mu pri najrah-lejši sapici na koncu zavihrali, da se je Du Roy izrazil: "Z vetrom v bradi dela jako čeden vtisk." Nežno., je gledal Rozo. Že mesec dni sta bila zaročena. Georges, zelo bled, je često pogledal Suzano, ki je bila tudi bleda. Oči so se jima srečavale, bilo je, kakor da se jima strinjajo, se razumejo, si pripovedujejo tajne misli, pa so se zopet iz-begavale. Gospa Walter jeva je bila mirna in srečna. Zajtrk je bil dolg. Predno so se vrnili v Pariz, je svetoval Du Roy, da bi se izprehodili po terasi. Najprej so se ustavili, da bi občudovali razgled. Po vrsti so se postavili ob zidu in se vsi navduševali, tako daleč je šlo obzorje. Sena je tekla pod podolgovatim hribom proti Maisons-Laffitte, kakor neizmerna kača sredi zelenja. Na desni, na višini se je očrtaval od neba marly-ski vodovod s svojimi ogromnimi loki, kakor gosenica z velikanskimi nogami, in spodaj se je skrival Marly med vrhovi košatega drevja. Širna ravnina, raztezajoča se v ospredju, je bila posuta tu pa tam z vasmi. Vesinetski ribniki so risali jasne, čiste maroge v skromno zelenje malega gozdiča. Na levi, prav v daljavi, je kipel v nebo špičasti zvonik Sar-trouvillski. Walter je menil: "Take panorame ne vidiš nikjer na svetu. Niti v Švici ni podobne." Potem so začeli složno korakati, da bi se izprehodili in se malo navžili tega razgleda. Georges in Suzana sta ostala zadaj. Komaj sta bila par korakov od drugih oddaljena, ji je rekel z nizkim, podmolklim glasom: "Suzana, ljubim vas. Ljubim vas—glavo bi izgubil." Zašepetala je: "Tudi jaz vas, lepi striček." Povzel je: "Ako vas ne dobim za ženo, pojdem iz Pariza in iz Francije." Odgovorila je: "Poizkusite vendar, zasnubite me pri papanu. Mogoče se pa vda." (Dalje prihodnjič) ;p:'.. Who' J^^proti, oči v oči, stisnji '^na suh, enimi pest-® prosto sršečimi s skrbno nasu-1 ju jig^no stopil med ' ^^%ii ločil: "Go- ■i 0^ v jjii 'k J,' ne izpozabi-sta čast!" la ^^'^^lena ^ Pokazala S Se ^edbo se ves čas J® kadila in se i kn,.. je povzel: t"" Roy. tu.. ^ ^et5.®^0- Va&.^J!°fteIji, njo j 1: j® zaiuom-»voj^S? «&sar ',1' V (> k:r'^^kajewC \ P° ^°(^in pre-'.. M?" tf (dejstva taji- V Vk ^ odgovo ' *1 »!• .Ali ^oril Madele- Bospa, da je K ^°šča" ^ j^bimec i % . -"» stanovanja. ie k Vprašal ^®Ssvr^- . ^°"ca (isrrAli v ( še ^ A pumping station, one of many set up along the pipeline carrying vital fuel oil in France. Upper photo shows station carefully camouflaged against air observation. Lower left, ship-to-shore line for unloading petroleum from ships. Lower right, American engineers have laid this gasoline pipeline in France, five miles inland. , IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sve+a SEZNAM NABIRALNIH POSTAJ BROOKLYN, New York—665 Seneca Avenue. CHICAGO—Northside: 3019 N. Damen Ave. (pri šolarju). Westside: 3936 W. 26th St. (nasproti SANSovega urada). South Chicago: 9710 Avenue L. Roseland-Pullman: 516 W. 115th St CLEVELAND—Okrožje St. Clair: Slovenski Narodni Dorfi, 6409 St. Clair Ave. Collinwood: Slovenski Delavski Dom, Waterloo Rd. Euclid-Nottingham: Društveni dom na Recher Ave. Newburg: 11202 Revere Ave. (prl Mrs. Traven). DETROIT—Slovenski Narodni Dom, 17153 John R; Slovenski Del, Dom, 4375 S. Livernois. MILWAUKEE—Po dnevu: 630 W. National Avenue. Zvečer od 6. naprej: 7th West National Ave., ali pa 9th in W. Mineral St. Za severno stran: Pri Mary Rodich, 2739A, North 29th St. WEST ALLIS—Od 10. do 12. dopoldne: Paradise Theatre Bldg., drugo nadstropje, soba št. 207. WAUKEGAN-NO. CHICAGO—Slovenski Narodni Dom. ST. LOUIS, MO.—4658 Rosa Ave. (Pri Mrs. Speck). PITTSBURGH, PA.—Slovenski Dom, 57th in Butler Sts. NEWARK, ELIZABETH, LIN D g N, N. J.—2021 Ingalls Ave., Linden, N. J. WESTMORELAND COUNTY, PA.—Pri Antonu Zorniku, Herminie, Pa. GLAVNO SKLADIŠČE V NEW YOR-KU: Warehouse, WRPASSD, 161 Perry Ave. Ex-G.Ls Enter College for Postwar Training i^oki ča- b, Narediti? Ali je proti S «.% sospod; >;« u,f f«C° ^"ma" „ p?« policij. ■""i« 2,«°" ^^■nino na- "^isar, na ^idva več i „ -d ^'^^senečen ^ &a pu- While industry is still laying its careful plans for the day when swords may be beaten into plowshares, the gGvernment has already put into operation its machinery of reconversion for the men discharged from the ariiicd forces. Thousands of young men are being dispharged monthly, and many of them, like thoM shown above, have resumed their sk'udies or are receiving training for new vocations. 19 blag gpomm OB PRVI OBLETNICI NENADNE SMRTI našega preljubljenega In nikdar pozabljenega sina, brata, vnuka, nečaka in bratranca Ensign Waher F. Cerbenik Svoje mlado življenje je zgubil dne 27. februarja 1944, ko je na manu-vrih treščilo njegovo letalo v Oregonu na zemljo, in je dobil smrtne poškodbe. Zdaj bivaš vrh višave jasne, Kjer ni mraku, kjer ni noči; Tam selnce sreče Ti ne vgasne. Resnice solnce ne stemni. Gledaje sliko Tvoje sreče, In zroč nebeški Tvoj obraz, Iz duše vzdihnemo koprneče: "Naj gremo, naj gremo s Teboj!" Prerano si odšel pred nami, Prej gost, bolj redek naš je broj, V deželo solnčno nad zvezdami Nas vabiš, kličeš za seboj. Tone solnce, tone Za večerne gore, Ž njimi le naša tuga Vtoniti ne more. Zjutraj solnce vstane Lepše še žareče, Ž njim pa radost nam Vstati nikdar neče. Toni solnce, toni. Drugim topi boli, Njim na srečo vstajaj, Ce za nas nikoli! ŽALUJOČI OSTALI: FRANK in THERESA CERKVENIH, oče in mati MRS. EMMA ZORC, sestra; PVT. STANLEY J. ZORC, svak; MARY OBED, stara mati; CYRIL OBED. JACK OBED. ANTON CERKVENIK, ANTON SALAMANT strici; ROSE SALAMANT. LILLIAN OBED. teti; EDWARD in ROBERT SALAMANT, DOLORES in RONALD OBED, FRANCES, MARY in OLGA CERKVENIK, bratranci in sestrične. Cleveland, Ohio, 27. februarja 1945. # ISTR'AN A, ENAKOPRSVNOSTj 27, . februarjS';^ V METE2U MARIJA KMETOVA Roman (Nadaljevanje ) Zavzdihnila je in legla vznak, a potem se ji je zmračilo lice, ko je zazrla visoko steno železnih ovir pred seboj. "Tone", je mislila dalje. "Vanda — kako bo to? A pravi Andrej, da bo vse šlo, da bo vse uredil in naj se mirno prepustim njegovim ukrepom, če Tone ve, sluti? Povedala bi mu, a vselej takrat se mi beseda zapre kar sama od sebe in menda je tudi to vzrok, da že nekaj dni ne morem govoriti z njim. O, Andrej, da bi že bilo!" Mahoma se je stresla, zaslišala je odpiranje in zapiranje vrat, sklonila se je in sedla, in že je bil Tone v sobi. "O, dober večer, moja preljuba gospa in boljša polovica! Kaj si še tukaj?" Tina si je grizla ustnice in ni odgovorila. Tone. Tone je ziba-je se, pristopil k zofi in sedel poleg Tine, ki se je s studom odmeknila na skrajni konec zo-fe. "Kaj si še tukaj, te vprašam? O, pa ne odmikaj se, golobica moja, Tinica zlata, saj nisi tako plaha, kakor se zdiš. A mi-shl sem, veš, mislil sem, da si že odšla — z Gornikom, s svojim preljubim Andrejem, z Andre jčkom ljubljenim. Ha, ha!" Tina je poskočila, a Tone jo je ujel za roko in jo šiloma potisnil' nazaj na zofo. "Pusti me!" je siknila Tina in mu izvijala roko iz njegove, a Tone je ni izpustil in ji govoril dalje: "Čakaj, čakaj, ptička moja, ti ptička moja — " in hotel jo je poljubiti, a Tina je za vpila: "Studiš se mi — stran pojdi!" "Stran? I kdo bo šel stran, kaj? Saj ti siliš stran. Sem res mislil, da si že odšla z Gornikom čez hribe in doline ..." "Kaj hočeš z Gornikom?" je jezno zavpila Tina. "Jaz nič — ti hočeš;" "Jaz?" Tina je vstala in sedla k mizi. "Pijan si, spat pojdi!" "Pijan, pijan — je že prav, a vendar vem, kar vem." "To veš, kje imajo boljše vino — drugega ti ni mar. Sicer se pa ne bom razgovarjala s teboj, noč je in. .. " "In jaz vendar vem, kar vem. Le počakaj, ne bo ti žal." "Počakam, ker hočem jaz in ne, ker hočeš ti." "Je že prav. Ti se bojiš, vidim, da se bojiš, a prav nič ne bom hud." "Oh!" je zaničljivo zamahnila Tina z roko in mu obrnila hrbet. "Oh in oh — kakor hočeš, a jaz vendar vem, kaj imata z Gornikom. He, je prav?" m Tina je nepremično sedela in vendar ji je kri v naglici butala v sencih in v glavi je vršalo, da se je vsa soba vrtela pred očmi. "Bo že prav, kajne? Misliš, da sem slep? Da nisem videl tvoje dvojne igre? O, vse sem videl in vse vem. Pa da bi se zaradi tega jezil? Kaj še! Se prav izplača za tako malenkost in sploh, brigata me — ti in Gornik!" "Ha, ha," se je prisiljeno za-smejala Tina. čeprav jo je zbodlo v,dno srca. "Le smej se, jaz se tudi. A da veš, jaz sem pošten in razumen človek ..." "Nikar ne kvasi, lepo te prosim!" "Razumen človek sem in če vidim: ti ne moreš, nočeš z menoj, no — kaj "bi te silil in čemu bi ti delal zapreke? Pojdi v božjem imenu, kamor te vleče srce in — žep." "Žival!" "Ho, ho — kako si prijazna, ti moja ljubezniva gospa! Žep, žep — kaj meniš, da ne vem, kako te tlači revščina? Smiliš se mi —. " "In kdo je kriv?" ."O — jaz, kaj?, ki delam." "In piješ!" "In ti — ležiš. Lena si, kolikor te je!" "Ah — pa se mi res prav ljubi poslušati te —." Tina je vstala in hotela oditi, a Tone je poskočil in jo zadržal. "Le počakaj, le počakaj, bom kmalu pri kraju." Tina je malomarno obstala in Tone je nadaljeval: "Še malo potrpljenja — saj boš šla, boš šla! Tukaj lepo sediva in poslušaj dalje: torej lenoba gor ah dol, pustiva to, čeprav vidim sobe dan za dnem vse razvlečene in vse je v neredu — pa pustiva. Ti ne maraš zame, in jaz, jaz se tudi ne bom jokal za teboj, je vse preveč lepo življenje in sem še premlad in si mi ti premalo in i-mam preširoko obzorje, da bi počenjal vse. to. Kaj bi! To je za študente in filistre! Tudi moril se ne bom. Ha, ha, zaradi tebe, zaradi ženske, ta bi bila lepa!" "Kratko, kratko, prosim!" Tina je bila že vsa nestrpna in besede so butale obnjo kakor skale. . "Kratko, torej prav kratko, takole: pojdi z Gornikom, kamor hočeš —." "Tvoja jasna, resna beseda? Pijan si in — " "Že vem, kaj govorim in sem zdajle že čisto trezen. Ne bom ti v zapreko." "Vanda?" "Naj gre s teboj, kaj bom z Foao.Mi, "I HAD THE MOST WONDERFUL DREAM LAST NIGHT-1 DREAMED EVERYBODY HAD FILED THEIR INCOME TAX_RETURNS EARLYl" njo! Sem vesel, da bom spet prost." "Lep oče si." "In ti še lepša mati. Pa nič o-čitkov — ne maram. A nekaj si izgovorim." "To je?" "Sto tisoč kron — za pot v Ameriko in za še kaj." Tina je prebledela in omahnila, da se je morala oprijeti stola. "živina! Prodajaš me, prodajaš m kar tako! In te ni sram?" "Ljuba duša — kaj se razburjaš? To je vendar prav lepo ! In toliko madeža kot ga preneseš ti, ga prenesem menda tudi jaz? In vsa prostost, ki jo zadobiš? ,In tisočaki Gomi-kovi? Še pocenf, poceni sem in predober; kdo drugi bi te z bičem iz hiše, veš!" "Končano ?" "Pod tem pogojem." "Sto tisoč kron — dobiš jih. V dveh dneh me ne bo več tu. In zdaj me pusti, da grem." "Hvala B o g u, da bora le prost! Hudič te vzemi!" Zleknil se je na zofo in v hipu zaspal. (Dalje prihodnjič) Delo Prog. Slovenk za relif v letu 1944 (Nadaljevanje) Društva so darovala Dr. štev. 321 Warren, 0............... 10.00 Anton Žuga ................ 1.00 Jakob Persin ............ 1.00 Anton Martincic.........50 Frank Umek ...............25 Skupaj poslal J. Jez $12.75 23 Darragh, Pa. poslal Anton Jevernik .................... 5.00 87 Društ. darovalo ........ 2.00 Anton Zornik ............ 1.00 Skupaj ........................ 3.00 442 Slovenske Sokolice _ 10.00 6 Bratstvo, Sygan, Pa. poslal John M. Wirant 5.00 13 Društ. darovalo ........ 5.00 Nabrano na seji ........ 7.00 Skupaj poslal J. Snoj 12.00 7 Bratoljub poslal M. Balog .......................... 5.00 282 Little Falls, N. Y. poslal John Sterzina ............ 5.00 10 Društvo darovalo — 5.00 Po $2.00 Frank Usenečnik. Po $1.00: Frank Grum, A. Starinan, Frank Yamnik, Urban Jelovsek, Rose K. Omejc John Brencic, John Kmetich, Frank K. Wer-hunce. Matt Vehar, Anton Kusick, Steve Kauchick. Po 50c; Valentine Yugo-govich. Skupaj poslala Rose K. O- mejc .......-................ $18.50 73 Ljubljana, Barberton, poslala M. Sustarsic .... 5.00 295 Društvo darovalo Bridge- ville. Pa .................... 5.00 Mary Oblack .............. 2.00 Skupaj ...................... $7.00 153 Youngstown, O. poslala Helena Fabian ................ 5.25 492 Oakmont, Pa. poslala A- melia Sorch ............ 10.00 63 Rillton, poslal Louis Shu- star ............................ 20.00 427 Coverdale, Pa. poslal Jos. Ferencic .................... 10.00 300 Braddock, Pa. poslal Matt Junko ........................ 5.00 129 Lipa .......................... 5.00 407 Windsor Hts., W.Va. 1.00 450 Cvetoči Noble ......... 10.00 474 Blanford, Ind., poslal Rudy Bohinc ................ 5.00 53 V Boj, poslal Joseph Durn ...................... 20.00 177 Reliance, Wyo. poslala I- vana Poljane .............. 5.00 265 Southview, Pa. poslal John Jabkar ...................... 15.00 237 Conneaut, Ohio. Društvo darovalo .................... 5.00 August Kodelija........ 1.00 Skupaj posl. J. Sedmak $6 163 Albia, la. Dr. darovalo 5.00 Frank in H. Kristoff 2.00 Skupaj ........................ 7.00 4 Bellaire, O. Dr. dar .... 5.00 Nabrano na seji ........ 2.50 Skup. posl. Fr. Pishek 7.50 234 Milwaukee, poslal Joseph Fritz .........-.................. 5.00 264 Poslal Chas. Zakelj .... 5.00 225 Edison, Kansas. Društvo darovalo .................... 5.00 Po $1.00; Jerry Okorn, Joe Golob, John Dolenc, John Tersinar, August Longo, Frank Jelovcan, Ignatz Burger, John Cizerle. 50c J'rank Spaiser. 25c Joe Za-laznik. — Skupaj poslala Anna Jelovcan ........ 13.75 162 Palisade, Colo. Poslal Fr. Mantz .......................... 5.00 290 Homer City, Pa. Poslal Peter Skoff .................... 5.00 381 Augilar, Colo ............ 5.00 Po $1.00: Steve Jelenic, J. Kolenc, Frank Belle. Skupaj poslal J. Kolenc $8.00 201 Delagva, Colo. Društ. darovalo ............................5.00 Po $1.00: Frank Milavec, Joe Slavec, Tony Fatur, Tony Udovich, John Klo-bus,, Rose Fatur, Pauline Micek. — 50c L. Udovich. Skupaj poslal Frank Milavec .......................... $12.50 422 Rains, Utah, poslala Sophia Kot^r ................ 5.00 Iz Chicaga je poslala tudi zavedna rojakinja Gertrude Me-dizer $10.00. Darovali so: $5.00 Gertrude Medizer; $3.00 Jack Medizer; — Po $1.00: Anna JBregant in John Bregant. Admiral to Senator Adm. Thomas C. Hart has taken office in the U. S. senate by appointment of the governor of Connecticut. He is shown with his wife and their youngest daughter, Harriet Taft Hart. Must Go Down to the Sea Again Mali oglasi CLEVELAND ORCHESTRA Prank Black, dirigent SEVERANCE Četrtek, 1. mar., 8:30 DVORANA Sobota, 3. mar., 8:30 SIMON BARERE, piano Ves Rachmaninoff program Vstop. Severance dvorana CE. 7300 A typical hardy coastguardsman, left, who will itaatch his skill and strength against the unconquerable sea. He is shown on lookout. Right, Coastguardsman Carl P. Martin, Benton, 111., all wrapped up to man a spray gun on ship's superstructure while still at sea. Repair work must go on at sea and not in dry docks except in rare cases. Dr. Kemovo Angleško-Slovensko berilo (English Slovene Reader) je pripravno za učenje angleščine ali slovenščine. Dobi se v naši tiskarni WHERE THE FUEL GOES FARMERS in Ae Corn Bek nsed [orer one billion gallons of gas6* [line and kerosene in tbeir trac^ ftors last year.(^ V COLLINWOODU IMAM NA PRODAJ SLEDEČE HIŠE: BLIZU 140. ULICE, za eno družino, 7 sob, se lahko rabi za dve družipi. Cena $5,700. BLIZU 140. ULICE, 11 sob, se lahko rabi za dve ali tri družine, velik lot. Cena $7,400. BLIZU 200. ULICEI v Euclid, za dve družini, 10 sob. $10,000. BLIZU 152. ULICE, zidana hiša s trgovino in dvemi .stanovanji, parna gorkota; pripravno za vsako trgovino. Cena $11,000. Imam še več drugih hiš v tej okolici Matt Petrovich Real Estate & Insurance 595 E. 140 ST. KEn. 2641 GLen. 0422 Lepa darila za vaše drage za velikonoč dobite pri David's Prstani z velikimi diamanti od 29.75 \ in vsakovrstna zlatnina za vsako priliko Moške vse-volnene obleke vrhnje suknje in fini čevlji DAVIDS 932-934 E. 152nd St. (5 Points) Poslužite se vašega kredita $1.25 tedensko odplačevanje Bonds- Over America BUSY COTTON BARGE Cotton, coal, steel and marble have contributed greatly for the past 60 years to the growth and prosperity of Alabama. Busy barges groaned but kept going under heavier cargoes just as they had plied the rivers for decades when life was more colorful and a continual struggle. The real upturn in Alabama's affairs started in 1880 and has continued. It has brought better working and living conditions. The war brought added calls for cotton, added loads for the barges. Men on the fighting fronts need cotton and more War Bonds must be purchased to pay for it. Cotton, barges, War Bonds . . . all needed to win the war. £/. S. Trtasury Department Za delavce Za delav^ MOŠKI... DELO! strojni pomočniki.. sfalnega zanesljivega posla. Težaki ■ B ■ Splošno tovarniško lo. Izkušnja ni potrebna. | Dobra plača od ure z overtime in bO" nusi. Avtomatični poviški National Screw & IVIfg- 2440 E. 75 St. Cleveland 4 ^ THE TELEPHONE CO. POTREBUJ' ŽENSKE ZA OSKRBNIC! za poslopja v downtownu Polni čas šest večerov v tednu od 5.10 pop. do 1.40 zj. . Najboljša plača od ure v mestu — Stalno d Zahteva se izkaz državljanstva — Zglasit® ^ ^ Employment Office, 700 Prospect Ave»» od 8. zj. do 5. pop. dnevno razven ob nedelj The Ohio Bell Teleph^ IŠČE SE 2ENSKE za lahko tovarniško delo i v našemu Service Departmentu Visoka plača od ure Tedensko plačilo Priority vojna tovarna OLIVER CORP. nasledniki CLEVELAND TRACTOR CO. 19300 Euclid Ave. ZA ČIŠČENJE J Od 10. zv. dO ^ ^ Dobra gg^ Katero zanima, ^ Employ!«®®* ^ Marquette M®*® n,/ 1145 Galewood 8t, Clair Af Mi imamo slalno delo za DELAVCE V PERILNICI Moške in ženske POMIVALCE POSODE Moške in ženske KUHE IN KUHARICE KUHINJSKE POMOČNIKE Moške in ženske PASTRY ŽENSKO ' COUNTER ŽENSKO Zglasite se v Hotel Statler E. 12th & EUCLID Mali oglasi JOHN ARSENA LATHING AND PLASTERING CONTRACTOR STUCCO AND ORNAMENTAL WORK Izvršujemo vsakovntna pleskarska dela, majhna In velika. Cene zmerna 3577 E. 149 St. 3511 E. 153 St. LO. 3764 LO. 5090 Hiša naprodaj na 663 E. 94 St., severno od St. Clair Ave. za 2 družini, 5 in 5 sob; dve garaži. Prodaja sam lastnik. Za podrobnosti pokličite GL. 7555. VAŠI ČEVLJI bodo zgledali kot novi, ako Jih oddaste y popravilo zanesljivemu devijarju, ki vedno izvrši prvovrstno delo. Frank Marzlikar 16131 St. Clair Ave. Lahko delo ^ v našein * pecivo®* " f Nič dela ob I*'*'* Uniforme m Vprašajte za OLONNADECJ Leader 52% B. Supef*;// Dovoljeno n^j®' POTRBjHi PRESS ASSF lot, I turret^ RADULDB^ ' VOZNIKA ' ■ Stalna dela Visoka plača o LEMPCO Pfi MAPI^^ ? B. J. nAVi^ k k % k, K N S ^8l 1363 E. 45 Prvovrstna ^ radio 2X, ■le