POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEVILKA 1.25 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO. OB TORKIH. ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno din 12.—, v inozemstvu mesečno din 20.—. — Uredništvo in uprav*: Maribor, Ruška cesta 5, pošt. predal 22, telef. 2326. Čekovni račun št. 14.335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja, vsaka beseda din J.—. mali oglasi, ki služijo v socialne namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda din Itev. 11 » Maribor, četrtek, 3' uspeh v resnici izgleda čisto drugače. Tako jie tudi nauk o evropskem ravnotežju počival na mišljenju, ida je trajen red mogoč samo teda;j, ako vsaka poedina driava nosi odgovornost za se. V obeh primerih se je pokazalo, da celota zapade anarhiji, ako iposamezne moči niso zgr-n jene in povezane. Partikularizem (samostojnost, avtonomija, federacija) ne more več po-stojati, ker ni več v skladu z dejstvi. Evropa ' se je že davno pretovorila v edinstvo. V bodočnosti imore obstati samo, ako se tudi uredi enotno, ako bo organizirana in upravljana kot caota. Namesto evropskega ravnotežja stopi evropsko edinstvo in enotna evropska ustava. Države osi so nositeljice novega reda, kajti one s-D dovolj močne, -da prevzamejo evnoipsko odgovornost, tudi zato, kej- 3,0 že v svojih na-. cionalnih državah ustvarile politične, socialne in gospodarske življenjske oblike nove Evro.pe.« Z drugimi 'besedami: Nemčija in Italija hočeta, da -bo Evropa predstavljiala gospodarsko, politično in socialno enoto, pod njunim vodstvom. Ker pa enotno vodstvo ne more biti v dveh različnih .kraijih, je vsekakor jasno, da bi to vodstvo nove, enotne Evrope bilo v Berlinu. Drugo je vprašanje, kaj bi z narodi in državami, ,ki ibi bile slučajno drugačnega mnenja. Revija »Berlin-Rim-Tokio« odgovarja na to, da hočejo idržave osi pravično razmejitev narodov v Evropi in Aziji (najbnž tudi v Afriki), da hočejo voditi in urejevati, ne pa osvajati in tiranizirati. ^ ,š,.i - Angleži sredi Eritreje Približali so se mestu Agordat. Reuter. Angleška ofenziva v italijan- spele že blizu Agordata, ki je veejie mesto ob progi Asmara—Massua ob Rdečem morju. Dne 27. t. m, je bilo na Angleški vdor v italijansko Somalijo Reuter. Južnoafriške čete so vdrie iz Kenije v italijansko Somalijo. Doslej še niso naletele na kakšen resnejši odpor. Italijani o uspešnem odbijanju sovražnika Stefani. Dne 27. t. tem bojišču vjetih 1200 italijanskih vo- , ^®tam- une mb»/p”i bodo letos zasadili še mioeo več bombaža. IZ ČEŠKE 2 leti nobenih novih uradnikov. Na zahtevo protektorja von Neuratha je izdana uredba o redukciji uradništva na Češkem, Po kateri ne bo samo več tisoč uradnikov odpuščenih iz službe, temveč se tudi dve leti ne sme sprejeti nobenega novega uradnika in 'izvršiti nobeno povišanje. ... ... . „ Kaj dela pesnik Peter Bezruč, ki je izdal samo eno zbirko »Šleskih pesmi«? Češki listi pišejo, da živi ta odlični češki socijalni pesnik v mirnem zatišju hanaške občine Koste-lec na Hajvi, (Moravska ravnina) in kljub svoji visoki starosti skrbno zasleduje češko kulturno življenje, zlasti domačo hanaško književnost, ki se v zadnjih letih zelo uspešno razvija. V sedanji hudi zimi starček-pes-nik ne more na svoje priljubljene sprehode in se greje pri svoji topli domači peči. — Minule dni je preje! od hanaškega pisatelja Koudelaka pesniško zbirko »Senička« in se mu je takoj v verzih zahvalil. — Peter Bezruč je postal čez noč slaven, ker je v svojih krepkih pesmih že pred svetovno vojno slikal narodno in. socialno zatiranje češkega naroda pod Beskiai na Šleskem. Njegova pesniška zbirka je prevedena tudi v slovenščino. Nemška akademija na Hradčanskem gradu. Dne 20. januarja je imela Nemška akademija v Pragi slavnostni zbor. za katerega je dal protektor von Neurath na razpolago največjo in najlepšo praško dvorano, znano »Špansko dvorano« na Hradčanih, ki je 48 metrov dolga^ in 4 metrov široka. V dvorani je poprej češkoslovaški prezident prirejal slavnostne sprejeme, ki so se jih dostikrat udeleževali 'tudi jugoslovanski gostje. Praški listi poročajo, da je dobil na ta način ta važen dogodek tudi Primeren zunanji okvir, leer spada »Španska dvorana« med najkrasnejše prostore, kar /ih imajo evropske palače Čevlji z lesenimi podplati so na Češkem in v vsej Nemčiji tudi na nakaznice, vsaj v kolikor^ gre za čevlje, čijih gornji del je iz usnja. Bat a je svoj čas delal v čeških listih veliko reklamo za svoje lesene čevlje, ki jih je imenoval »drevakv«. Odkar so čevlje na nakaiz-nice, ne oglaša več. Pač pa bodo skoro prišli na trg čevlji z lesenimi podplati, oijih gomjii deli bodo izdeiani iz raznih vrst nadomestnega blaga, in za katere ne bo treba nakaznic. — Leseni čevlji so se obnesli kot praktični, razen da je tiha hofa z njimi nemogoča. Lesen pod- \ plat drži tri mesece, potem ga je mogoče i lesom na novo podložiti, ako se ne razkolje. Usmrtitev nasilnih zločincev. Dne 1žid«. Podobno so morali hoditi zaznamovani židje v mestih srednje Evro"e že tudi v srednjem veku. Esperanto in bodočnost Zopet je minulo leto' odkar smo se zbrali mlajši in starejši somišljeniki esperanta. Kakor vsako leto, tako se tudi letos znova začne izobraževalna sezona, v katero vabimo vse prijatelje, brej.- -Orzira na prepričanje, kajti pri delu za prosveto ne sme biti nikogar, ki bi stal ob strani iz kakršnihkoli razlog >v. Vsak kdor je pošten, socialen človeK, je tudi lahko esperantist. Zakaj? Zato ker esperanto pozna saimo ideje prijatelfbtva, skupnosti itd. Esperanto ne pozna sovraštva. In kadar bomo tako mislili in delali, bomo lahko rekli, sovraštva ni med nami! Takrat se nam ne bo treba bati ničesar, kar bi moglo greniti naše življenje, Če pa hočemo to doseči, se moramo z vsemi močmi, z v,so vnemo* posvetiti esperantu, da se bomo lahko sporazumeli vsi narodi med seboj. Kaijti esperanto je že danes tako razširjen po vsem svetu, da pride človek z njim po vsei zemeljski obli. Kaj mi pomaga, če ipridem recimo do Itali-:atia, Nemca, Francoza, Angleža itd., in mi lahko želi vse najboljše, kakor moj oče, če ga pa ne razumem in tako se razideva v neza-r >volj:t'viu a'i celo v jezi. Če bi pa oba znala mednarodni ijezik, kako velika prijatelja bi postala. Slično se dogaja pri današniih diplomatih, ki se po svojih tolmačih nikdar ne morejo tako lepo in tako hitro sporazumeti, kakor bi želeti in tudi to ima često neljube posledice. Mi ne zavračamo drugih jezikov, obratno vsak narod mora najprvo spoštovati svojo materinščino in potem še le pride drug jezik. — Mnogo jih bo mislilo, kaj je prav za prav F"perant.o. Razumljivo je, da je še dosti ljudi, ki še niso slišali besede esperanto. Mednarodni esperanto je last vseh ljudi, noben ne more reči: to je m'oij jezilk, 'ampak je last nas vseh. Slovenci lahko rečemo, slovenski jezik je iezik Slovencev, če pa pridemo v drugo državo, se snhteva, da govorimo jezik, ki je tam udoma- n. ako hočerro, da nas' bo kdo poslušal in ca bomo kaj dosegli. Pri tem ipa moramo vedeti, da so mali narodi hlapci, če se morajlo na ljubo velikim učiti njih jezik, če bi pa vsi govorili mednarodni esperanto, smo si pa enaki in v tenn je najveojia odlika esperanta. Poseben pomen pa ima esperanto za bodočnost. Mi vemio, da v nekaj urah lahko preletimo več držav in če se hočemo z vsemi napodi pogovoriti, bi morali znati najmanj deset jezikov in bi se morali učiti leta in leta im še jih *ne bi znali. Vrhu tega nam. zato nedostaja časa in denarja. Zato se pa moramio naučiti takšen jezik, da nas bo stalo največ 50 din. Lahko se ga naučimo čez zimo, za pečjo v 4 mesecih. Posebno se letos najprošajo peki, ko * ijfe nočtno delo u-kinjeno, da povečajo večerne tečaje, kjerkoli se iim nudi prilika. — T. M, Čankajšekoy udar proti „koinunistiZni armadi" STUDENCI PRI MARIBORU Povišanje. Največ se zadnji čas pri nas govori in razpravlja o racioniranju življenjskih potrebščin in o razdelitvi živilskih nakaznic, ki je v teku. Seveda se grozi tudi z visokimi kazni za prestopke. Nastane pa vprašanje, ali bo ta akcifa rodila povoljne uspehe, ker je po našem mnenju že prepozna, Premožnejši sloji so imeli dovolj časa, da so si nakupičili večje količine potrebščin za bodočnost in. se bodo pozneje revnejšim samo posmehovali, češ, mi ne občutimio vzlic nakaznicam nobenega pomanjkanja. Čudi mo se pa tudi temu, da se od merodajnih oiblasti dosedaj ni še nič ukrenilo proti povišanju cen alkoholnim pijačam, n. pr. vinu. Znano nam je, da so cene vinu nekoliko poskočile, imamo pa slučaje, da je gostilničar nakupil vino še po stari ceni po din 5 do 6 liter, sedaj pa ga toči po din 18 'do din 20 liter. Mar to ni navijanje cen? Vsaka stvar ima tudi svojo dobro stran in tudi povišanje cen vinu ima dobre posledice, ker vidno ipopušča pijančevanje, obenem pa tudi poprej običajni nočni nemiri. Radovedni smo, kakšno stališče bo zavzela pri tem vprašanju občinska uprava, katera bo prikrajšana na svojih glavnih dohodkih na trošarini, ker gostiln imamo pri nas kakor v nobeni drugi predmestni občini dovolj, saj jih je kar 30. Skušali bomo poizvedeti, ali je pri nas krajevna potreba za toliko gostiln in bomo tozadevno v eni izmed prihodnjih številk »Delavske Politike« natančneje poro-čali. ( , j Kdaj Je otrok goden za srednjo šolo. — C) tej snovi bo predaval v četrtek, dne 30. t. m. M studenški »Ljudski univerzi« prof. g. Gustav Šilih. Nakaznice za nabavo moke in kruha se bodo izdajale v nedeljo, dne 2. februarja od 8. do 19. ure v dvorani deške ljudske šole v Studencih. Vsaka nakaznica stane 25 par ter popisna pola za družinskega poglavarja 50 par. RIBNICA NA POHORJU Hude križe in težave imamo v naSem »letoviškem« kraju s prehrano. Zlasti manjka kruha v delavskih družinah, ker mi imoke. tti tV.v t M V * • » -t • »!■* — Tudi S petrolejem smo neverjietno slabo preskrbljeni. Izdajajo se nakaznice, mi ga pa dobimo na osebo in mesec komaj po četrt litra. ustU-- V občinskem odboTU je postalo živahno. — Županu je bila baje predlagala nezaupnica. V javnosti se o tem mnogej govori, pravega pa človek le me izve. Mogoče se bo na ta-le dopis oglasil kakšen odbornik in povedal kako je kaj v občinskem odboru. Ustavitev dveh komunističnih listov v Angliji. Vlada je ustavila komunistični list »Dail Wor-ktrs« in »The Week«, ker sta pisala proti interesom (angleške obrambe. O tem je hilo 28. t. m. govora v parlamentu. Notranji minister Morris je dejal, da takega pisanja ne bi mogla trpeti nobena dela. Stavci pri tem časopisu so stopili dvakrat v stavko zaradi člankov, ki jih niso hoteli staviti. Listi pišejo o ustavitvi obeh lisov, povdarjajo pa, da 'bi bila vlada storila bolje, ako bi bila zadevo izročila v reševanje sed S£u. O ustavitvi obeh listov pišejo tudi moskovski listi, vendar 'brez kakšne priporno,’. Peklenski stroj je eksplodiral v tiskarni > Oraiika« v Zagrebu pod rotacijskim strojem. Škoda je majhna. Prijeli s a 7 oseb. LAŠKO Šestdesetletnica dolgoletnega železničarja Jelovška in njegovi spomini Danes v četrtek, dne 30. januarja 1941 praznuje 60. letnico v krogu svoje družine v Laškem upokojeni železničar Jelovšek Matija. Rodil se je dne 30. januarja 1881 na Raki pri Krškem kot sin posestnika Franca Jelovška in Marije, roj'. Srebernjak. Na domu je bilo 7 otrok, ki so končno morali vsi v svet- Tako je po dovršeni ljudski šoli krenil kot 17 letni mladenič za službo. Izredno zanimanje je čutil za železniško službo, v katero je vstopil že 3. marca 1898 v Trbovljah. Tu je prebil do leta 1902, ko je moral odriniti za tri leta k vojakom. Od tam se je povrnil v Trbovlje. Časi pa so bili takrat taki, da ga je postaja kar sama zopet pozvala v službo, ki jo je vršil do 1. januarja 1911. Tu si je vzel 1. 1908 za življenjsko družico Marijo Kosmovo, p. d. Mi-tovšekovo, hčer posestnika pri znanem trboveljskem slapu onkraj postaje. Često pripoveduje dogodke 'iz težke železniške službe v Trbovljah. Tu je nekoč med premikom padel pod 10 odbitih vagonov, a je vendarle zgrmel v sredo tira, da je šlo vseh 10 vozov preko ter ušel sicer gotovi smrti. — Leta 1910 je bil premeščen na tesni Zidani most, kjer je služboval do upokojitve v maju 1934. V tem dolgem času si je pridobil na Zidanem mostu, Radečah, Loki, Sevnici in drugili bližnjih krajih nešteto prijateljev in znancev. Poznali so! ga najstarejši železničarji, tudi iz daljnih po-1 staj. Nekdaj so vozili mnogi vlakii direktno iz; Dunaja \i Trst in obratno. Spominja se časov' težkih bojev ali1 pa pasivnih rezistenc, ko so železničarji, opravljali službo strogo po predpisih s Pravilniki v, žepih,., Tako so z boji dosegli zboljšanje plač, proste vozovnice, dopuste, napredovanja, režijski premog, razne doklade ‘itd. Nekoč je velika dvorana hotela Juvančič na Zidanem mostu kar grmela od shodov bojevitih železničarjev... Prvi maj je bil nekoč lep praznik železničarjev, ko so na čelu lokomotiv prispeli iz Trsta krasni venci z oranžami v pozdrav bratom na' severu. — Neštetokrat mu je na nevarnem Zidanem mostu mraz pretresel kosti ob pogledu na strašna trčenja, iztirjenja in požare vlakov. Pred očmi so mu kolesja trgala uae in trupla tov. In koliko je še bilo smrtnih nesreč izven službe. Tako tesni Zidani inost in vendar ima nad 300 železničarjev. To je najnevarnejša postaja za železničarje. Zlasti je Postala služba naporna po letu 1918, saj so bile na Zidanem mostu nekaj časa kar 3 rezerve ter je ena vršila premik celo v oddaljeni Sevnici, ker je bil Zidani most pretesen. Odvedlii so cel vlak v Sevnico, ga tam zranžirali in privedli v domicil. Skozi Zidani most je često odšlo v 12 urah po 100 in celo 150 vlakov. Rezerve'so v tem času premaknile po cele stotine vagonov. Pre-mikači na Zidanem mostu morajo biti naravnost junaki. Osebje se sicer stalno menjava. Ozračje pretresajo noč in dan premiki in žvižgi piščali ter siren. Železničarji pravijo: »Zidani most je postaja vseh narodov...« Edina zabava teh resnih železničarjev je njih godba, ustanovljena leta 1902. Neštetokrat je spremiSa pod lokomotivo pregaženega tovariša tja gori v skrivnostne Širie ali otožno Loko. Prelepi so spomini na nekdanje majske izlete železničarjev v vas Vrhovo pri Radečah. Večino takozvanih južnih železničarjev že krije zemlja. - - Omeniti moramo še spe-cijaliiteto zidanmoških železničarjev: angleški sistem odbijanja vaigonov, ko z lokomotivo razbijejo vlak na toliko delov, kolikor je tirov na razpolago, dasi je 'to strogo prepovedano, samo da ni zamud. Takih manevrov se je udeleževal tudi jubilant sam in vedno odnesel zdravo kožo. V nepozabnem spominu bodo ostali bučni železničarski pustni korzi^ po zidanmoških ulicah, ki jih danes ni v?č. Časi se spreminjajo. — Jubilant je bil tudi ustanovitelj zidanmoške gasilske čete. V službi je absolviral kar 7 postajnih šefov. Med prevratnimi dnevi leta 1918 je bil med onimi železničarji, ki so z junaško soljo odpremliali preko naše domovine na stotine vlakov razbrzdanega vojaštva v vseh smereh. Takrat je izgubilo nešteto vojakov življenje. - Od pustega, mračnega, a vendarle živahnega Zidanega mosta se je jubilant poslovil v juliju leta 1934 ter se s svojo družino preselil v Laško. Bil je vseskozi izredno skromen, miren, obdarjen s šegavim humorjem in dobrodušnostjo, družini pa dober in nad vse blag ter skrben oče. Med železničarji je jako pri-ljubjen ter se ga bodo spominjali iz lepih, skupaj preživelih dni. — Usoda mu je naklonjena, da je še mladeniško čil, ko jo po raznih poslih še veselo mahne na hribe. Želimo uglednemu staremu železničarju in njegovi družini ki je naročnica »Delavske Politike«, še mnogo let uživanja skupne sreče iti zadovoljstva! Tass poroča podrobnosti, kako je Čankajšek razorožil 4. armado, ki je bila znana kot »rdeča armada« in je operirala v pokrajini Hoanhuej. Znatne skupine Čankajškove armade pod poveljstvom generala Kvousontuonga so obkolile 4. armado in jo porazile. 4. armada je imela 4000 mrtvih in ranjenih, okrog 2000 pa je bilo vjetih. Vrhovno poveljstvo Čankajškove armade objavlja, da je bilo primorano odrediti razpust 4. armade in njeno razorožitev, ker se je uprla povelju, da odide na reko Houangho. — Dotmneva se tudi, da je enaka usoda namenjena 8. armadi, ki je tudi znana kot komunistična edi-nica v sestavu Čankajškove vojske. — Nekateri so mnenja, da bi to utegnilo izzvati na Kitajskem novo državljansko vojno. — Tass ne javlja, kakšno stališče bo zavzela moskovska vlada, ki kakor znano, podpira Čankajška v vojni pioti Japoncem. Wendel Willkie v Londonu. Dne 26. t. m. je dospel v London bivši predsedniški kandidat pri volitvah v Zedinjenih državah Wendel Will-kie. Willkie je označil kot namen svojega potovanja v Anglijo obisk svojih znancev in prijateljev ter pospešenje in povečanje ameriške pomoči Angliji. Willkie se je izrazil zelo ,pc-voljno o tem, kar je dosedaj videl v Londonu. Zlasti je napravilo nanj velik vtis zadržanje Londončanov ob priliki letalskih alarmov.' KULTURNI PREGLED NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU. Ferdo Kozak »Lepa Vida« Ferdo Kozak spaidla v vrsto mlajših slovenskih dramatikov in se je predstavil občinstvu doslej iz divemi oderskimi deli, s »Profesorjem Klepcem« in z »Lepo Vido«, Že iz obeh naslovov je razvidno-, da se je lotil avtor dramskega ustvarjanja predvsem umsko, da si je v naprej izbral določen, ustaljen motiv slovenske literature, katerega hoče po svoje obdelovati in popravljati, dopolnjevati in nadaljevati. Tako je v »Profesorju Klepcu« poskušal pre- i nesti na oder Petra Klepca, nebogljenega sla- j venskega junaka. V »Lepi Vidi« pa je zajel j motiv hrepenenja, ki ga tako pretresljivo riše 1 narodna pesem. Motiv je zamikal že Cankarja, ki je presadil na oder pesem o vedno premaganem in končno vendarle zmagujočem hrepenenju, presadil z roko, ki je risala preveč nežno, da bi lahko dala pesmi prepričevalen oderski izraz. Ferdo Koizak pa se je lotil motiva lepe Vide preveč' iz razumom in učenostjo in ni dojel globokega smisla hrepenenja, tako da nosi njegovo delo neopravičeno svoj blesteči, simbolični naslovi Če icdračunam® ponesrečeno simboliko z naslovom vred, ostane »Lepa Vida« kot zanimiv poskus družabne drame, ki nima na sebi nič tipično slovenskega in bi se mogla vršiti kjer-kjoli. Precej razločno spominja na Krležove Glembajeve, tako predvsem v risanju družabnega trhlega in gnilega višjega meščanstva, pa tudi v mnogih zunanjih oderskih podrobnostih, n. pr. v pogostem reševanj« zapletov s samomorom. Kozaku pa manjka Krležove borbenosti, ki ruši družabno gnilobo, medtem ka |o Kozak samo riše. Zato celo mnoga plemenita mesta v drami, tako o ranjenem, italijanskem vojaku, ne sežejo poslušalcu do dna in učinkujejo prisiljeno. Kozak tudi nima jasne Krležove karakteristike, njegioive oderske osebe so medlo risane in' tako nedosledne, da se jint od dejanja do dejanja izpreminjla in prevaža notranja podoba. Tudi zahteve še niso dovolj' upoštevane, kar pričajo po eni strani dolgi samogovori in dvogovori, po druigi pa nezanimivo zgrajen oderski organizem. — Oderska zgodba bi se v svoji sedanji obliki lahko končala s tretjim:, če ne celo že z drugim* dejanjem; le nasilno ito vlečejo dalje postranske okol-nosti, kakclr Andrejeva smrt, pozneje sknb za njegovega otroka itd, Kozakova drama gledalca siceir ne zgrabi, pač pa ga zanima. G. Vi, Skrbinšek je pripravil igro z vlso ljubeznijo in pozornostjo, ki gre domačemu delu in dosegel, da je odersko popolnoma in brez pridržka uspela. Ga. Rasber-gerjeva se je odlikovala v zrelem in močnem pojmovanju lika Vide Grantove. Ob nj'ej so se v ostri karakteristiki uveljavili vsi trije Granti, g. Nakrst kot Andrej, ig. VI, Skrbinšek kot Tomo in g. P. Kovič kot Mihael. Posebno je treba še omeniti Vidintor mater, ki jo je podala g. Kraljeva in gospodinjo ge. Zakrajškove. — Bivšo Andrejevo ljubico je toplo očrtal debitantska Tina Leonova, na mestu so bili pa tudi sodelujoči, člani nočne dtužfee, posrečeni hlapec in služkinja. — S. Delavski pravni svetovalec Izrabljanje pestrežnice (Celje) Vprašanje: Pogodila sem se za službo po-strežnice po 3 ure na dan, ob sredah in sobotah celi dam in enkrat mesečno pranje perila, za din 160 mesečno. Po nekaj mesecih je igo-spodinja zbolela in sem morala celi dan opravljati hišne posle po 11 do 16 ur. Šele čez dolgo časa so mi na -zahtevo povišali plačo na din 190 in kančnol din 200 mesečnio. Ali lahko zahtevami odškodnino za delo, ki sem ga opravila preko dogovora in koliko? Odgovor: Vsakdo ima pravico zahtevati plačilo iza delo, ki ga je opravil. Če ste se ipo!- ' godili za znesek din 160 mesečno samo za I tiste ure, kakor navajate, Vam mora gospodar rodbine plačati posebej vse, kar ste napravili preko prvotno dogovorjenega časa in sicer na podlagi zneska din 160 za pogojeni delovni čas, j Zahtevate lahko ta zaslužek le za 3 leta nazaj j cd dne, ko boste vložili pri sodišču tožbo, ; torej le od januarja 1938 naprej. Zaslulžek v i letu 1937 ie že zastaran. Klepar na kmetiji (Sevnica) Vprašanje: Sprejet sem bil pri kmetu za gospodarska dela proti mesečni plači din 200. j Prve mesece sem hotel oditi, pa so me prosili i naj ostanem, ker sem klepar in sem jim po- J pravljal strehe. O božiču sem zahteval, da bi mi zaradi draginjie dodali vsaj 60 din na me-1 sec, pa se .mi zdi, da jih ni volja. Na strehi j pa se veliko obleke raztrga. Ali bom lahko j iztožil več, če mi ne bodo dali poviška, ker j nisem delal pod mojstrom? Odgovor: Sami ste že zadeli žrebelj na gla- j vo, Le v obrti, trgovini in industriji smejo zahtevali delavci mezdo, ki je določena za I pomožne delavce po uredebi o minimalni mezdi. Za delavce v kmečkih gospodarstvih ni določena nobena minimalna mezda in lahUo zahtevate le toliko, kakor ste se pogodili. — Drugič bodite previdnejši ob sklepanju službene pogodbe. Koča na posestvu šumske uprave (Črnomelj) Vprašanje: V gozdu šumske uprave razlaščenih gozdov imam barako, ki mi jo je dala še bivša tvrdka »Jugoles« v Črnomlju. Šuimska uprava me je vedno silila, da moram kot tesale delati samo pri njihovih delih. Plačali pa so lansko leto samo po din 3.50 in din 3.75 na uro. Ker pa je med tem draginja narasla, nisem mogel več živeti s tem zaslužkom in sem delal pri cestnem odboru v Kočevju, ki je plačal vsaj 5 din na uro. Šumska uprava mi je zaradi tega odpovedala barako in zahtevala, da jio 'odstranim, ker mi jo bodo drugače oni podrli ali zažgali. Pritožil sem se na osrednjo upravo, ki pa je tudi zavrnila mojo prošnjo. Nato sem vse te odloke z novo pritožbo poslal banski upravi, od katere še nimam odgovora. Ali se bom res moral izseliti in kaj naj napravim? Odgovor: Ker nimate očividno nikake pogojene pravice, da bi smeli imeti barako na svetu šumske uprave brez protidajatev, Vas bo lahko šumska uprava odstranila, če se z njo v dobrem me pogodite, Akoi pa -ste dobe** delavec, Vam šumska uprava gotovo v teh časih kot tesaču ne bo odrekla vsaj minimalne mezde. Na tej podlagi se boste že lahko medsebojno pobotali. Soc. zavarov. pogodba s Francijo (Rajhenburg) Obrnite se na ravnateljstvo OUZD v Ljubljani, Miklošičeva cesta z vprašanjem, kako je sedaj v praksi is socialno zavarovalno pogodbo med Jugoslavijo in Francijo. MALI OG! ASI Nalieitatelll knpn> tefo nAfceue|le »H »HHIh ln»«remllil FRANC REICHE Rf MARIBOR Tržaška cesta 18, se priporoča cenj. občinstvu za izdelavo oblek za gospode in dame po najnižjih dnevnih cenah. Hitra izdelava. Priporoča se ŠPECERIJSKA TRGOVINA OeHavski dom ?• n. i Maribor, Frankopanova nllca !. Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru Sodna ulica štev. 20 Izvršuje vsa v grafično stroko spada joča dela najceneje in najhitreje. SEDAJ JE CAS: da za maii denar hranite kolesa čez zimo, ako 1 nimate doma prostora, da pustite Vaša kolesa temeljito pregledati, popraviti, emajlirati, ni-klati ali chromati. Zelo bodete zadovoljni, ako jili tozadevno zatipate strokovno znani mehanični delavnici JUSTIN GUSTINČIČ, Maribor, Kneza Koclja ul, 14, pouruž. osral Ptujske ceste. Telefon 21-30. — Oglejte si tudi bogato založeno trgovino koles, otroških vozičkov in njih nadomestnih delov. Oglašujte v ^Delavski Politiki" iflMte nesno h povsod kruh In pecivo Iz DeMe Klune o IMm S Telefon 2324 Izdaja in urejale Adolf Jelen v. Maribora. — Tiska Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavnik V. Eržen v Mariboru.