191. številka. Ljubljana, v sredo 21. avgnsta 1895 XXVIII. leto Zahaja vsak dan avečer, iaimii nedelje in praznike, ter valja po poŠti prejeman za a vatro-oge rake deiele aa vae leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. za četrt leta 4 gld., za jeden ■mm 1 gld, 40 kr.— Za Ljabljf.no kres pošiljanja na dom ca vse leto 13 gld., aa Četrt leta 3 gld. 30 kr., aa (eden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ho po 10 kr. na meaec, po 30 kr. aa Četrt leta — Za taje deiele toliko veo, kolikor poštnina anafia. Za oananila plačuje ae od Itiriitopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., fte ae dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali ve£kr*t nttka Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Orednifitvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnistvu naj ae blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oananila, tj. vse administrativne stvari. Mala lekcija „Slovencu". Ves svet ve, da so Slovenčevi uredniki in njih somišljeniki jako domišljavi in satni v sebe zaverovani ljudje. Ošabno se sicer povzdigujejo nad drugp, a da bi se upali kdaj, primerjati bebe in svoje razposajeno rogoviljeuje z delovanjem isterskih in koroških duhovnikov, tega nismo pričakovali. Zgodilo se je pa in lo v si nočnem „Slovencu". Naš članek, v katerem smo konstatovali, kar mora videti vsak, kdor ni slep, da ima vlada drugačne nazore o mejah javnemu nastopanju javnih funkcionarjev, negoli knezoškof dr. Missia, je Slovenčeve urednike hudo razjezil in ker nam stvarnega ne vedo ničesar odgovoriti, nas imenujejo ovaduhe ter primerjajo poče-njanje kranjskih kapetanov in njih pokroviteljev z delovanjem isterskih in koroških duhovnikov, češ, da te hvalimo in poveličujemo, one pa grajamo, da smo torej konfuzni in dosledni samo v nedoslednosti. Dotični odstavek se glaBi: ,---Tako piše, tako ovaja oni „Narod", ki veduo hvali iu poveličuje „bojev i te politične gladijatorje* v duhovski suknji, ki v Istri, na Koroškem in drugod „opasani z britkim mečem" vodijo ljudstvo in ga navdušujejo za prava načela, in ostudno napada knezoškofe, ako priporočajo svoji duhovščini „samozatajevanje in takt". Le počasi gospodje! Kar tako v jeden koš vender ne spadate vi in koroški in isterski duhovniki, katere hvaliti in poveličevati nam je vedno na veselje in v ponos, kakor nam je neljuba dolžnost, vas grajati ter tako — če mogoče — poboljšati. Koroški in isterski duhovniki vodijo in navdušujejo ljudstvo res za prava načela, vi pa ne, vi demoralizujete ljudstvo s svojim hujskanjem, je korumpirate in zapeljujete, da je že začelo zasramo-vati našo narodno trobojnico, da se že čujejo glasovi „mi nismo Slovenci, nu smo katoličani". So-li prava in dobra načela, katerih razširjanje rodi take posledice? Na Koroškem in v Istri g t ni duhovnika, ki bi deloval zopnr splošno koristne )• i prave, tudi ko bi bile povsem v rokah .liberalcev", m pa ste se zaganjali celo v družbo sv. Cirila in Metoda, ste preprečili samoslovenske napise v Ljubljani in pri neštevilnih prilikah pokazali, da ste vsak hip pripravljeni razbiti in uničiti narodne naprave, le da bi vi zavladali v tej kronovini. Vaša načela torej niso prava in koroški in isterski duhovniki se tudi ne strinjajo z njimi, zato pa nimate nikake pravice, se primerjati svojim bratom v onih deželah, bratom po stanu a ne po duhu. Razloček in še velik je pa mej koroškimi in iaterskimi duhovniki ter našimi Siovenćevci tudi v tem oziru, kako skušajo prvi pomoči do veljave svojim načelom in kako skušajo drugi to doseOi. Prav koro-ki in isterski duhovniki se odlikujejo po svojem samozatajevanju in taktu. Nikdar n pozabijo, kuke obzire jim nalaga njih stan. Resnica je njih jedino orožje. Svojih nasprotnikov ne obrekujejo tako, kakor Siovenćevci nas že vsa leta kar traja razpor, o njih ne trosijo lažij, in lece in spovednice ne zlorabljajo tako, kakor je žal pri nas navada. Nad soboj imajo škofe, kateri njih delovanja ne gledajo prijazno in ki bi ne pripustili ni najmanjšega prestopka čez mejo dopustnosti. Vzlic temn pa še ni bilo uzrokov, da bi bili ti škofje postopali disciplinarno proti svojim duhovnikom. Lahi in Nemci tudi niso tako prizanesljivi kakor m<, pa vender ni bilo v Istri in na Koroškem v dvajsetih letih toliko duhovnikov obsojenih zaradi žaljenj in drugih prestopkov, kakor pri nas tekom nekaterih me.secev. To pa priča, da se koroški in isterski duhovniki bore za zmago svojih načel pošteno in dostojno, tako, kakor zahtevamo, da se borite za svoje ideje tudi vi Slo-venčevci; to priča, da je nravni niv6 kranjskih Slovenčevcev dosti nižji, nego nivo koroških in isterskih duhovnikov Torej, gospodje Slovenčevci, nikar se ne prevzemajte, nikar se ne primerjajte ljudem, katere spoštuje ves narod, katerim pa vi niste vredni jermen odvezati. Koroški in isterski duhovniki se pa bodo tudi lepo zahvalili za čest, da jih primerjate sebi. V njih prsih bijejo poštena srca, in ta srca jim krvave v očigled krutemu, zoper narodno stvar in naroduo duhovščino naperjenemu delovanju njih Škofov. Molče se u klanjajo, ker jim to veleva njih stanovska dolžnost. Kake misli jim polne duše, ne verao, upamo pa, da nas kot pošteni možje ne morejo obsojati, če stvarno in v dostojni obliki kritikujemo protinarodno delovanje teh škofov. „Slovenec", dasi od teh škofov popolnoma neodvisen, še ni črhnil besedice o njih postopanju; „politični list za si -venski narod" še ni ziuil o hudih udarcih, kater* sta prizadela našemu narodu škofa Kahn in Flapp, dasi se sicer ni ustrašil okrcati prav pošteno kakega hrvatskega ali ogerskega cerkvenega dostojanstvenika in dasi se je njegov duševni voditelj lotil celo škofa Strossmavra. Domnevali smo, da gospodje vsaj molče obsojajo delovanje Kahna, Flappa itd , a kakor vidimo iz sinočnega „Slovenca", srno Be varali. „Slovenec" imenuje naše stvarne, z ne-ovržnimi fakti podprte navedbe „ostudne napad*", dasi ni bilo v teh napadih nikdar nobene žaljive besede! Kaj hočemo še več? „Slovenec* je s tem izrecno odobril postopanje* Kahnovo in Flappovo, naravnost obrnjeno zoper najvitalnejše interese slovenskega naroda, in dobro je, da je to storil, ker bodo koroški in isterski duhovniki vedeli, pri čem da so s .Slovencem". v 1J llblJuilK 21. avgusta. Kielmansegg in uradniki. Protisemitski listi hudo napadajo ukaz predsednika ministerskega sveta glede političnih pravic uradnikov. Opominjajo ga, da bi ravno tako vestno branil pravice uradnikov, kakor zahteva od njih, da spolnjujejo'dolžnosti in varujejo ugled svojega stanu. Pred vsem naj skrbi, da se odpravijo protekcije v državni službi. V nekaterih strokah državne službe napredujejo grozno hitro sinovi dvornih svetnikov in aristokratičnih rodbin. Skoro je podobno, kakor bi le nekatere rodbine mi' le sposobnost za nekatere službe. Avstrijski ministri navadno dobivajo potem najvišje državne službe in nekateri parlamentarci ravno tako kar stopijo v državno službo kot dvorni svetniki in škodujejo mnogim uradnikom, ki že več let čakajo Listek. Grajska hči. (Novelica. .Spisal I). L. Se Is k U (Dalje.) IV. Grajščak pl. Abramovič in Alfonz baron Slavič sta sedela pri kupici vina v živahnem razgovoru. Ba ron Slavič je bil jeden tistih pustih aristokratskih obrazov, ki jih tolikokrat srečavamo v vsakdanjem življenji: mož brez srca, brez višjih vzorov, hlepeč le po dobrinah iu slasteh tega sveta, korstolovec in sebičoež. Denar je bil njegov jedini vzor. Po svojem očetu je podedoval precejšnje imetje, a s svojo potrato ostjo ia nerodnostjo je že veliko zapravi) in iskal sedaj prilike, da bi se bogato oženil ter si tako zopet napolnil žepe. Nosil se je fino in govoril sladko, medeno, v bleščečih frazah, kakor je že to navada takih visokih gospodičev. Posebne lepote mu narava ni podelila, zato je skušal sam popraviti, kar eo zamudili dragi. Jed-nega madeža pa se ni mogel iznebiti, naj se je lepotici) še tako. V nekem dvoboji namreč je dobil prasko po lici, in ta se mu je poznala vedno, kar ga je neznansko jezilo. Baron Slavič je imel svojih 25 do 30 let ter služboval v cesarski vojski kot nadporočnik. S pl. Abramovičein sla bila dobra znanca. Ko je poprosil baron za Olgo, mu grajščak te prošnje ni odrekel. Olga pa ni kazala do nadpcročnika Sla-viča nikdar in nikoli kake naklonjenos i, ampak mrzlo mu je odgovarjala, k« dar ji je začel kaj kvasiti o svoji ljubezni do nje. Očt tu njenemu pa je bil tako povšeči, da ga je hotel imeti po vsej sili za svojega zeta. „Trčiva torej na Vaše zdravje, gospod baroni V kratkem — upam — Vas bom smel nazivati svojega zeta", dejal je grajščak ter nalil sebi in svojemu tovarišu polno kupo penečega se vina. Kozarca sta zažvenkt tala. „Rog daj, da bi Vas skoro mogel imenovati svojega tasta, gospod grajščak !" odgovori baron Slavič, ter izprazne kozarec. „Sam.'. ne vem, kako bo, ker se Olga tako kuja!" „Kaj, obu pa vali mi boste? Brez skrbi j, gospod baron! Kedo je v mojem gradu gospodar? Čegava povelja se morajo izpolnjevati ? Olga se samo domišlja, da Vas ne mara, samo domišlja; pa ji bom že pregnal to domislivost. Zadnjič sem jo res malo prehudo prijel, bolj polagoma bi bil moral začeti; pa je vsaj videla, kaj se pravi meni kljubovati. Mislim, da se sedaj ne bo več ustavljala, ko je spoznala mojo resno voljo". „Jaz bi dejal, da ima dekle bržkone drugje kako znanje", omeni baron. „Čekajte", odvrne grajščak ter se popraska za ušesi, .sedaj se spominjam, da mi je pravil novi oskrbnik, da je stanoval v stolnem mestu v isti hiši kot moj sin Milan . . ." HAli ni bila tudi Olga takrat v mestu?" „Da, tudi Olga! Grozna sumnja se me polaščuje. Ce se je tako daleč spozabila ter se usmelila one-častiti moje in svoje ime,— gorj« njej in njemu!"* »Vsekako bi Vam svetoval, gospod grajščak, da strogo pazite na oba!" „Mojemu orlovemu očesu ne bosta ušla nikakor ne!" Baron Slavič je odšel v veseli nadi, da se zanj vse dobro izteče; saj ima odločnega moža na svoji strani. Dekletce se bo moralo udati — dobil bo lepo ženo iu dovolj denarja ž njo, kar je bila njemu glavna stvar. Ubogi Krasnik! Uboga Olga! Komaj sta se našla, komaj si odkrila, kar vama je težilo srce, že se zbirajo črni, gromonosni oblaki nad vajino glavo, preteči zatemniti solnce vajine sreče. To je usoda Zemljanov, ona neizprosna in kruta usoda, ki preganja in tepe človeški rod od zibeli do groba, ki mu greni in kali veselje, ki mu ne da uživati sreče . . . (Dalje prih.) povišanja. Tako postopanje pa ne vzbuja baš ve-selja do službe v uradniških krogih in sploh uredovanja ni v korist. Tu naj napravi red grof Kiel-mansegg. — Seveda bodo vsi ti pozivi protisemitskih listov zaman. V Avstriji je potrebno še marsikaj premeniti, predoo prenehajo te protekcije. Dokler bodo na ministerskih stolih sedeli največ grofje in baronje, tako dolgo zboljšanja ni pričakovati. Sedanje ministerstvo je v tem oziru nekoliko boljše, kot sta bili zadnji, ali to je le začasno in ne more mnogo storiti, ko bi tudi hotelo. Sicer se pa v Avstriji ne jemljo le višji uradniki izmej parlamentarcev, temveč tudi ministri izmej uradnikov, kar tudi v Angliji in Franciji ni običajno. Novi civilnopravdni red. Ko stopi novi civilnopravdni red v veljavo, pojde gotovo več sodnih uradnikov v pokoj, ker starejši ne bodo marali učiti se novega težavnejšega postopanja. I*h!no postopanje še v kazenskih stvareh dela velike težave mnogim sodnikom, še težje bode pa to v civilnem postopanju. Treba bode več novih sodnih uradnikov in po časopisih se že razpravlja, kje naj bi se ti vzeli. Nekateri listi priporočajo, da naj bi re več odvetnikov imenovalo za sodne svetnike. Odvetnik, kateri se je mnogo pečal z zagovarjanjem pri kazenskih pravdah, je vajen ustnega postopanja. Posebno na Dunaju je več odvetnikov, ki se največ ppčajo z zagovarjanjem pri kazenskih sodiščih. Ti odvetniki so pa največ židje. Proti-s»> nitski listi zatorej že ugovarjajo, da bi se jemali v sodnijsko službo. Dvomijo, da bi židje bili nepristranski sodniki, ker imajo posebno veliko opraviti pri civilnih sodiščih njih soverci, na katerih koristi bi utegnili gledati. Tudi hi bili višji sodni uradniki nezadovoljni, ko bi kak mlajši odvetnik kar deželnega sodišča svetnik postal. Sicer bi se pa najbrž ne dalo dosti deželnosodnijskih svetnikov dobiti izmej odvetnikov. Kdor ima le boljšo prakso, gotovo ne .stopi v državno službo. Baron Di Pauli pred svojimi volilci. Baron Di Pauli je dne 18. t. m. v Brunecku poročal svojim volilceui. Glede davčne reforme je rekel, da bodo morali konservativci glasovati proti njej, ako se zopet ne popravi, kar so na njej spridili liberalci. Volilna reforma se ne izvrši, dokler bodo liberalci imeli kaj vpliva. Radi bi pripravili ob sedanjo Volilno pravico petakarje. Konservativci se morajo poganjati za razširjenje volilne pravice, da bode volil vsak davkoplačevalec. Boje se pa tudi ne objue volilne pravice. Pri tem moramo omeniti, da l) Pauli ni stvari naslikal povse, kakor je v res-nioi. Liberalci bi ne bili mogli niti preprečiti Taaffejeve volilne reforme, da jih niso podpirali k< nservativci. Da se konservativci ne boje občne volilne pravice, to je pač pravil Di Pauli svojim Volilcam, v državnem zboru so pa konservativci vse dingače postopali. Pokopali so Taanvjevo volilno rt formo, ki se je približevala občni volilni pravici in tudi glede števila poslancev, ki se dajo delavcem, so pri poznejših pogajanjih o volilni reformi boi nemški konservativci tesuosrčnejši, nego liberalci. — Di Pauli je izrazil svoje prepričanje, da Se podobna koalicija, kot je bila zadnja, v kateri so konservativci večkrat morali molčati, več ne sklene. Glede nagodbe z Ogersko ne pričakuje I Ji Pi.uli posebno ugodnega uspeha, ker so Ogri jedini. N.posKa se je Di Pauli jako ugodno izrekel o kućanskih socijalistih. Mestni zastop v moravski Ostrovici je že bil jedenkrat obljubil z jednim sklepom, da osnuje češko meščansko dekliško šolo. Sedaj je pa sklenil, da jo ne osnuje. Kot povod navaja to, da bi v to šolo ho lile le hčerke delavcev in nepremožnih ljudij. Po mnenju mestnega zastopa so torej take šole le za bogatejše ljudi. Za izobraženost nižjih slojev pa ni treba skrbeti. Ta sklop je vzbudil veliko nevoljo V čeških, pa tudi sploh v delavskih krogih. Dne 15. t. m. je že bil shod nekega češkega društva, da je protestovalo proti temu sklepu. Dne 25. t. m. bode pa velik ljudski .shod, kjer so bode govorilo o tem sklepu. Tudi pri bodočih volitvah se bode porabila stvar proti vladajoči stranki. Naslov tehnikov. Vprašanje, kakšen naslov naj bi se dal tehnikom, ki so napravili stroge izpite, zanima sedaj vse intoresirano kroge. Tehniki bi radi, da bi tehniške šole dajale doktorske diplome, vlada pa misli, da doktor matematike ali kemije bi bil pač lahko kdo, a to pa ne gre, da bi bil kdo doktor stavbarstva. Rusi so v tem pač že Avstrijce prehiteli in stvar rešili. Vseučilišče v Derptu daje namreč doktorstvo tehničnih znanostij in se noben nad tem ne izpodtika. Avstrija in Nemčija. Nedavno smo omenili članek, katerega je objavilo Biemarckovo gladilo „Hamburger Nacbrichten" glede zveze mej Nemčijo in Avstrijo. Na ta Članek odgovarja dunajska ofi-cijozna „Presse" s člankom, o katerem ae sodi, da je pisan po navodilu ministra unanjih stvari j. V tem Članku se pravi, da Avstrija ni nikdar stavila Bolgarije v jedno vrsto z Alzacijo in Lotaringijo. Ne more se pa dopustiti, da bi se prijateljske razmere mej dvema velevlastima tikale le teritorijalnih vprašanj v zmislu, kakor piše hamburški list No-beden še ni mislil, da bi baš zaradi Bolgarije morala Avstrija začeti vojno in jej Nemčija pomagati. Te nevarnosti ni, ker Avstrija se ne želi razširiti po Balkanu, temveč le želi, da so jej balkanske države dobre sosede. Glavna zmota tiči v tem, da hamburški list misli, da za Nemčijo interesa zunaj zvezne pogodbe 1879 1. ni, in vso stvar tako tolmači, kot bi Alzacija in L itaringija bila jedro one pogodbe. B'smarck je pa večkrat izjavil, da hoče igrati ulogo poštenega mešetarja mej Dunajem in Peterburgom in da ima Avstro-Ogerska trdno z-islombo za svojo orijentsko politiko ravno v zvezi z Nemčijo. Ne le za Avstrijo, temveč tudi za Nemčijo bi ne bilo ugodno, ko bi Rusija bila vsemogočna na Balkanu. „Presse" zaradi tega misli, da balkanske zadeve Nemčijo morajo bolj brigati, kakor dogodki v Vzhodni Aziji ali Kameruna. — Seveda bi bilo važneje, ko bi vedeli, kako misli berolinski urad unanjih stvarij o tej zadevi, nego če vemo, kaj piše „Presse". Dopisi. Ix Ormožu, 18 avgusta. (Na delo!) Pri nas v Ormoži napreduje nemčurstvo. Na zvoniku že ne sme nad jedno leto viseti slovenska zastava. V celem mestu ni niti jednega samoslovenskega napisa. Le malo število dvojezičnih in dosti večje število samouemških napisov je videti. Občina zahteva dvorazredue nemške šole. Iz dozdanje štiri-razredne šole pa tudi že prihajajo otroci malone vsi kot Nemci. V kratkem bodeta torej v Ormožu dva zavoda, kjer se bodo slovenski otroci na vse mogoče načine poučevali in vzgojevali za nemščino. Dozdanja šota je po pravici slovenska kakor štiri-razrednica v Ljutomeru. Poučni jezik je postavno slovenski. Ali — žalibog — slovenščina se na tej šoli potiska v stran, kot bi bila kaj nepostavnega. V četrtem razredu je že skoraj izključno vse nemški. Molijo nemški, pojejo nemške pesmi, mnogo otrok pozdravlja nemški, povelje za telovadbo je nemško. Samo jedna knjiga je v četrtem razredu slovenska, ostale so vse nemške. Nad vrati vsakega razreda vise tablice z napisi: I Classe, II. Classe, 111. Ciasse, IV. Classu. To je slovenska šola! Nova nemška Šola bode se torej od stare, dozdanje šole razločevala le po inenu. Ako hočemo biti pravični, veže nas dolžnost, da damo sedanji štirirazrednici lice kakeršno zahteva postava, namreč slovensko, saj imamo moč to storiti. Skrajni čas je, da te nepravičnosti v kratkem odpravimo, iste činitelje pa, ki so je izvrševali ali dopuščali, postavno zasledujemo. Zelo nam je žal, da moramo take bridke resnice zdaj pisati, ko bi se taki nedostatki že pred l»ci bili lahko odprav li. Tudi smo prepričani, da bi tem bolj škodovali sami sebi, ako bi še dalje molčali. Ravno ker v Ormožu preveč molčimo, se nam hudo godi. Ko bode napočil čas, da bodemo imeli priliko vse razkrivati, kar nam je naš naroden organizem, tedaj se bode še le prav začelo obračati na bolje. Koliko lepih idej se je pri nas v najnovejšem času sprožilo, a koliko se jih bode vresničilo, bode pokazal čas. Zmožne faktorje imamo in ako jim je narodnost kaj mari, bodo se zopet za njo pobrinili in pokazali in dokazali, da imajo trdno voljo vse popraviti, kar je kdo zanemaril v teku ugodnejšega Časa. Bog pa varuj, da bi ostalo vse pri starem! Naši nasprotniki vedno delujejo, mi pa smo precej let že ''-isto mirni in umevno je torej, da zaostajamo. Človek bi kar strmel, da smo v zadnjem Času tako nazadovali. Mi imamo sicer celo kopico društev kakor: politično društvo „Sloga", .Čitalnico", „Viuorejsko društvo", „Moško in žensko podružnico'1 in Bog še ve kaj vse. To so društva, v katerih bi se naše ljudstvo lahko dobro narodno vzgojevalo; če bi vsa ta društva vestno izpolnjevala dane jim naloge, Ormož bi že davno pal in narodno vprašanje bi bilo za ta kraj rešeno. Ne mislimo nikogar žaliti, temveč le vzpodbujati na delo, da bi ne ostali tudi zanaprej taki mlačneži. Nasprotniki zahtevajo zdaj najskrajnejše zahteve sebi v korist. Najnevarnejši čas preti zdaj v Ormožu našemu jeziku Ne-odpustno bi bilo, ako bi v tej najnevarnejši dobi bili popustljivi. Niti za jeden las ne smemo odstopiti od naših pravičnih tirjatev. Kdor misli, da je poklican braniti narodna prava, naj se vzdigne so vražniku v bran. Dolžnost nas kliče na delo, torej ne nosimo več križem rok! Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. avgusta. — (.Slovenskega društva* shod v Črnomlju.) .Slovensko društvo" v Ljubljani priredi dne* 25. avgusta ob 3. ari popoludne „pred gradom" v Črnomlju javen shod s naslednjim vzporedom: Ogovor društvenega predsednika posl. dr. Ivana Tavčarja; „o načelih narodne stranke", govori posl. Ivan Hribar in .narodnogospodarske zadeve" govori nadnčitelj P. Šetina. — (Občinski svet) imel bode v četrtek, 22. avgusta, ob 6. uri zvečer v mestni dvorani javno sejo. Dnevni red: I. Oznanila predsedstva. II. Stavbinskega odseka poročilo a) glede oddaje mizarskega in ključaničarskega dela pri šoli na Barji; b) glede oddaje ograje pri mestni drevesnici Podturnom; c) o vojaškega erarja ponudbi glede zamene vojaškega preskrbovališča. Tajna seja: Stav-binske stvari in personalia. — (Rafinirana denuncijacija.) „Slovenac* se je uveril, da vse njegove odkrite in prikrite denuncijacije nič ne zaležejo, zato je izumil nov način ovajanja. Odslej bode denanciral samo v vezani besedi in potem ako bi bilo treba, dodal še komentar v nevezani besedi za tiste, ki niso tako „brihtni", da bi razumeli verze. Prva žrtev je — A. Aškerc. Predsinočnim se ga je v borno skrpucanih verzih lotil neki „atom", sinoči pa uredništvo in vse to v listku. Le tako naprej! — (Odbora razstavnega vlaka v Prago) posrečilo se je pr dobiti elavnoznani kvartet „Ilirijo" (gg. Branke, Dečman, Lile k, PavŠek) in se ta kvartet popelje v Prago, kjer prirede' Slovenci v koncertni dvorani na razstavišču koncert na korist „Uatredni matice Školski". Slovenci hočemo se s tem oddolžiti bratom Cehom za ljubav in bratsko uzajemnost, katero nam izkazujejo o vsaki naši priliki. „Uatredni matice školska" ima za Čehe isti važni pomen in namen, kakor za nas „Družba sv. Cirila in Metoda". — (Izplačevanje državnih podpor.) dovoljenih po zakonu z dne 6. julija, se bode pričelo jutri pri računskem oddelku deželne vlade. Podpore se bodo izplačevale vsak dan od 10.—12. ure zjutraj — izvzemši nedelje in praznike — v Gradišči št. 4 (v Zevnikovi hiši) v prizemlji na levi strani. Tam se bodo dobivali tudi potrebni blanketi za pobotnice. — (Vojaško oskrbovališče v Ljubljani.) Glavno poslopje vojaškega oskrbovališča v Ljubljani se je do pritličja že podrlo in se je včeraj že pri* čelo s podiranjem vojaške bolnice. Da se bodo mogla opravljati še najnujnejša dela (pečenje kruha itd.), pokrilo se bode pritličje s provizorno streho. Upati je, da se ta podrtija že prihodnjo pomlad definitivno umakne s tega mesta in je to upanje tem bolj opravdano, ker zahteve vojnega erarja sedaj niso tako prenapete, kakor so bile pred potresom. Občinski svet ljubljanski bavil se bode v jutrišnji seji s to zadevo, ki se utegne torej v kratkem za mesto povoljno rešiti. — (Nekdanja „kresija") t. j. poslopje mestnega ubožnega zaklada v Špitalskih ulicah, v katerem je tvrdka J. C. Maver dolgo vrsto let imela svoje prodajalnice, bila je po potresu hudo poškodovana in se bode morala podreti. Kakor slišimo, bode mestna občina na tem mestu sezidala novo dvonadstropno poslopje ter prostor v pritličji rezervirala za prodajalnice, v prvem in drugem nadstropju pa se bodo priredila elegantna stanovanja. Upoštevajoč stavbinsko črto se bode poslopje gradilo tako, da se bode Pogačarjev trg znatno razširil. Ker se bode veČina hiš v Špitalskih ulicah morala podreti in graditi nova poslopja, in ker se bode po novem regulacijskem načrtu ta ulica, v kateri je najživahnejši promet, sploh razširila in moderno uredila, dobil bode tudi ta del mesta v kratkem prijaznejše lice. — (Umrl je) včeraj v Vod mat u poleg Ljubljane fotograf Kristijan Pajer, rodom iz Kranja, znan po svojih potovanjih v jutrovih deželah, od katerih je izdelal mnogo lepih slik. Za velik album Palestine in sosednjih dežel je ob svojem času dobil od cesarja dragocen dijamantni prstan kot najvišjo priznanje. N. v. m. p.! — (Ravnateljstvo o. kr. nižje gimnazije) se nahaja od današnjega dne v hiši dra. Wald-herrja, Bethovenove ulice št 6 , pri tleh. — (Nesreča.) Na dvorišču Kotnikove hiše na j Vrda pri Vrhniki no se igrali minulo soboto otroci gosteča Filipiča. Triletna deklica Frančiška se je -oddaljila od svojih tovarišev in so jo našli mrtvo pod prazno trugo za gramoz. Otrok je bržkone prevrnil ob zidu prislonjeno trugo, ki ga je ubila — (Rešileo življenja.) V Sori blizu Škofje Loke je te dni rešil čevljarski mojster Mihael Blazni k IG letnega Janeza Šetino iz Sore. Šetina, ki ni znal plavati, je zašel v neki blizu 4 metre globoki vrtinec in bi bil gotovo utonil, da mu ni prišel v bližini se kopajoči Blaznik na pomoč. — (Otvoritev Vodnikove koče na Velem polji) se je izvršila prav veličastno ob krasnem vremenu. Še ne kmalu je bilo na sivem očaku Triglavu zbranih toliko turistov skupaj, kakor v ponedeljek. Bilo jih je 34 in so bili skoro vsi iz slovenskih pokrajin. Vsi se izražajo jako pohvalno o razglednem stolpu g. župnika Aljaža, ki je zares prava dobrota za turiste. Tudi nekateri angleški turisti, ki so bili ravno na Triglavu, niso mogli prehvaliti velike praktičnosti tega stolpa. Ob 10. uri dopoludne zbrali so se turisti okolu Vodnikove koče, katero je slovesno blagoslovil g. kapelan Piber iz Srednje vasi. Potem je etopil na verando g. Grčar iz Radovljice in se z živimi besedami spominjal prvaka slovenskih turistov, našega slavnega pesnika, narodnega buditelja Valentina Vodnika ter mu za klical trikratno Slava. „Slava!" je zadonelo iz navdušenih grl zbranih slovenskih hribolazcev, od pečin pak se razlegajo streli. Potem ko je govornik še izrekel iskreno zahvalo g. Josipu Ravhekarju, ki je vodil vso stavbo, je povdarjal pomen „ Slovenskega planinskega društva" in njegove podružnice v Radovljici. G. J. Hauptman je prebral pozdrav društvenega načelnika g. prof. Frana Orožna, ki je bil zadržan udeležiti se slavnosti, g. Kos, ki je bil zastopal kamniško podružnico, je izročil pozdrav podružnice, gosp. Kocbek, načelnik savinjske podružnice .slov. planinskega društva" pa pozdrav štajerskih slovenskih planincev. Kmalu po otvoritvi so se razšli hribolazci na vse strani. Vodnikova koča je torej otvorjena in bo kot prva slovenska koča v Triglavskem pogorju branila čast poglavarja slovenske zemlje, veličastnega Triglava. — (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) je dne 4. t. m. priredilo na Ojstrici nad Spodnjim Dravogradom shod, kateri je bil vzlic slabemu vremenu prav dobro obiskan. — (Uzornoga poštenjaka nepoštena nakana.) Goriški dež. glavar grof Fran Coronini je šel minoli teden na potovanje in sicer jo je krenil v slovenski def goriške dežele. Kot dolgoleten glavar je znan in čislan povsod in zato se ni čuditi, da so ga prebivalci povsod sijajno vzprejeli. Kakor se nam javlja, je bil tega potovanja namen — političen. Ekscelenca grof Coronini, ki se je po poročilih laških listov šele te dni izrazil o Slovencih, kakor bi se mogel izraziti le kak lahonski razgrajač zadnje vrste, grof Coronini, ki je pod krinko pravice in pravičnosti vedno deloval zoper slovenske narodne zahteve in hodil roko v roki z Lahi in levičarji, ta grof Coronini bi si rad pritihotapil slovensk deželnozboreki mandat. Nagibov tej špekulaciji seveda ne pove zaupljivim in na njegovo toli proslavljano politiško poštenje zanašajočim se slovenskim volilcem. Grof Fran Coronini ve, da dobi laška stranka v deželnem zboru večino, če on Slovence opehari za jeden mandat. Zato je šel grof Fran Coronini ponujat se slovenskim volilcem, zagotoviti laški stranki večino in njej pod nož ukloniti slovensko stranko, to je neplemenita nakana tega moža, ki se vedno slika kot kristalnočist značaj, ki pa je, kakor se kaže, tudi velik lisjak. — (Za kolesarje.) Italijanska vlada je v poslednjem času uvedla nekatere za tuje kolesarje nadležne naredbe. Kolesarje ustavijo namreč na meji finančni organi, s katerimi morajo peš do bližnjega carinskega urada, pri katerem jim je po več ur trajajočem čakanju položiti uvozninsko jamščino 42 frankov v zlatu. Sele potem smejo se voziti naprej in se morajo nazaj gredo pri istem uradu zopet oglasiti, da se jun vrne jamščina. Rizun mnogih nadlog in Čakanja prizadevajo te procedure kako poldrugo liro troškov. Vsak tuj kolesar, ki torej hoče čez mejo pogledati, mora imeti poleg omenjenega malega kapitala v zlatu še precej potrpljenja. — (Za Ljubljano) Avstro-ogerska kolonija v Novem Jorku je priredila na korist po potresu prizadetim Ljubljančanom koncert, pri katerem se je doseglo 1102 gld. dohodka — (Razpisane službe.) Na dvorazredni ljudski šoli v Begunjah mesto uadučitelja in voditelja z dohodki III. plač. razreda in prostim stanovanjem. Prošnje do dne* 1. septembra okr. šolskemu svetu v Radovljici. — V črnomaljskem šolskem okraju: Mesta učiteljev in voditeljev v Gribljah, v Božako-vem in v Cešnovcu, vsako s plačo 450 gld., pri-klado 30 gld. in prostim stanovanjem. Prošnje do dne 15. septembra okr. šolskemu svetu v Črnomlju. — Mesto sodnega pristava pri deželnem sodišču v Gradcu, eventuveluo pri kakem drugem sodišču. Prošnje do dne 31. avgusta predsedstvu deželnega sodišča v Gradcu. • (Potres) V soboto zvečer ob 10. uri 25 minut je bil v Belemgradu kratek, a močen potres. * (Grozna nevihta) je divjala minuli teden nad mestecem Plivnica na Ogerskem. Padala je toča, debela kakor orehi in razbila strehe in okna hiš. Mnogo živine in kuretine po dvoriščih je bilo pobito. Večje število delavcev je bežalo s polja v neki skedenj, katerega je podrl vihar in pokopal delavce pod razvalinami. Izvlekli so 9 mrtvih in mnogo teško ranjenih. * (Knez — siromak) V Budimpešti je 27letni zasobnik knez Albert Woroniecky pisal mestnemu načelništvu list, v katerem naznanja, da se bode usmrtil. „ Reven sem siromak"—tako piše nesrečni mladi mož — „in nečem od gladu umreti, zatorej si bodem sam končal življenje*. Policija zdaj išče pisale a tega lista. * (Anarhisti ) Vsled strogih, proti anarhistom naperjenih zakonov je velika večina francoskih anarhistov zapustila domovino in se naselila zlasti v sosednih deželah. Pa tudi tam ne drže anarhisti križem rok. Tako je bruseljska policija te dni are-tovala nadobudnega francoskega anarhista Hadina, ker se jej je naznanilo, da namerava razstreliti neko tovarno v Verviersu. V Hadinovem stanovanju je našla policija kar cel arsenal razstreliv in orožja. * (Velika tatvina) se je zgodila te dni v drž. hranilnici v Bruselju. Zmankalo je 180.000 frankov. Blagajnica je popolnoma nepoškodovana, vsled česar se sodi, da je mogel denar ukrasti le kak uradnik in sicer še predno je blagajnik zvečer zaklenil blagajnico. * (Maščevanje zapuščene ljubimke) Bero-linski zdravnik dr. Steinthal se je še kot dijak seznanil z nekim lahkomiselnim dekletom in ostal ž njim do zadnjega časa v intimni zvezi. Pred kratkim pa je dal svoji ljubimki slovo ter se zaročil z imovito gospodično iz dobre hiše. Zapuščena ljubimka ga je nekaj časa nadlegovala s prošnjami, naj se povrne k njej, a ker ni ničesar opravila, sklenila je, se maščevati. Najprej je najela neke lopove, naj bi nezvestega ljubimca ubili, in ker se to ni posrečilo, speljala ga je na previden način v stanovanje neke znanke in ga vstrelila. Zdravnik zadet v vrat, je obležal mrtev na lici mesta. Davila i Uredništvu našega lista je poslala: Za „Narodni dom" v Ljubljani: Gospa Ema A hramova v Logatcu 2 0 kron, nabrane mej letoviščarji. Živeli rodoljubni darovalci in da-rovalke in njih nasledniki! Knjilavnost, — Slovanska knjižnica. Snopič 41. prinaša izvirno povest „Posavček", slika iz življenja v polpretekli dobi, spisal Anton Sušnik. Snov tej povesti je zajeta iz narodovega življenja in je jako mično razpletena. Povest bode občinstvu gotovo ugajala. Celovec 21. avgusta. Posl. dr. liainer, kateremu so volilci votirali nezaupnico in ki hoče vsled tega odlo/iti mandat, namerava namesto Dumreicherja kandidovati v kupčijski zbornici celovški. Dunaj 21. avgusta. O uspehu včerajšnje avdijence grofa Badenija pri cesarju še ni avtentičnih poročil, gotovo se ve le to, da se novo ministerstvo ne sestavi pred oktobrom. Badeni je cesarja prosil, naj se sestava detini-ti v nega ministerstva odloži do tedaj, ker ne kaže, da bi kdo drugi prevzel vodstvo galiških deželnozborskih volitev. V poučenih političnih krogih se pripoveduje, da sestavi Badeni ministerstvo, katero se ne bo naslanjalo na nobeno strankarsko zvezo iu kateremu bo prvi namen, rešiti državnopravno pogodbo z Ogersko. Dunaj 21. avgusta. Iz zanesljivega vira se čuje, da je grof Badeni cesarju izjavil, da je pripravljen sestaviti novo ministerstvo. Kombinacije glede bodoče vlade in nje Članov, katere so se pojavile v raznih listih, so do cela neosnovane. Kolonija 21. avgusta. Na Reni pri Merumu sta trčili dve ladiji. Jedna se je po-greznila. Osem oseb je utonilo. Heligrad 21. avgusta. Srbski metropolit Mihael je nevarno obolel. Sonja 21. avgusta. V ministerstvu so nastala velika nasprotstva. Unijouisti zahtevajo, naj odstopita ministra Načovic in general Petrov. Sodi se, da naroČi Koburžan Petrovu, naj sestavi vojaško ministerstvo. Narodno-gospodarske stvari. čemu imamo deželna in okrajna gozdna nad zorništva? Iz Podrage, začetkom avgusta. Pred dobrimi 30 leti odstopila je grajščina vipavska mej ostalimi vipavskimi občinami tudi upravičencem iz Podrage njihovim potrebam primeren del gozda na Nanosu. Grajščina, ki je bila dolžna napraviti vsakemu vdeležencu poseben del, olajšala si je delitev znatno s tem, da je odločila iz vsake občine vsem vdeležencom skupaj le jeden skupen del ter gospodarjenje izročila občinskim odborom, ki izvolijo vsaka tri leta iz sebe „gozdni odsek". Ako uvažimo, da je izročila grajščina tolik del rastočega gozda upravičencem, da bi se iz vsakoletnega prirastka po odstotkih pro-računjene njihove potrebe na kurilnem in stavbnem lesu vsako leto sproti le h ko pokrivale; ako pomislimo na drugi strani, da bi moral ostati gozd nedotakljiv kapital, da bi tudi potomci njegove obresti, t. j. letni prirastek ali letino vži-vali; ako vpoštevamo važnost gozda za gospodarstva sploh in v gozdni stroki popolnoma nevešče in neuke občinske odbore, oziroma gozdne odseke, ne moremo se nikpkor čuditi, da so naši gozdovi tako posekani in požeti, da ne moremo iz celega gozda s použivanjem kapitala svojih potreb več pokrivati; še več, ako bi se nesreča pripetila, da bi požar samo deseti del male naše občine upe pelil, morali hi vse zadnje ostanke iz gozda uprav pomesti, in še dvojim, da-li bi dobili iz njega dovolj stavbnega lesu Iz kratka: naš gozd je uničen in sedanji rod ima časa dovolj čakati, da bode na istih tleh mlad vzrasel. Uzrok tolikemu propadu našega gozda — z drugimi vipavskimi gozdovi ni tudi nič boljše, kolikor je meni znano — tiči v slabem in nerazumnem gospodarstvu gozdnega odseka. Povsod se dobe ljudje, ki radi molzejo ; ne manjka se pa tudi takih, ki radi sesajo; poleg tega mislimo si slaboten, nerazsoden in gozdnemu gospodarjenju ivv^i ■ „gozdni odsek" in nesreča je gotova. Mej jedjo je ljudem zrasel tek; izmišljevali so si lesne potrebe, dokler jim ni domišljija omagala ; potem so gozdnemu odseku kar po pet let zaporedoma pokazova'i raztrgan pod, zatem drugih pet let gnjilo streho itd., dokler so povžili vse. Kam je pa les prišel, to sam Bog ve! Poleg tega vidimo v gozdu samem grozen prizor. Vsi kraji, ki so živini in človeški nogi količkaj pristopni, so do golega izsekani, le v kakem nepristopnem skalovji štrli še kako porabno drevo v nebo; najlepše drevje je posekano kar po 1 m od tal, in vrhovi, ki bi se vsi dali za krajše trn miče ali kaj druzega porabiti, leže in trohne poleg najlepših hoj in smrek na tleh! Pred nskaj leti videlo se je polno debelih in kot sveča ravnih bukev za drva klati, a danes zaman iščeš po celem gozdu jedne bukve, da bi jo za gospodarska orodja porabil! Nekateri vdeleženci bdi so večno potrebni, gozdni odsekovci so jim vse privolili, ne po-mislivsi, da mora na ta način gozd propasti, in so tu in tam celo sami kaj prigriznili ali pa kakemu krčmarju po 7 dreves za dobro večerjo prodali! Iti nikogar ni bilo pod živim Bogom, ki bi bil tako mesarjenje zibranil ali preprečil. Niti iz Ljubljane niti iz Postojine se ni mkdo brigal, v kakem stanji so vipavski gozdovi in kako se ž njimi gospodari. Gozdni odsek se ni še nikdar vprašal, koliko kubi-kov more in sme vsako leto iz gozda potrebnim upravičencem brez škode za gozd nakazati, ker je predobro vedel, da ga nikdar noben gozdni komisar po tem prašal ne bode. Resnici na čast moramo izpovedati, da so pač prihaiali gozdni nadzorniki na Nanos iu da so se dali od v to zapeljanih gozdnih čuvajev po onem delu gozda za nos voditi, ki ni bil še do kraja izsekan — dokler ni bil izsekan. Potem je ta neumna igra sama po sebi prenehala in je nadzornik stvar prav naravno zasledil, kar pokazuje vsekako veliko brigo za go/dao stanje in — dober nos. Ne moremo si izmisliti ta t mu it»-k dovolj ostre graje, ko pomislimo, s koliko trdovratnostjo so nam hoteli ti gozdni nadzorniki pogozditi nekaj goličav, ki so vetrovom, mrazovom in drugim nezgodam tako izpostavljene, da ua njih vsaka vegetacija zamre in ki še nikedar pogozdette niso bile, ter koliko glob radi pomanjkljivega pogozdovanja so morali ubogi ljudje kljubu vsem ugovorom na podstavi klasičnega našega gozdnega zakona plačati, dočim je čisto za njihovim hrbtom velik, cvetoč gozd na tako barbarski način propadal ! Vsled tega opažati je bilo po vipavskih občinah vedno živahno gibanje: jedni so bili ne volj nii, ker niso mogli vsega bkratu povžiti J drugim je bilo težko, ker niso mogli gozda čuvati, ki je bil skupen ; tretji, ubožniši del, ki nima živine, je bil zopet onim nevoščljiv, ki so imeli živino in dober tek. To je provzročalo razpore, sovraštva in pritožbe in končno so se zjedinili v tem, da bi gozdove razdelili, in ako se prav spominjamo, predložena je bila deželnemu zboru celo prošnja za pre-membo gozdnega zakona. Toda povsod stopila nam je nasproti vlada s gozdnim zakonom. Na jedui strani uničujejo naše gozde slabi in nevešči gozdni odseki, na drugi nam pa brani vlada pomagati si, a sama tudi ničesar ne stori za dobro ohranjenje naših gozdov, dočim bi si v slučaji individuvalne razdelbe vsaj boljši gospodarji svoje gozdove občo vali. S tem deluje vlada sama ob roki zakona nehote na našo pogubo in mislimo, da smo ne glede na pripravljajoče se korake razburjenih gozdnih posestnikov dovolj upravičili vprašanje aa čelo temu dopisu postavljeno. Umrli so v Ljubljani: 18. avgust i: Marija Lein, gostija. 77 let, StreliSke ulice Kt 4. — Anton Brate, delavec, 40 let. Tesarske ulice St. 3. V dežel ni bolnici: 15« avgusta: Franc, Modrijan, gostaP, :»G l^t. 16. avgusta: Jako') Likar, rudarski nadzornik, 46 let. 18. avgnsta: Franca Polončič, kajžarica, 3o let. Meteorologično poročilo. •n So > < Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 20. i*, zvečer 741-0 16-1» C b1. j vzh. jasno 21. 7. zjntraj 141*9 11 3« C si. sv7.ll. megla 0 0 n 2. popol. 741 1 24 2° C pr. m. vzh. jasno Srednja včemjfiti a temperatura 16 7", za VI0 pod normalom. X5-ijLxxa.3sls:SL borza fine 21. avgusta 1895. Skopni državni dolg v notah.....100 gld. 95 kr. Skupni državni dolg v srebrn .... 101 Avstrijska zlata renta ....... V2H Avstrijska kronska renta 4°/0.....101 Ogerska zlata renta 4°/0.......12.S Ogerska kronska renta 4"/e.....99 Avstro-ogerske bančne delnice .... 1061 Kreditne delnice.........3B9 London vista...........121 Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 59 „ 20 mark............ 11 , 20 frankov........... 9 „ Italijanski bankovci........ 45 „ C. kr. cekini........... 5 , Dne 20. avgusta 1895. »'■ , državne srećke iz 1. 1854 po 250 gld. 151 gld. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 194 „ Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gla. . 130 „ /•■inij. obč. avstr. 4' zlati zast. listi 121 , Kreditne srečke po 100 gld...... 204 . Ljubljanske srečke......... 23 , Rudolfove srečke po 10 gld...... 23 . Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . 199 a Trauiway-dru§t. velj. 170 gld. a. v. . . . 524 „ Papirnati rubelj......... 1 , 95 20 10 35 90 75 05 20 83 60«,', 66 71 75 50 25 50 50 50 29% kr X>ru|fotlai lieyN«'lil«y; javlja v svojem in v imenu svojih sorodnikov vsem prijateljem m znancem žalostno vest o smrti svoje iskreno ljubljene soproge, gospć Amalije Beyschlag roj. Stockmaier ki je v torek dne 80, t. m. ob 2. uri zjutraj, po dolgi mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, v 65. letu svoje ddbe, mirno in udana v božjo voljo zaspala. Truplo drage pokojnice se bode v četrtek dne 22. t. m. ob 5. uri popoludne v hisi žalosti, Res-ljeva cesta At. 24 svečano blagoslovilo in na pokopališče pri sv. Krištofu k večnemu počitku prepeljalo. Svete zaduSne mase se bodo brale v župni cerkvi pri sv. 1'etru. (1078) V Ljubljani, dne 20. avgusta lb95. r \t gjjfw wMtflittu autr. drž, fctegn Izvod iz voznega reda veilskvrnif» od. i.. 3-vajni] a, 1895 Nastopno omenjeni prfliajnl I In odTiaJ&lnl iul orneeenl so f UtOtil mfwmttt&m tam, SradnJeoTrop.ki oaa J« krkjninn omu t Lijub-Uaol M t mtnntl napraj. Odhod lm Izubijane (juž. kol.) O* IS. Mrl A muu. pm umti oaobtil vlak t Trhla, Poutabal, Beljak, Oe-1ot»c, Franaonafett«, fajnhno, f-nr Sntitlial t Anun, Ischl, Oman-Aan, SoLnaarrad, Land-Gs.tnln, Zeli na juaeru, Inomoil, Curih, Htejr, Lino, Buuojovlca, eiteaj, Marijin« ram, K^er, Karlova vara, Kraa-oore Tar«, l'ra«o, Upaijo, Dunaj »la Amatotten. * It. aH HO mil*. Oopohutn* oiebnl Tlak t Trhla, Pontabal, Beljak, OsIotso, Kraimenafeate, lijnhnu, Snimili al, Solnograd. Oa IU. uri M »ni«*. pojM>iu>tjv metani Tlak t Noto meato, Koćevje. •J+ 4. tar« ftojtotuHnm oeabol Tlak t Trhla, Mehak , Celoreo, Franaeiis-feale, oaa Salathal t Solnograd, bend - Oaathln, Zali na Jaaaru , Ino-moat, TlTegnle, Onrih, GenaTO, Pari«, čea Klein Reifllng, Slarr, Kino, Onouden,' Iiehl, Hiulejovloa, PlaanJ, Manjine Tara, Kajar, aTrtUiOOT« ▼are, Karlo.* Taro, Prago. Ijipiko, Dunaj Tla Amatetten >'* T. url HO mita. »iKjrVi1 mešani vlak t Noto meato. Kočevje Raaun toga ob nedeljah In praanlkih ob 6. mri Hti minut popoludne oaobnl vlak t Ijeaco-HIeil. Prihod v X*JnblJano (juž. kol.). O* a. —ri 9* «•**•». aJailrrV oaabul Tlaa a Duoaja *ia Ama tal lan, I.ip-■1J«, IT ago, Kranoorih TaroT, Karlovih TaaTOT, Kajra, Marijinih TaroT, Planja, Bmlajevio, 8oln*jifr«.la, l.lnoa, Saajrra, Omundana, lichla, Aue-aaaa, Zolla na Jaaeru, Land Oaiteina, Ljnbnaaja, Oaloroa, Haljaka, Vranjienafaaae, Trblaa O* H. uri IV (Mla*. ajaalraaj metaul Tlak la Koeavja, Nove«* meita. O* 11. mri miu. tAopotu.Šnr uaetini Tlak a Dunaja Tla A mate t len, EalpaUa, Vraa;«, Prmnoorlb varuT, Karlotth »iror, Ktrra, Marijinih Taro T, Pbnja, Bndojeric, 8ulnog;rada, Linua, Mtajrra, Parlaa, Oeueva, Onriha, Bracfnica, Inomoila, ZaUa na jiiim, I.at.d-Oaatalna, Ldubnag-»i Oaloroa, Pontabla, TrbUa CM M. Mri m mim. popoiudu* inataui rl»k la Koearja, Norega mesta, Oft 4. tari 36 tMtit. pfiHudmm aaabnl Tlak ■ Dunaja, Kjubaeara, Selathala, Haljaka, OatoToa, Franaanafeata, Poutabla, Trblaa IM> 9. M rt 4 aniat. aaaaj'et1 oaabol rlak a Dunaja preko A mata tleče In Idnbnea-*, Bait*>ka. OaloTca, Poutabla. Trhtia Ob 9. uri US anlae. HT>aTW tnstani rlak la Koroti«, Noraa-a Metla. Raaun taga ob nedaljah In praanlklh ob tO. uri 40 minul avei-er osobo ▼lak la l.««l'c-HIeil». CM T. . »i . 9. ,. tO o» o. . v. »a os so tO BO IS HO SS Odhod 1b I*jubU.vne idrv kol ; antae mj*ttrt\) t Kamnik. • pO*h»iajot»a« . . ,, „ laleiln)! rlak la ob ne.ieljali In praaulklb.) Prihod t LJubljano (dr«, kol.,. aaatr«. njvlnij ta Kamnika . fioiwrf*M . ,, (5-loO, 'J 'J (aladnjt rlak la ob nedeljah In praanlklh Hišo v Brežicah (C«la?erjevo) s 3 sobami, kuhinjo, shrambo, lepo kletjo in vrtom zraven ter prostorno gospo dsrsko poslopje in ogon njive produ c. kr. notar dr. FirlsUM v Ifrežlviali. (1056—3) Sesalke brlzgalnlcc vsake vrste motorje za na veter, ea zgret zrak in petrolejske motorje v svrho napeljevanja vode ali pa za poganja- unHnVnfiA za .mesta' nje strojev fUUUlUUD vasi, graščine,gospodarstva ali kmetije,ville,vrte itd. ■ti/K«Moravska, Bela cerkev specijalna tovarna, b ^445—18) (r-*t" Iluatio-7-an.l p>roa»pa>lEta. zaoton!. TfcJI viprtjjmejo na hrano ln stanovanj« pri Jako solidni drtailnl. — Več pove iz prijaznosti uprav nt8tvo> »Slovenskega Naroda". (1067—2> • v (1049-3) z jednim nadstropjem, IG m. dolga in 10 m. Široka, z vrtom, zemljiščem v obsegu okolu 11.000 kvadratnih metrov, blizu kolodvora v Ilmloi lovcm, v kateri je sedaj gostilna, ki je jako pripravna za restavracijo, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več povč upravništvo »Slov. Naroda". Išče bo (1075—1) stanovanje s hrano za neko gospodičino v fini hiši. — Ponudbe pošiljajo naj te pod ,,st«v. 18" npravnistvu wSlovenskega Naroda". Odda se takoj v najem ali na račun na novo popravljena gostilna s 4 sobami, kuhinjo in 8 kletjo. — Več ae izve pri Eliji l"re«l«»% l«*-u nn l*ol j a n nli. (io<7> HT DtTettera-grcLpf stea, slatina- io45-3> Cista in blago delujoča koroška planinska kiselica. Najboljša dijetetična namizna voda zlasti če *e mesa z vinom. Prednosti pred mnogimi drugimi kiselicami: ne jemlje vinu barve, niti ukusa in ne lili v glavo niti pri največji vročini. — V zalogi pri Petru Lassnik-u v IJubijani. gZelodčne kapljice.^ Te kapljice So /a>\o pro-•pelne (provzročujeji» sla^t do jela, ratHtvarJHJo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo ielodee.; rabijo pri napenjanji in sapooenostl, preoblotanem ftolodol % Jedili iu pijačami i. t. d. Steklenloa ■ rabllnlm navddom velja 20 kr., tuoat a gld., 9 tuoata ■amo 4 gld. 80 kr. Priporoča jih Lekarna Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani. (822-33) Pošiljajo se vsak dan po poeti proti povzetji. Dr. Julij Schuster vrnil se je v svoje stanovanje (1076—1) pred dvorcem (Kastner-jeva hiša) ln ordimije tu od 3. do 4. ure popoludne. f T_______ . ►> železniško šine, tr a verze, S železo za vezi S kovanje za okna in vrata 14 sploh VSO, kar se pri stavbah potrebuje, priporoča po ze*lo W |\ ziilžaiilli cciiali Mi \ Andr. Druškovic Ž \ trgovec z železni no (442—36) 52 ^Glavn^trg^M Št. 13.619 Razglasilo b. de 1895. C. kr. finančno ra\na(«l|" Jednostavnoga rabljenia so posebno priporoča, kdor hoče 8am lakirati tla. — Sobe se v dveh un.li zopot lahko rabijo. — Dobiva se v različnih barvah (prav kakor oljnat« harve) in broibarven (ki daje •amo svit). — Usorol lakiranja ln navod rabi dob* ae v veek aaloajak. Dobiva so v laJnbUanl pri FRAN CHRISTOPH, Ivana Zsuokmann-a nasledniku: iZUuiitelj in jedi AllIOllIl St»ICIll-ll. svetlega laka za m. ................I lini izdflovatelt pristnega Q a tla, V\i\MA k BUltOLIN. | ieksm^amsm^fc^aeke Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. 2866