P*s*meyna številka 20 vmarev. Štev. 61. V UublianL v petek dne 28. marca 1919. leto 1. VEČERNI LIST <*na celoletno po poit* S 40'—. ta Ljubljano K 3G-— • ooiletno ... 20'—. ... 18'— - Eetrtiatno ... 10—. . . . 9 — fc.,!n".eSe^'", “ - - 3'50- - - - B*w>ist»o in uprava: Kopitarjeva ulica 6. — Telefon 50. KE0DV1SEN DNElliiK Inserati: Enostoipna potttvnta (39 nm Grobi tl I aa »uoka od oje prostor) u enkrat »e SO «18, n dv»> lo eetkrot po <5 vin. — Ok soboui flvoio) lori — Poslano: Enostoipna petitvrst« K 1'—. — Uhan nak oao. uvzemG nedeljo m prarnlke. ot $. ort oogoidM. LDU Zagreb, 28. marca. »Obzor» po-T®ca iz Belgrada, da kurz papirne krone O neprestano pada. Danes velja 100 di- Papirna krona pada dalje. narjev 305 kron, 100 frankov 405 kron, 100 drahem 395 kron, 100 mark 185 kron. g.* Magreb, 28. marca. Kakor poro-fo listi, so dobili vsi člani narodnega P^dstavništva, ki so bili na dopustu, vče- Usi poslanci v Belgrad! raj brzojavni poziv, naj se nemudoma vrnejo v Belgrad. Večina poslancev se je že sinoči odpeljala z brzovlakom, izstop socialnih demokratov iz vlade. l*PP Zagreb, 29. marca. Včerajšnja 0a°ea«, glasilo socialno demokratične KrJ1” , Ponaša r.a čelu lista nastopno cialn aVj ’z Belgrada: Jugoslovanski so-C« ' ° , crn°kratični klub v državnem ve-1® sklenil na včerajšnji seji, da se z ozi- rom na notranje politične razmere v naši državi, ki so postale v političnem in soci-alhem pomenu neznosne, izstopijo takoj vsi socialnodemokratični poverjeniki iz centralne in iz pokrajinskih vlad. ?az$1 P Zagreb, 28. marca. Uradno se »a Ort i ^ °'rirom na dogodke zadnjih dni '"sak ,e v0’ašlca °klasl prepovedala Prehod iz Jugoslavije na Ogrsko in Meja prati Ogrski zaprta. obratno. Vsakdo, ki bi kljub tej prepovedi skušal prekoračiti obmejno črto, ob od vojaških oblasti aretiran. Socializacija bank na Ogrskem. žično 1H? ®adh«p3Šta, 27, marca, (Brcz-Kevolucijonarna vlada svetov je hza " R jredho, s katero sc odrejujc socia-jen-f la denarnih zavodov. Ljudski pover-za hnance je pooblaščen, prevzeti 0»; Vn° v°dstvo vseh denarnih zavodov, no s ma slaviti iste pod kontrolo, kakrš-cjag^na.. a za primerno, da se izvede so-hranifC‘ ^°dstvo posameznih bank in h, kat1”0 Prcvzamei° posebni funkcijonar-ere imenuje ljudski poverjenik za fi- nance. Dviganje vlog je dovoljeno samo v zelo omejenem obsegu. Denarni zavodi ne smejo samostojno izvršiti nikake transakcije v vrednostnih papirjih ali drugačnih vrednotah. Kdor ima v banki ali hranilnici tekoči račun ali kakršnosibodi vlogo, mora najkasneje v 14 dneh, pri vsotah izpod 15.000 kron v 30 dneh dokazati svojo istovetnbst, drugače zapade njegova vloga v korist državne blagajne. Italijani odklonili pomoč entente. »a. flD.U Berlin, 27. marca. (DICU) List format- * P°»oČa iz Baslja: Pariška »L' In-«2?» JavIia* da )c včeraj Cle-Orfr^lrifU Sn 0ch°m razgovor o položaju na *o tak«?1' Y-sPeh tega pogovora je bil, da Sn r>r V , arsedlu nabavili 9 parobrodov Prevoz' kolonijalnih čet na Ogrsko. Ra- zen tega je bilo med Clemenceaujem in Fochom menjanih več brzojavk, iz katerih proizhaja, da so naprosili Italijane za pomoč proti Ogrski, Italijani pa so radi lastnega notranjega političnega položaja odklonili vsako pomoč. Stopite jim na prste! Čehi so praktični ljudje, to kaže njihova trgovina in njihova politika. Tudi oni imajo, kakor mi in ves ostali svet, svoje zaloge vodnih dobičkarjev, imajo svoje navijače in razne prekupčevalce in ve-rižnike, ki še sedaj ne mirujejo ter venomer nadaljujejo svojo obrt. Med češkim ljudstvom je vsled tega nastalo silno ogorčenje in nevarno gibanje. Vlada se je odločila za energičen čin: Predložila je narodni skupščini zakonski načrt, naj se osnujejo ljudska" sodišča za presojo cen, Kdor je bil kdaj od kakega češkega Ceneta Navijača navit in opeharjen, bo smel pri tem ljudskem sodišču zahtevati, da se preišče, za koliko ga je navijač opeharil. Mislimo si lahko, koliko pravd bo nastalo iz tega. • Ne bomo priporočali ravno tega sredstva, marveč se nam zdi uspešnejše, da se to navijaško rokodelstvo s silo zatre. To je potrebno ne le iz ozirv žaljene pravičnosti, marveč tudi zato, da ljudstvo vidi moč in voljo avtoritete, ki je pripravljena proti krivici nastopiti tudi z najbolj energičnimi sredstvi. Žaljeni pravni čut ljudskih mas dobi tako svoje zadoščenje in rod navijalcev bi bil na radikalen način kmalu iztrebljen. Naše oblasti menda vedo, kje so zbirališča teh krvosesov. Prav lahko jih je najti. Ni ti treba čakati, pa prisede k tebi takle Cene Navijač in ti ponudi 1 vagon masti. Ko bi se policijski organi le malce zgenili — in bodo se, ko bodo imeli zato pooblastilo — pa bo cela karavana teh navijačev marširala v zapore. In sodišča naj bi jih potem tudi temu primerno sodila na težke kazni po zaporih in ječah ter na prisilno delo. Na noben način se taka kazen ne sme spremeniti v denarno globo. Navijač bo globo plačal, potem pa ljudi še bolj drl, da nadomesti plačano globo. Najstrožje kazni pa treba tudi za ljudi, ld pri nas pokupujejo živino ter jo za ogromen Judežev denar utihotapljajo v sovražne dežele, medtem ko pri nas primanjkuje živine, \ Vlada bo tu imela hvaležno polje. S takimi odredbami se ne bo zamerila nikomur, razen tistim, ki so zreli za vislice. Delavsko gibanje na Francoskem. LDU Berlin, 27. marca. (Dun KU) »8 511, sc jo delavsko gibanje zelo razširilo po : G!a- vsej Franciji, izhajajoč iz Pariza in vzhod- Ohr Abendblatt« poroča iz Ženev som poročil francoskih listov, ki so v zadnjih dnevih, čeprav zelo pobeljeni sem do- ' — f ■ - i j ne Francije. Gibanje jc prešlo tudi na južno vzhodno Francijo. Jugoslovanska umetniška razstava m Splitu. LDU Split, 28. marca. (DDU), Včeraj ih 11. uri dopoldne jc bila otvorjena raz-itava jugoslovanskih umetnikov iz Dalma-Bije, V imenu umetnikov je pozdravil prisotne dr. Ivo Tartaglia in pozval predsednika vlade dr. Krstlja, naj otvori razstavo. Nato je povzel besedo dr. Krstelj, ki je v pozdravnem govoru proglasil razstavo za otvorjeno, Na razstavi jc zastopanih 30 jugoslovanskih umetnikov iz Dalmacije z 200 deli. Izmed starejših umetnikov jc treba predvsem omeniti Meštroviča s njego-vidi gigantskimi deli ter Bukovaca, Vidoviča, Rosandiča, Medoviča, Deskoviča, a izmed mladih Mišo ta Taglija, Marina, Fo-retiča, Cika, Bonačija, Rakaniariča. Razstava bo trajala 20 dni. Že danes jo je poselilo mnogo občinstva, med temi tudi mnogo ententnih mornariških častnikov. Krvoločni Italijani. LDU Split, 28. marca. (DDU) Dne 27. i. m. je bila pred italijanskim vojnim sediščem v Zadru razprava proti svečeniku ion Kazimiru Perkoviču in učitelju Nikoli Marinkoviču, ker sta pred meseci v smi- slu objavljenega poziva splitske vlado vabila moške, naj stopijo v narodno vojsko, Obsojena sta bila na 10 let temnice. To postopanje je krvoloenejše c-d avstrijskega* Laška radodarnost. LDU Split, 28. marca. (DDU) Iz Jelše poročajo; Prvih 60 dni svojega bivanja v Jelši so razdelili Italijani vsega skupaj 9 sg moke in raznega sočivja na osebo. Od 1. do 25. marca niso dali več kakor četrt kg moke in sočivja na osebo. Skupno sko- zi tri mesece 14 kg in četrt dkg, kar bi odgovarjalo okoli 18 dkg dnevni množini. To jc še man je, kakor jc dajala Avstrija. Nemogoče jc živeti s to količino, in vendar sc na drugi strani ne dovoljuje noben dovoz. Harodno predstavništvo. Ministri se zagovarjajo. LDU Belgrad, 26. marca. (JDU) Predsednik dr. Draža Pavlovič otvori ob pol 5. popoldne sejo. Zapisnik zadnje seje se odobri brez izpremembe. Besedo prevzame bivši minister za prehrano Miloje Jovanovič, ki zavrača včerajšnje napade poslanca Petroviča na njegovo poslovanje. Minister poudarja, da leži glavna krivda, da ni mogel njegov oddelek tako poslovati, kakor bi želel, v tem, ker ni imel potrebnega kredita. Brez denarja pa se ne da voditi nobeno ministrstvo, posebno pa ne za prehrano. Nato je minister za pošto dr. Lukinič zavračal napade poslanca Petroviča, v kolikor se nanašajo na njega. Proračunska razprava. Po prehodu na dnevni reti — kreditno debato — dobi besedo poslanec Viljem Bukšek (socialist), ki govori proti vmešavanji vojnih oblasti v civilno upravo in Srotcstira proti prepovedi javnih shodov, iadalje Kritizira slabe prometne, zlasti poštne rnzmcre in iz>avi, da bodo on in njegovi pristaši glasovali proti kreditu. Dr. Svetozar Popovič (demokratski klub) govtrj o potrebi, da se uvede davek na vojne dobičke. Vlada mora pred vsem misliti na pomoč za ene kraje in za one sloje, ki so za časa vojske največ trpeli, invalide, siromake in seljake, Upa, da bo vlada premagala vse ovire. Z ene strani nam preti imperializem, z druge boljševizem, a bcuti sc hočemo proti enemu kakor proti dfugemu. (Odobravanje. Protesti ori socialistih,) Finančno vprašanje se mo- ra rešiti z ozirom na potrebe celote. Kakor so poedmci žrtvovali za svobodo svoje življenje, tako morajo poedmci žrtvovati za blagostanje celote svoje premoženje. Ako nekatere političpe skupine ne bodo hotele sodelovati v vladi, jo bomo morali zato vzeti v svoje roke. Izjavlja, da bo demokratski klub glasoval za kreditno predlogo, — Seja se nato odgodi za 10 minut. Po zopetni otvoritvi govori nato dr, Matko Laginja (narodni klub) o proračunu in se zavzema za podpore beguncem iz okupacijskih krajev. Kritizira vlado, ker je dala aretirati Radiča, dr. Prebega in dr. Pazmana, Izjavlja, da jih n® misli braniti, ampak samo imuniteto poslancev. Kritizira nadalje prepoved časnikov in cenzuro. Klub Starčevičeve stranke bo glasoval za proračun, kar pa že ne pomeni, da bi se s tem vezal na gotovo politiko, Za poslancem dr. Laginjo je odgovarjal minister za notranje stvari Svetozar Pribičevič na opazke in napade nekaterih poslancev- te* l om debate. Poslanec Dšmitrij Popadič govori o razmerah med srbskim kmetijskim prebivalstvom, Priporoča, naj se gre kmetom kolikor mogoče na roko. Glasoval bo za proračun. Besedo dobi nato ministrski predsednik Stojan Protič. Po govoru mini' sirskega predsednika preide zbornica na glasovanje. Kreditna predloga jc bila spre* jeta v prvem čitanju soglasno, izvzemši so-. cSaliste. Seja sc zaključi ob četrt na deset zve*, čer. Prihodnja seja se določi na J, aord* dnevnim redom: Vprašanje idemnitete ® poročilo verifikacijskega odbora, Prepoved trgovine z tasm« s Imm. LDU Zagreb, 28, marca. Kakor ,'avlja >Obzor«, jc dobila hrvatska vlada od trgovinskega ministrstva iz Belgrada obvestilo, da prepoved trgovine z inozemstvo® ne velja za one trgovske posle, ki so biu sklenjeni pred 20. t. m. in ki se morajo efektuirati tekom treh mesecev. Nove kupčije pa se morcio skleniti samo potom trgovinskega uradn za trgovino z inozemstvom, ki bo začel poslovati 1. aprila, Vrednost češke krone. LDU Praga, 27. marca. (ČTU) »Narodni Listy < poročajo; Agio čchoslovaškc krone je koncem preteklega tedna, dne 22. t, m. že dosegel 28!-4%( Začetkom tega tedna sc je kurz nenavadno povišal« Dne 24, t, ra, je na curiški bm-zi notirala deviza na Prago za 100 kron, sicer za če-Minko franka manj kot dne 22, t. m., torej 29J4 proti 29 'A franka. Zato je pa padla deviza na Dunaj od 23 na 21 'A frankov. Razlika v veljavi čchoslovaškc in ne®' ško-avstrijske krone jc dne 24. t. m. P,n 100 kronah znašala žc IV* frankov, Ag‘° čehoslovaške krone je napram nen\6ko-aV' strijski kroni dosegel že nad 36%, Brzojavni promet s Švico. LDU Zagreb, 28. marca. Poštno ravnateljstvo razglaša, da se s 1. aprilom zoPct otvori brzojavni promet med kraljestvo® Srbov, Hrvatov in Slovencev z vso Švic^< Pristojbina znaša za besedo 19 par, oziroma 48 vin. Minimum za brzojavko jc 1 nar, oziroma 2 K 50 vin. Dovoljene so tu®1 nujne brzojavke s trikratno pristojbino. Mueeništvs naših ujetnikov. Leopold Kosi iz Maribora poroča-Ujet sem bil'St drugimi dne 3, nov, 19*^ v Tridentu, Od tam so nas peljali naray' nost v Verono. Korakali smo štiri dni ^ smo med tem časom dobili samo pol . ^ ba kruha in pol konserve. V Veroni * nas zaprli v Forte Broccolo, kjer smo pfC^ bili celo zimo na travniku. Za streho s® *ne!i šotoro, kjer nas je spalo skupaj po *eM mož. Spočetka smo ležali na golih tleh brez odej in brez vsakega pokrivala, pozneje so nam dali nekoliko slame, ode- S! pa nismo videli celo zimo. V Forte roccolo nas je bilo približno 40.000 ujetnikov, samih Slovanov. Prve tedne umikale je v tem taborišču dnevno do 60 ljudi ysled gladu in mraza. Za hrano smo preiemali dnevno po štiri možje en hleb kruha in enkrat na dan menažo, ki je obstojala iz male skodelice riža ali testenin s koščkom mesa. To hrano niso ves čas jzpremenili. Postopanje paznikov z U’etniki je bilo do skrajnosti surovo in nečloveško. Za vsako malenkost so nas pretepavali s palicami ali pa celo s puškinim kopitom. Kdor jc imel mnogo denarja. si je lahko utešil glad s kruhom, ki p1 ga je kupil od laških vojakov. Hlebček £ »M 60 K in še več. Vsi ujetniki smo 1 VZj??slen>- Kar je bilo profesionistov, so hodili popravljat hiše, drugi pa so raz- _.r',.eya^ kaverne, popravljali polja, za-8*I»8h jarke itd. I -P.ae februarja t. 1. sem zbežal v ruzfci s tremi Rcčani-Italijani, Prišli smo 1°1 •aVe‘ ^arn nas je pa neki Nemec iz-l3-- J!' .Poslcdica tega je bila, da so nas y .v-1 i!n odpeljali v Treviso, kjer so nas as isali. Izdali smo se za Italijane. Po za-isanju^ so nas odvedli v Rim, nato v erT‘° ‘n potem naravnost v Trst, kjer so lfi0f7a*r^ na grad. Tam nas je bilo okoli tržaM ■ n*smo stradali, so nam nosili ;■ ? l Slovenci hrano v zapore, česar lugoslovanski ujetniki nikdar ne bodo pozabili. Pred par dnevi pa se mi je po-a-eciio zapustiti Trst. .« Nadaljnje podrobnosti pripoveduje c^nik Ivan j\\ihclič iz Ljubljane: ffct <^*TSCa avžusta leta 1917. sem bil za-k .^.^hov. Vlačili so me po raznih ta-sih T lI SCK^il° se mi je včasih bolje, vča-lotnuaA C’ k&kor seui Pa^ naletel. Po po-nnaz te in bil todpr Z užinii vred v Trst na grad, od-rečir,^ S° -nas spustili 23. t. m. Velika ■on; ‘ai .m?P htovarišev pa je ostala v Ve-•ie s’- 1 caka dan na dan rešitve, ker bi Tnil ^ cja hi se nihče več ne !aSa' p1 trpljenje trajalao še nekaj Iz pokrade. kr Ustavljen promet. Vsled uradne odredbe je ustavljen do daljnih odredb kakor železniški feko tudi vsak poštni, brzojavni in teletonski piomet z vsem inozemstvom, posebno tud' z iNcir.ško Avstrijo, kr Vdove in invalidi! Zdi se, da se Šc vedno ne zavedate, da ste v Jugoslaviji in ne več v Avstriji, Ne gre Vam v glavo, da se more doseči kaj tudi brez »šmiranja«. Tako prihajajo še vedno nekateri k vojaški intendanci za Slovenijo v Ljubljani (oddelek za nakazovanje preskrbovalnin — nadporočnik Hribar) na Friškovcu, ter ponujajo tam zaposlenim uradnikom najrazličnejše stvari (denar, živila itd.) v popolnoma napačnem rohenin. ^otem »lažje šlo«. — Zapomnite si torej enkrat za vselej, da jc tako pookupovan e ne^o^ustno. kajti uradniki r-ri inte"JanCi so plačani od vojne uprave, da izpolnjujejo svojo č^r1" nost, S podkupovanjem škpdite tudi uradnikom samim, ker bo vsak, 1 ’ 7.a onravljeno delo kakšno plačild, brezpogojno odpuščen iz službe, Vlakdo, ki ima pravico do voj. preskrbovalnine, naj pride na Friškovec, kjer mu bo ista takoj v smislu drž. zakona nakazana. kr Dramatične tečaje za igralski naraščaj ustanove v Sarajevu. Igralske predmete bodo predavale prve igralske moči, zgodovino umetnosti in gledališča, estetiko, dramsko književnost in podobne jprčd-met pa v to kvalificirani strokovnjaki, kr Nagla smrti je umrl v Zagrebu mestni fizik dr, Gjuro Rihtarič, kr Os'eško gledališče v Sarajevu. Meseca aprila pride gostovat v Sarajevo ce-lokuono oiješko gledališče z opero, opereto, dramo in baletom. kr Tihotapec s tobakom v ženska obleki. Te dni je redar na postaji v Mostarju ustavil mohamedansko ženo, ki je nosila na hrbtu veliko, natlačeno polno bisago, za roke je pa vodila majhnega dečka. Redar je zahteval potni list, a mohamedanka je pokazala na dečka. Deček je izmotal iz žepa potno listino, ki pa ni bila v »redu. Redar je zahteval pojasnil — in mohamedanka je hočeš — nočeš morala prekiniti molk. In tedaj jo jc glas tudi takoj izdal: Bil je to preoblečeni moški, a v bisagi je nosi! — tobak. kr Tvornica žigie v Osjemu je začela po trimesečnem odmoru zopet obratovati. h IptiSiane. 1 Regent pride. Kot smo izvedeli, se pripelje v najkrajšem času v Ljubljano regent Aleksander, kjer se bo baje mudil več dni, Te dni se je vršilo pri deželni vladi posvetovanje, kako bi regenta Aleksandra na dostojen način sprejeli, 1 Repertoar »Narodnega gledališča«. Dramsko gledališče. V petek, dne 28. t, m,, ob pol 8, zvečer »Španska muha«, burka v treh deianjih, izven abonementa. — V soboto, dne 29, t, m,, ob pol 3, popoldne dijaška predstava »Tugomer«, izven abonementa; ob pol 8 zvečer »Svet«, komedija v štirih dejanjih, ob znižanih cerah izven abonementa, .—> V nedeljo, dne 30, marca, ob pol 3. popoldne »Španska muha«, burka, izven abonementa; ob pol 8 zvečer Ibsenova drama »Strahovi«, izvec abonementa. — Operno gledališče V petek, dne 28. t. m,, ostane gledališč« zaprto, — V soboto, dne 29. t. m., »Bohe* me« ob pol 8, zvečer, za abonement »C«, — V nedeljo, dne 30. t, m., ob pol 8. zvečer »Prodana nevesta«, izven abonementa. 1 Slovenska Matica. Knjige za 1. 1918, izidejo tekom prihodnjega meseca. Odbor je sklenil na zadnji seji dodati rednim publikacijam za lansko Ifcto še tretjo knjigo, in sicer dr. K, Ozvalda času primeren spi« »Smernice novega življenja«. Odtod zamuda. Člani, ki se še niso prijavili za leto 1918., to še lahko store, toda naj se požurijo. 1 Gledališki svet. Člani gledališkega sveta naj se izvolijo udeležiti seje, ki bo v nedeljo, dne 30, t. m. ob devetih dopoldne v pisarni »Matice Slovenske«, 1 »DraHvo za ''*«s!vo otrok« priredi v nedeljo 30, marca dobrodelno predstavo v Ljudskem domu ob 5, popoldne. Vse prijatelje in dobrotnike vabimo k obilni 'nc-ležbi. Vstopnice se dobivajo v trgovinah pri Ničmanu, Žibertu, Cešnovarju, oskrbniku v Ljudskem domu in eno uro predrta vo pri blagajni. 1 Nadzorništvo deželnih r.rk!ad v Ljubljani in z njim združeni deielni urad ra odmero in pobiranje davščine od prirastka na vrednosti nepremičnin, kakor tudi bo-letni urad deželne naklade za ljubljansko okolico so sc preselili iz hiše št. 1 na Turjaškem trgu v Zatiški dvorec, hišo št, 34 na Starem trgu v Ljubljani, 1 Izpred ljubljanske porote- Od 5 obtožencev, ki so včeraj sedeli pred proto, jc bil spoznan za krivega le Rudolf Grei-ner, ki je bil obsojen na 6 mesecev težke poostrene z er)im postom na mesec. ______ Marija Knah, 27 let stara posestnikova žena iz Žirovnice, ki je bila obtožena detomora, je bila na podlagi zdravniške izjave od porotnikov soglasno oproščena. 1 Mavec za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti je prejel manjšo množino mavca (gipsa), katerega bo razdelil med obrtnike in naj interesentje za to blatno priglasijo svoje potrebščine na,"kasnejše do S- aprila t. 1, na >sTJrad za pospeševanje obrti« v Ljubljani, Dunajska cesta 22. Politična kronšks. ^ p Msgr. Bulic v Parizu, Splitski »Ja-craa« poroča, da je delo znanega arheologa msgr. Buliča v Parizu za jugoslovansko stvar jako uspešno. Bil je sprejet tudi pri predsedniku republike Poinc^reju. p Sklepi »Narodnega kluba«. »Hrvat« priobčuje pismo iz Belgrada od dne 25. marca, v katerem poroča o posvetovanjih z vlado glede vstopa Starčevičancev v ministrstvo. Narodni klub je sklenil, da brez velikih garancij za izpremembo celega kurza notrenje politike, posebno v Bosni in Banovini, noče sodelovati v vladi, Zaradi zunanjega političnega položaja je klub sklenil, da bo glasoval tudi za kredit, toda z izrečno izjavo, da s tem ne spaja zaupanja do vlade. p Poslanec Stjepan Zagorac odstopa I političnega poprišča, Hrvatski župnik in poslanec St. Zagorac, ki se je v zadnjih dobah izgubil na politična peta fran-kovcev in Stjepana Radiča, izjavlja v ko-privniškem »Demokratu«, da v bodoče ne bo sprejel nobenega mandata več v kakršenkoli sabor ali parlament. p Srbi za Italijo proti Jugoslaviji. To /veni neverjetno, pa je vendar resnično >— vsekakor samo v toliko, v kolikor so /bosenski Srbi, ki se zbirajo okolu »Srp-»ke Zore«, del srbskega naroda, Ta list priobčil te dni uvodnik, v katerem obsoja proteste in demonstracije proti Italiji In namiguje, da se skrivajo za njimi »črno-iolti klerikalni« elementi, ki bi radi zgradili jez med »sosedno in našo kraljevino«. Italiia — nadaljuje list — je še danes zaveznica Srbije in entente in »hudo se motijo listi, ki mislijo, da bodo potegnili Srbijo v vojno z Italijo, kajti to ne bi bila vojna,_ marveč vratolomno pustolovstvo, ki bi srbskemu narodu zadalo smrtni udarec«. Tako si upa govoriti ta list v imenu srbskega naroda, ki je brez omahovanja sprejel borbo na življenje in smrt ne samo £ Turčijo, marveč tudi z Avstro-Ogrsko, dobro vedoč, da mora v njej po zakonu večne pravice ostati zmagovalec. Kukav-ni sramotilci srbskega imena — ti radikalci! p Čudno — to Sarajevo! Iz sarajevskih listov posnemamo, da je te dni pred izložbo neke tamošnjc knjigarne, kjer so razstavljene slike o obešanju in ubijanlu Srbov, stala ugledna muslimanka in vzdihnila: »Pravica je pa vendar zmagala; nihče ne more proti dragemu Alahu. Dragi mo;i mučeniki.,.« Ni še izgovorila, ko jo-je Veisil Ilenda, član bivšega zloglasnega »štickora«, s tako silo udaril v zatilnik, da se je onesveščena zgrudila. Kako je še danes mogoča toliko sleoa predrznost? — Dalje čilamo v sarajevskih listih, da se na tamošnii pošti in drugod še vedno šopiriio avstrijski grbi in nemški naoisi. Zadn:ič smo slišali, da so se na neki prireditvi hrvatske dame čutile užaljene, ker slika bivšet-a avstrijskega cesarja ni bila v okviru. itd. Na drutii strani pa zgrizeni srbski radikalci, ki dan na dan zahtevajo vislice zn »črnožoltnike« in ki si sedai na trr*u glasno Drinoveduiejo na ušesa: Naj Italija le vzame Dalmaci'0, Istro in Goriško — bo vsai manj »Jugoslovanov« v Veliki Srbiji. Čudno — to Sara'evol o Ka? je to? Perie nosi, a ni ptica, puško nosi, a ni voiak, urno beži, a ni zajec — kai ie to? Italijan. Tako zastavico so si izmislili o italijanskih vniakih srbski vrinki ni solunski fronti. Takrat, ko so Srhi stradali v Draču in Albaniji, so se na'e^li samo takrat, k*dar so "rišli sovražni letalci in moMi bombe. IMranski voiaki so todaj vselej vse oomisfili in se ra^^žali k^nve kam. SrhsH voiaki so porasli to priliko in pojedli Italijanom me-nažo. n An^vfi profi Ita!i«'anom. Tz Soluna poro^->i6, da ie nedavno arnavtski voditelj A lit Ljen na čelu svojih ljudi ir> s nomočjo Fs»d pašjn?h vojakov nana^^l Italiiane nri V boju ?ih jp vr^el čafa- Buli in zavzel prelaz, V boju je bilo ranje- nih in ubitih več Italijanov, 12 pa ujetih in 2 strojni puški zaplenjeni. p Železnica Bordo—Belgrad—Odesa, V Parizu se je osnoval odbor »Atlantski ocean — Črno morje«, katerega namen je gospodarsko zbližanje zapada z vshodom potom železniških zvez, ki naj bi vezale francoska pristanišča na Aatlantskem oceanu s pristanišči ob Črnem morju. Železniška proga naj bi tekla tako-le: Bordo — Lion — Turin — Milan — Trst — Zagreb — Belgrad — Bukarest — Odesa, to je takozvani 45. paralelnih. Srbski zastopnik v odboru je višji inžinev Ranisav Avramovič, p Turško-grški zapletljaj. Situacija v zaledju Smirne je jako kritična. Zapletljaj med Turško in Grško se dan za dnem ostreje zapleta, in sicer vsled grozot, ki jih vrše od obeh strani. Prišlo je do krvavega boja med oboroženimi grškimi prebivalci in turško žendarmerijo. Turška vlada bo poslala baje tja čete, ki bodo pod poveljstvom zaveznikov. Zdravstvo. z Zračna kopel. Razen v zdraviliščih in plavalnicah nimamo nikjer prilike izpostaviti telo blagodejnemu vplivu zraka. Ne preostaja nam drugega, kakor kopati telo vsak dan zjutraj in zvečer po deset minut pri odprtem oknu na svežem zraku. Samo začetniki in pa če je hudo mraz, naj imajo okna samo priprta, A v teh desetih minutah ne smemo biti pri miru, temveč moramo delati lahke vaje, na koncu se moramo pa odrgniti, umivši. se z mlačno vodo. Zvečer najboljše predno gremo spat, zadostuje samo zračna kopel, namesto vaj si pripravljajmo posteljo, obešamo obleko itd. Če smo že dosti utrjeni, lahko tudi sedimo in beremo. Zračno kopel priporočamo vsakemu, starim in mladim, kajti ona nas utrdi proti prehlajenju, pomnoži delovanje kože in prebavljanje, pospeši tek in pomiri živce, z Goltanec. Goltanec je zveza med usti in želodcem. Je dvajset do petindvajset centimetrov dolga cevka, ki gre začetkoma med hrbtenico in dihalnikom, a se potem vsled vrinjenja aoste vedno bolj oddalji od hrbtenice in preide slednjič do želodca, Grižljeji hrane gredo bliskovito po goltancu nizdoli, pred prehodom v želodec jih pa par sekund zadržijo zaprta želodčeva usta — cardia —; ko se odpro, požene delovanje spodnjega goltančevega mišičja hrano v želodec, To delovanje se preje le z veliko težavo opazovali, in sicer s poskusi na živalih; sedaj ga pa lahko opazujemo na človeku samem brez težkoč in brez vsakega kirurgičnega pomočka na zelo poučen način s pomočjo Rontgenovilv žarkov. Tisti, ki ga opazujemo, vživa navadno kašnato hrano, zdrobljen in zmečkan krompir itd., torej spolzke, lahke jedi', tej hrani pridenemo neko prašnato snov, ki Rontgenove žarke zadrži na mestu, ki ga hočemo opazovati. Tako lahko prav natančno in razločno vidimo posamezne točke pož:ranja. z Globoko dihanje. S toplejšimi dnevi gremo zmiraj bolj na prosto. Da izženemo slabe snovi iz pljuč, ki so se nabrale tekom J Sfev, 61* —l zime, dihajma globoko. Pljuča na ta načid popolnoma prekvasimo in jih utrdimo. C« hodimo, potegnemo skozi nos kolikormo* goče veliko zraka vase, gremo osem koh rakov naprej, potem ga pa zopet izdihne* mo. Da gre zrak bolj ven in pripravi pro* stor novemu svežemu, si lahko stisnem«! strani, —-----------—.—.-.-m. —■ Po svetu. s Ukrajina. Nekdo, ki se je vrnil fa Ukrajine, poroča: Ukrajina je doživela! mnogo, malokje je bilo družabno življenje tako iz dna spremenjeno, kot ravno taffl« Vendar pa se je po zadnji revoluciji naselil mir v deželo, V narodnostnem oziru vladal velika strpnost. Izmozgavanjc kapitalistovi je ustavljeno za vedno. Prometna sredstvi delujejo kljub pomanjkanju premoga boljŠ® nego danes v cenralnih državah. Pošta brzojav delujeta izborno; ljudstvo zna ee-* niti poštno uradništvo. Moke, kruha, mesa' in sladkorja je mogoče dobiti na karte zadostni množini in po nizkih ccnah. Kru-« ha dobijo po en funt na dan in na osebo* To je 40 dekagramov. Velja 37 kopejk in jo iz dobrega blaga. Seveda se nahaja veriz* na trgovina tudi v Ukrajini, ki je v roka« Židov, Vlada postopa zelo ostro proti takim ljudem in jih ne zapre samo, ampak jim vzame tudi vse po tem potu pridobljen no premoženje. Vlada se trudi, da poskrbi s potrebnim vso deželo. Posestva so 6® razdelila, V političnem oziru si posamezne struje še niso edine. Opozicija vlade je ve-liki manjšini. Pogosto vderejo bande v sta** novanja kapitalistov in jih oropajo, a osc*< bam ne store žalega. Voditelji vlade £0 prišli iz ljudstva, med katerimi 60 se žc* desetletja pripravljali za preobrat. Pomanjkanje je samo v industrijskih krajih posebno kar se tiče blaga za obleke, ki j® silno drago. s Nova zvezda. Amerikanska zvezdama Harvard College poroča, da je bil* nova zvezda v znamenju orla, ki so jo bil* odkrili dne 8. junija, fotografirana z osta* limi zvezdami že poprej, ne da bi bili op3' zili to. Prvič je bila »Nova Aquileja« — se danes zvezda imenuje — fotografiran11 leta 1888., takrat je bila vil, vrsti. Se 3« junija 1918 je kazala navaden sijaj. Dne •* junija je postala »Nova Aauileja« naenkrat zvezda šeste vrste in videti jo je bilo taO' goče s prostimi očmi. Naslednji dan, *>a dan odkritja, je postala zvezda za pol fl®’1 ve vrste bolj svetla. Dne 9. junija bila še za eno zvezdno vrsto_svetlejša. Td je najsvetlejša zvezda, kar jih ie od čas* Keplerjeve zvezde prišlo v vidik, Imeno* vana se je bila prikazala leta 1604. s Rimske najdbe v Holandiji. Vzhoddfj od mesta Nymwegen so našli poleg izpodalnih vrat tudi obzidje bataversK trdnjave, ki jo je bil zažgal leta 70, po Claudius Civilis na svojem begu pred ®jjj realisom. 500 metrov zapadno od ostankov, ki kažejo jasno nekdanje P6*. ! rišče, so dobili dobro ohranjene ostoiu* posebne, po opisih rimskih zgodovinar!®, znane zidave nekega rimskega gradu, je nudil od leta 70, do 150, po Kr. za tišče X. rimski legiji, ki io je zapovedal v, realis, Grad obsega 30 hektarjev. s Vincijeva ostalina, Luca Beltrami opisuje v »Emporinu« pisane doživljaje Leonarda de Vinci, Za dediča svojih papirjev, knjig in načrtov je bil imenoval v svoji oporoki Frančiška Melzija, milanskega plemiča, ki je bil njegov najijobši uče-aec. Ko je ta 1. 1570 umrl, je rodovina *®ašila omenjene reči v neko skrinjo in jih odnesla na kaščo. Tu jih je odkril humanist Lelio Govardi, ki se je okoristil z oebrižnostjo rojakov in odnesel 11 velikih Zvezkov s seboj, da bi jih pokazal velikemu vojvodu toskanskemu. No, veliki voj-^°,^a i®.med *em umrL a Govardi je poka-knjige študentu Ambroziju Mazzento, j ™u. lc dejal, naj vrne knjige Melzijevi družini, a on da jih lahko odnese, ker rav-no Potuje tja, Melzijevi so bili tako ganjeni ®ad študentovim poštenjem, da so mu darovali teh 11 zvezkov in še dva druga po • .O ti darežljivosli se je kmalu izvedelo in družino so kar obsipavali s prošnjami, Med prosilci je bil tudi Pompeo La-ni’ dvornega kiparja na španskem dvo- Ta je Menziju obljuboval vsakovrstne ? 'm °dhkovanja, če zahteva rokopis azaj. Mazzenta je dejal, da jih vrne sedem, li iC,e ^arova' kardinalu Borromeju, kra-m Karlu Savojskemu in slikarju Figano, a 1 je pridržal za sebe. No, Lani je po njegovi smrti dobil tudi te tri. Njegova zasluga J?1* ■ . rokopisi niso bili izgubljeni in raz-PJSenV Rokopisi so bili po večjem delu prani v ambrozijonski knjižnici, ki jo je • V^novil kardinal Borromco; rokopise ‘v Gal 0val knjižnici Lanijcv dedič Conte .,Cazfo Arconati, četudi so mu za sam anski kodeks« ponujali tri tisoč zlat-°v< Nekaj stvari je prišlo skozi Španijo v ®n£leškega kralja, ki jih je za izdanjc 2 .°P1®nc zbirke Leonarda Vincia, ki se v * Popravlja, posodil pripravljalnemu od-11 na prošnjo milanskega vseučilišča. šk’ a ^Qnhurcnca »apašem«. Neki pari-2 ' ,nevnik piše: »Izvedeli smo, da se je okr ■ Osamo v enem mesecu v enem D ,a,u ?eine 34 razbojStev, 220 nočnih na-d °V 50 krvavih pretepov, ki so jih nav j Amerikanci. Kinematografske .a e s° se silno razmnožile pri nas. Ča-1 s®emo, da bomo videli čez nekaj časa P Pariških ulicah progromc z noži, s kara-Naš'°’ revo,vcrjem, peš, jahaje m v kočiji. »• .Z ,*aPaši« bodo gotovo protestirali pro- U konkurenci. ,s. Najdba bakra v Laplandiji. V teku odk Preiskav v južni Laplandiji so B ph nuiogo stvari, ki bodo velike važ-odk 't-i ^ovalnetu, Klipanti in Tiirna so n , 1 P*asti bakrove rude in tudi pri Una 50a«a 60 naleteli na bakreno žilo v širini be]1” £?v* Tudi so te žile baje znatno dc-• C‘ , Toda izrabiti bo te zaklade vsled P«rodmh težkoč težko. lork 8 .Re£ord ameriških letalcev. Iz Nju-lzv x i!av iai°> da sta dve ogromni letali NjJ, 1 * uspešen polet iz Hamotana v Zm* r aMa mcd tema dvema mestoma 27n a- a iciaii sta jo preleteli v la niuiu^®h'. Vsako izmed letal je bila vzc-P° sedem potnikov s seboj. ime8^ a po vsaki jedi sprati z mlačno vodo. Navadno si snažio zobe samo zjutraj, potem ko smo pustili ostankom jedil, da so se celo noč nemoteno uporabljali svoj pogubo-nosen gniloben vpliv na uboge zobe. Dvakrat na teden ali pa trikrat uporabimo kak prašek, najbolj kredo. Pametna vzgoja bo navadjla že otroka na ta način čiščenja ust in mu bo vcepila smisel za snažnost. Tudi na hitro in redno kontrolo zobozdravnikovo moramo že takoj od začetka misliti, saj vendar ve samo strokovnjak, kdaj in kako je treba pomagati in ker moramo otroku že kmalu vzeti strah pred zobozdravnikom. Potem pa vemo mi sami, da so take operacije v prvih začetkih brez bolečin. Potem pač ne bodo otroci imeli že gnilih zob, kar jjc najgršc, in jih bo treba siliti k zobozdrav- niku. , „..v . Kakšno korist prinaša redno čiščenje zob in ust, vidimo že iz tega, da je večina kulturnih držav vpeljala zobne klinike, ki so priklopljene šolam in kjer dobijo revni otroci vso zobno oskrbo zastonj, pri čemer gledajo zlasti na ohranitev zob s plombami. Istočasno pa opozarjajo otroke zdravniki in učitelji na važnost in način čiščenja ust. Zobna zdravnica dr. Marta Wolf, ki ima v zobni oskrbi šolske otroke na Dunaju in iz koje izvajanja povzamemo ta-le navodila, pravi, da je v svoje največje veselje opazila, kako čudotvorne uspehe ima taka oskrba. Otroci se navadijo, prihajajo radi. so nonosni na plombe in če jih srečamo par mesecev potem, so bolj sveži in zdravi kakor preje^šolskega obiska ne motijo več zobne iti prebavijake bolezni. Ker se naša XII IOkZU » * l'-'-- t * mlada država šc ne more tako brigati za šolsko mladino, je torej v pnd vrsti skrb mater samih, da pazijo na pravilno gojitev sob in skrbijo s tem za zdravje svojin otrok. Komiteji. V državi Fars je živel mladi šah Al-el-lik, ki še ni obhodil Svojega kraljestva. Zato je naznanil svojemu uoanemu slugi Ben-Arnu, da v kratkem obišče njegov pašalik. Uda ni sluga Ben-Am je bil v skrbi radi dostojnega sprejema svojega milostnega gospodarja, zato je sklical vse bege in odličnike glavnega mesta til Buhan v svoj dvorec, da se posvetujejo. Vsi so prišli razen onih, ki so šaha sovražili; bilo jih je malo, ki bi se bili upali sovražiti ga. Podal jim je čibuke in jih je pozdravil: »Mir z vami! Alah il Alah! Prišel bo šah, a ne vem ne crneva ne ure njegovega prihoda, ne koliko časa bo med nami.« Muslimani so kimali in nihče ni vedel, kaj bi dejal. Brez sveta so sedeli, čibuke vlekli, sedeči na peiah in čakali, da zine vsemodri Ben-Am in spregovori, »Pripraviti se moramo. Nihče ne ve, od katere strani bo prijahal v mesto.« Beli turbani so kimali dolgo, a dejal ni nihče ničesar. Po daljšem molku je iz-pregovoril zopet paša. »Sprejem mora biti tak, ko se spodobi šahu. Zinite, moji modri prijatelji, recite, kako naj napravim. Huda skrb leži na moji glavi.« Zdaj niso kimali, molčali so vsi in so gledali v tla. »Reci eno, o Elek Šalim, ki si videl Evropo in Meko. Izpregovorii« Stari, častitljivi Elek Selim je vzel čibuk iz svojih ust, uprl svoje sive oči v vrsto velmož in dejal s povdarkom: »Komiteje napravimo!« »Komiteje, da, komiteje!« so pritrdili vsi, in dasi niso vedeli, kaj to pomeni, so videli, da je rešitev samo v tem. Pašu so se zaiskrile oči. Hvaležen mu je bil, priklonil se je starcu s čelom do tal in dejal: »Premoder si, o Elek Selim, Govori in mi te bomo ubogali.« Elek Selim je zavrnil laskavo pohvalo z roko, uprl oči v tla in nato izpregovorii: »V Evropi imajo komiteje — Alah me ne kaznuj! Napravimo komite, ki naj poizve, kdaj pride k nam Šah Al-el-lik,« Vsi po vrsti so pokimali in potrdili, da ni mogoče drugače, »Ustanovimo komite, da poizve, od katere strani pride šah v našo prestolico.« Kdo bi se upal ugovarjati? »Napravimo komite, ki bo poizvedel, kje bo blagovolil šah spati in kje bo jedel.« Splošno kimanje. »Komite, da se pometejo ceste in jih posujejo .., Komite, da se posujejo pota z zelenjem in cveticam j.,.« O, Elek Selim, vsi občudujejo tvojo modrost! »Komite za spremstvo ,.« komite za red, komite za razveseljevanje., komite, da izplača potrebno vsoto drahem, komite ...« Paša ie bil ginjen. Ni čakal, da bi Elek naštel do konca, prekinil ga j‘e * objemom, pritisnil ga je na srce. »Komite za godbo, komite za slavo* lok, komite za .. .c Hotel je reči »damski komite«, pa je spomnil, da ni v Evropi, v Evropi bi ga moral omeniti na prvem mestu. Ko je končal in del čibuk v usta, j® dejal Nasr-Edin, leni starec in nevošlji* vec: »Kdo so ti komiteji?« ,. »To je tisto, kar ne vem,« je dejal nekoliko strupeno Elek Selim in pušil zamišljen dalje. , Paša pa je razumel. Dvigni! je Pf** in pokazal na Nasr-Edina: »Ti si komite za pometanje cest: ti, Mehmed, si konute za red; ti, Hoži Erck ...« ./ Ko je naštel do konca, je pristavil' »Kdor ne more sam, naj ukaže hlape01* Potem so se razgovarjali, kakšett turban in kakšne opanke bi se spodobne ta dan. Svečani obrazi so sijali od SV®1 čanega nredmeta njih razgovora; čibuk so goreli... , Tako so se pripravljali v pašah« Ben-Ama na prihod mladega šaha dežele Fars in še zadnji hip niso vedeli, katere opanke naj si nataknejo na noge. France Bevk, (Po Nansenu priredil Ivan Beznik.) (Dalje.) prodrli, smo dobili to utrjeno ljudstvo. Vse skoraj nedostopne kraje zc^1 \n topi raje je posedel Eskimo. Potom trajnega bol®; in neprestanega razvoja sc je vspos01 živali. OD KJE SO PRIŠLI ESKIMI? Človek mora ljubiti te ljudi. To čisto prirodno ljudstvo ie navezano na., obrežje in morje bolj trdno, ko katerokoli drog0 ljudstvo. Ob morju stanuje, na njcin si Be® živeža; morje mu da vsega, česar potrebuje, na njem napravi vsa svoja pot°vf* nja: v poletju v svojih čolnih, prevleče01 s kožami, pozimi v saneh, pred katere vpreženi psi. V življenju Eskima igra Ill01Je glavno vlogo — zato je tudi njegova duš® podobna morju. Kot morje se sprem10) njegovo razpoloženje: resen je v-vihar) * otroško vesel ob solčneni dnevu in mir®1 valovih. On je otrok morja, razposajpk vesel ko igrajoči valovi, a pogosto tc3nif._ kot razburkana gladina. Toda vse £rC, „ tro mimo njega. Vihar se pomiri, razjmj kana gladina se ugladi kol zrcalo..« •*, roda ni podarila Eskimu, česar potrebni za življenje v izobilju, niti mu ni poloz1 tega na lahko dosegljiv kraj: košček koščkom mora iztrgati divji in sovraž.ni pri , rodi iz ledenotesnlh rok. Eskimo je k... predstraža človeštva ob mrtvaški večnega ledu; kolikor daleč na sever 510 •1 bil bolj nego vsako drugo ljudstvo^ Kjcr, druge konča vsaka možnost življenja, za Eskima jedva začne -— on je vzlju svojo deželo, ki mu je »svet«, v kater ^ je »človek« on — i n u i t se imenuje vsi drugi ljudje so mu samo višje razvJ zlo* Eskimo sc po svoji zunanjosti ra ^ čuje zelo ostro od drugih narodov; ra|caJ. čuie se po načinu življenja in po vsem. i® ž njim v zvezi. Čudovito pa so st podobni posamezni rodovi Eskimov med seboj. Eskimo, ki živi na Aljaski jc tako podoben Eskimu z Grenlandije, da ni nobenega dvoma, da sta to eno ja isto ljudstvo. *udi sc v govoru brez vsake težkeče razumeta med seboj. Kapitan Jakobsen ic "dil,^ da se je z jezikom, ki se ga jc naučil ^ Grenlandiji, prav lahko sporazumel na > vlf1-1- vcnc*ar s^a °>5a rodova silno oddaljena drug od drugega, najmanj za to-kolikor jc od nas do kitajskega ce-lals*v^- laka jezikovna enotnost pri Iju-eht živečih v taki razdalji, je na celem svetu edina, ... Velika podobnost posameznih rodov, "jih posebnosti v primeri z ostalim člove- ® vom in dovršenost nj:h orodja, priča, da to zelo staro človeško pleme, okarne-nelo — . v svojih navadah, ki jih le neizre-ntf-0 .P°^a£:* izpreminja. Druge okolnosti pa :al° za to, da je bilo to ljudstvo spo-ta majhno pleme, ld se je polagoma cs. ct !.a zeialja se razprostira od zapadnega rezja berinške ceste čez Aliasko, naj-* verneiše dele severne Amerike in otočju ZRPad,le in vzhodne obali Grenlandije, »ai p ? .P°s^negn položaia, ki ga zavze-glav y^ ' so s' učenjaki mnogo lomili orotT R'nk pravi, da je niih orožje in ggt .'e. Po večjem iz Amerike. Pravi, da so tra )'sx’ najbrž kot eno pleme v no- fciril ^ ^,aske in se Sele pozneje razda i na../),J.ale ledenega morja. Trdi tudi, iezik 0 • podoben starim indijskim nia. 0m *n da njih šege in pravljice sporni-v marsičem na Indijance, je v a^0^’e*t med Eskimi in Indijanci pa Psi ^0ra^i sani, v katere so vpreženi az;: *cni oziru se Eskimi približujejo rai',.’in ljudstvom: Indijanci niso nikdar rabjI> vprežne živine. &o. d *°*0v°!!i° moremo trditi samo to-moria aj-S° pr’^* Eskimi z obal berinškega ia v * berinške ceste in se širili korak rakom na vzhod čez severne kraje Amerik Kdi e do Grenlandije, le tp*kU) So Prioli Eskimi na Grenlandijo, *Mln°^otoviti- Eni trdijo, da se je to Irdit . v štirinajstem stoletju, a ta 5° dokazana. Morda je resnica, da &a«el -f . ^ nadeli nanje Normani (prvi V8ck.r)..ki so jih imenovali »pošasti«, a pagrede; mogoče je, da so tu{e 1 * \ nos in glavo, ko so zagledali vitjp.- V tem slučaju pa bi jih morali tedaf nafe'niki. Najbrže so imeli Eskimi scvero V stahia bivališča mnogo bolj na ^ajbn.tl* J5.r. )c. danes lov na tuljenje ^ i® tudi največ kitov. Od tu „ > --1HUV, UU lil Najbrž pogosto —kot je Eskimu v navadi — obiskovali Južne dele zemlje in pustili tam sledove, ki so jih našli naselniki, — Tudi »Zgodovina Ncrvegijc« pravi, da so našli daleč na severu rosic ljudi, ki so imeli orožje iz. kosti in kamenja. — S časom so se gotovo severni Eskimi razmnožili, tako, da je moral iti en del na jug iskat novih bivališč. Ti so najbrž zadeli s prvimi naselniki skupaj in opustošili njih naselbine. Četudi ta trditev ni čisto gotova, so Eskimi vendarle nekako v ta čas, ko so propadle naselbine, posedli južne dele Grenlandije. Vendar pa so tudi v starih pripovedkah Eskimov sledovi, k idokazujejo, da so se bili boji med njimi in starimi Norvežani. Iz istih pripovedk pa spoznamo tudi, da so živeli v prijateljstvu med ceboj. Če bi sodil Eskime po značaju, je skoraj neverjetno, da bi bili ti uničili stare nasclntke’, posebno da bi bili oni edini vzrok propada. Propad je povzročilo najbrž dejstvo, da so bili naselniki popolnoma odrezani od domovine in so se spojih s prebivalci po medsebojnih ženitvah. Po kateri poti so prišli Eskimi na Grenlandijo, v tem si raziskovalci niso edini. Eni trdijo, da so prišli čez severno na vzhodno stran in potem šele so prešli preko južnega rtiča na južnozapadno stran. Tedaj so napravili na svojem potovanju nekak krog okoli dežele. To pa ni verjetno, ker pripoveduje neka pripovedka Eskimov, da so ti trčili prvič na stare Norvežane na severnem delu zapadne obali; »V starih časih, ko je bilo obrežje šc naredko obljudeno, je dospel čoln s potniki v Godthaabs-buht. Potniki so zagledali tam veliko hišo, katere stanovalce niso poznali in ki niso bili Kaladliti (Eskimi). Tudi ti so prvič videli Kaladlite in So jih prisrčno sprejeli.« Tako pravi pripovedka. Tudi dejstvo, da so, če so prišli s severa, živeli na celini od lova in v popolnoma drugačnih okoliščinah, ko jih jim nudita obrežje in morje. Kje so tedaj naenkrat dobili čolne iri tako popolno orodje za lov tjuljenjev in mrožev? Nansen misli, da so priSK Eskimi preko Šmitsunda na zapadno obal in 6d tu okrog južnega rtiča na vzhodno obal. Proti ti trditvi govori par drugih dejstev, toda je verjetnejša ko prejšnja. Na zapadnem delu Grenlandije, kjer so danska posestva, biva kakih deset tisoč Eskimov. Na vzhodni obali pa jih je kakih šeststo. Tu prebivajo do 66° severne širine, a višje nimajo stalnih bivališč. Tu in tam napravijo potovanja tudi dalje na sever, a i se zopet vračajo nazaj. Vendar pa ni gotovo, da. še bolj na skrajnem severu ne bivajo ljudje. Clavering je našel par družin ob 74° severne širine, nemška ekspedicija pa je našla sicer na istem mestu še koče in orodje, a ljudi ne več. Bili so mnenja, da so tu Eskimi izumrli, kar pa ni zelo verjetno: Eskimi so silno trdoživo ljudstvo in ne podležejo tako hitro. Morda so šli isti čas bolj na sever ali na jug, da niso naleteli nanje. Tudi prebivajo zelo raztreseni; mnogokrat jih more dobiti stmo slučaj. Tu gre za velikanske pokrajine. Morda živijo tja gori daleč na sever. Po svoji odrezanosti od ostalega sveta, je to najzanimivejše ljudstvo. »a. a Meso na t det e izkaznicc B št. 1 do 600 bo delila mestna apji vizacija v sobjt« dne 29, t. m. v ceritA! sv. Jožefa, Doliča se ta-le red: popoldne vd 2, do pol 3, šte k 1 do 200, od poi 3, do 3. š‘ 201 do 400, od 3. d-j po* 4. sicv. 401 tio (00. Ostale stranke dobe meso v tore*, dne 1 aprila, a Iz sefe mestnega aprovizacijskega odseka v. dne 26. marca je poročati: V zadnji seji sc jc poročalo, da imamo krušne moke še za teden dni. Zadnje dni je prišlo nepričakovano nekaj moke in imamo sedaj krušne moke za 12 dni na razpolago. Kruh se zato peče naprej. Krušna moka se je zelo podražila. Do zadnjega je aprovizacijo stal 1 kg krušne moke 1 krono, dočim se zaračunava odslej za naprej moka po 2 kroni. Če nočemo, da bi imela aprovizacija občutno zgubo, sc mora zvišati cena kruhu najmanj na 1 K 48 vin. za hleb. Aprovizačni odsek sklene s poviškom cen počakati še teden dni, da se bo videla kakovost kruha, pečenega iz nove krušne moke. Vsekakor je pa občinstvo lahko pripravljeno, da se bo moral povišek izvesti, če se razmere ne pre-okrenejo, če peki mislijo peči tak kruh kot zadaje dni, potem je bolj pametno, če se sploh peko kruha opusti. Kruh sploh ni užiten. Najboljši kruh je iz mestne pekarije, Ysc pekarije v Ljubljani dobe isto moko, Toliko manj je zato razumljiva razlika o kakovosti kruha pri posameznih pekih, V odseku se imenuje pek Gril, ki peče posebno slab kruh. Drugače ne more biti, da nekateri peki z boljšo moko kupčujejo, dočim samo slabšo moko porabljajo za kruh, ProM vsem pekom, ki pečejo neopravičeno slab kruh, bo nastopil najostreje mestni magistrat. Posebna komisija iz članov aprovizačnega odseka bo pregledala pekarije in primerjala kakovost kruha. Kogar bi se zalotilo, da se poslužuje nedopustnih manipulacij z moko, takoj izgubi pravico do nadaljnega izvrševanja svoje obrti. Za meso gredo cene se vedno kvišku. Neprestanemu višanju cen je gotovo tudi to vzrok, da imajo vso kupčijo v rokah razni prekupci in špekulanti. To je preprečiti. Vlado se poživlja, da takoj brez odloga izda najostrejšo naredbo, ki zabranjuje in onemogočuje prekupcem vsako kupčijo z živino. Klavno živino so upravičeni kupovali izključno le mesarji. Uvesti se morajo potni listi, a Sol. Obrtniki, ki še rabijo sol za pripravljanje živil, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici. a Užigalice, Zavodi, ki še niso dobili užigalic, naj se takoj zglase v mestni posvetovalnici. Cement Opeko v celih vatjouih oddaja po primernik esuab. transportna in premogovna tvrdhn F i /L Uher. (Milana. SeieMoviMiica St. i. Zlati hrošč. Angleški spisal Edgar AHan Poo — Provel Vladimir Logar. (Dalje.) »No, in kaj si storil?« »Vročino sem še povečal in spet sem razžarel pergament. Toda ničesar novega nisem ugledal. Najbrže, sem si mislil, je umazanost pergamenta temu kriva; zato sera s pomočjo gorke vode skrbno očistil ives pergament in ga zopet razgreval. Po preteku nekaj minut sem ga vzel iz posode in misli moje vzradoščenje, ko sem ugledal na njem vse polno številk in drugih znamenj. Še enkrat sem vrgel pergament v posodo, ki sem ga iz nje vzel čez nekaj sekund. Ko sem ga nanovo pogledal, ie bil ravno tako popisan, kot vidiš tukaj.« Pri teh besedah mi je Legrand pokazal pergament, ki ga je že spet razžaril. Resnično, med mrtvaško glavo in kozico sem videl z rdečo tinto pisana naslednja znamenja: 53# + 305)) 6 * ; 4826) 4*.); 8 06 * 1 8 + 8116 0)) 8 5 ; 1 +(;:** 8 + 83(88)5 •-f;46(;88*96*?;8)* + (;485);5* + 2:*#(;4956*2(5* —4)81|8*j406 9285)i)6 + 8)4#;l(4:9;48081i8: 8* ! ; 4 8 -| - 8 5 ; 4) 4 8 5 + 528806*8 1 { ^9;48;(88;44=?34;48)4 + ;161 ;:1 8 8;+?; *>Toda,« sem rekel in vrnil pergament »pet Legrandu, »jaz še vedno ne vem, kaj !vse to pomeni. Če mi daš vse zaklade, kar Jih hrani Amerika, bi ti ne znal razvozljati »krivnosti teh številk in drugih znamenj.« »In vendar,« je odvrnil Legrand, »ni razvojljanje tako težko, kot se ti je mogoče sprva zazdelo. Namesto teh znamenj, si moraš misliti črke, to je jasno. Po vsem, ikar sem vedel o Kiddu, nisem mogel sklepati, da bi bil on zmožen sestaviti kak prav težak kriptogram (skrivnostna pisa-iva). Torej sem se takoj potolažil, da je ,vsa uganka bolj enostavna, kot se zdi, se-iveda vendar toliko težka, da je mislil Kidd, ■da je ne bo mogoče razkriti.« »In ti si jo vseeno razkril, kajne?« »Pa prav lahko! Razvozljal sem že Hrugačne, tisočkrat skrivnostnejše kripto-grame. Jaz imam pač zmožnosti za to. In dvomim, da bi kdo znašel kriptogram, ki iga jaz ne bi znal razrešiti. In v resnici, ko sem imel vsa znamenja prenešena v abecedo, sem mislil le še na to, kaj pomeni .vsebina. V tem slučaju — sploh v vsakem takem slučaju — je prvo vprašanje, kaj pomenijo posamezni znaki. Principi razrešitve zavise od bistva vsakega jezika in zato je treba pri vsakem kriptogramu najprej poizkusiti spoznati, v katerem jeziku je pitan, V tem slučaju nisem imel nobene težkeč?. ker sem vedel, kdo ga je sestavi!. J<"r-! 1 i besedna igra »Kidd« je mogoča •s v angleškem jeziku. Če ne bi takoj prišel do ie misli, bi mogoče poskusil razvozljati kriptogram s španščino ali francoščino, torej z jeziki, ki jih morski roparji po na-jvadi uporabljajo- Tako pa sem vzel za podlago misel, da je kriptogram pisan v ftngleščini Kakor vidiš, besede niso oddaljene. Če bi bile že ločene, bi bila naloga lažja. Potem bi namreč začel pri najkrajših besedah, kar bi šlo hitreje. Ker pa ni bilo nobenih presledkov, je bil moj prvi korak, da sem poiskal ona znamenja, ki pridejo največkrat v uporabo v tem kriptogramu. Vsa znamenja sem torej preštel in sem našel naslednje dejstvo* Znamenje: 8 ie napisano 331 » f » 26 » 4 » » 19 » 40 » >► 16 • » » 13 5 » » 12 » 6 » » U » + 1 » 8 » 0 » » 6 » 92 » » 5 » : 3 » >► 4 ? r> » 3 » 11 » » 2 # y> » 1 V angleščini pa je črka »e* tista, ki je najpogosteja. Potem pa slede: »a, o idhnrstuycfglmwbkpqxz.« Črka »e« je tako pogosta, da ga ni angleškega stavka, kjer ne bi bila največkrat zastopana, Ker je v našem kriptogramu znamenje »8« najpogosteje, sklepamo lahko z največjo gotovostjo, da »8« predstavlja črko »e«, To sklepanje podprem z dokazi. Kot veš, nastopita v angleških besedah večkrat dva e skupaj, torej: ee, kot n, pr, v besedah: meet, fleet, speet seen, been, agree itd, V našem slučaju vidiš ravno petkrat dvojen e, dasiravno je ta kriptogram kratek, Z mirno vestjo lahko trdimo, da je 8 — e; najbolj vsakdanja beseda v angleščini pa je »the«. Poglejva torej, če se nahajajo ta tri znamenja večkrat, in sicer ravno v tej vrsti. Če bova našla taka znamenja, lahko z nova sklepava, da predstavljajo besedo »the«. Če se ozreva na kriptogram, opaziva, da je sedemkrat zastopano tako trojno znamnje, namreč: »;48«, Lahko torej smatrava, da predstavlja »;« črko t, »4« črko h in »8« črko e, kar že veva in imava s tem svojo domnevo dobro podprto, S tem je storjen nov važen korak. Ko so nama znana ta tri znamenja, jih lahko poiščeva še v drugih besedah, kjer se tudi nahajajo. Vzemiva n, pr, predzadnji slučaj, kjer ee nahaja kombinacija ;48 ne daleč od konca kriptograma, Jasno je, da pomeni takoj nato sledeči znak »;« začetek neke besede in tako že poznava od šestih znakov, ki slede temu »the«, nič manje kot pet. Namesto teh petih znakov, ki jih že poznava, napiševa črke, mesto šestega pa pustiva prazno, torej: »t eeth«. Zadnja »ih« lahko odločiva, ki nimata pri besedi, ki se s »t« začenja, nikakega pomena; če namreč pregledava vso abecedo, da bi poiskala kako črko, ki bi jo vtaknila na prazno mesto v tej besedi, bova opazila, da je ni besede v tem ■k-t-l^Krtjiramu, ki bi se končala na »th«. Sklepamo, da je ta beseda: »t ee« m & še enkrat pregledava vso abecedo, najd® va, da je črka »r«. ki izpolni prazno mesiO torej: »tree«. Če opazujeva nadalje, bov» že spet našla »;48«, ki jo uporabiva zata da izpolniva sledečo besedo. Potemtakem imava: »the trce ? 3 4 the«, ali če ustaviva mesto nekatera znamenj črke se bo glasilo: »the trcc tn 4= ? 3 h the«. Če izpustiva še neznana znamenja, dobi stavek to obliko: »the tr«c thr , , . h the«, in z verjetnostjo lahko s* e-pam, da pomeni thr...h besedo »trou| f* S tem sva razkrila spet troje novih čl* sicer o, u, g, ki jih kriptogram nadomes z znaki 3, Če si ogledava še druga nam že znan znamenja najdeva skupino 8 3(88=' ef?rey ki je očividno konec beseda degree, »n nam odkrije spet novo črko »d« = T' Malo dalje od besede »degree« skupina »; 4 6 (; 8 8«. Če v tej skupini na domestiva že znana znamenja s črkam t neznana pa izpustiva; dobiva) »th ki najbrže pomeni besedo »thirteen«. , ta način sta sc nama odkrili spet dve no črki: »i« in »n«, ki sta tu pisani z ZIja^ menji »6« in »V Poglejva začetek kript grbama: »5 3 ^ £ +«• Če ga preneseva^ pisavo, dobiva ». good«, kar pa nama kaz < da mora , biti prvi še neznan znak *r »A«, torej: «A good«. , ^ Sedaj nekoliko že lahko sestaviva ab® cedo tega kriptograma, ki bo izgle“a takole (Konec prihodnjič.) CZ3 EZZS E=3 CIZI Zagrebška borza. LDU Zagreb, 27, marca. Za kurzi na .današnji borz>: l)on«r ■ Banka za trg., obrt in industrijo 485 Banka in hranilnica za Primorje na SuSaUu, nove ile4mco . . 512 Hrvatska eskoinpt.na banka . . 1440 liskomtna in meni, banka, Brod staro delnico, . — \ nove delnica . . 885 Hipotekarna banka, Zagrel} . . 440 nove.............................. —• Hrvatska kreditna banka .... — Narodna lianka, brez kupona . — Obrtna banka, zadnja emisija, stare............................ 235 Poljedelska banka..................... 100 Prva hrvatska hranilnica, stare 01C0 „ „ „ nove — Befika pučka banka................... ,230 Tcmaljska banka, nove , . . . 720 „ „ staro / . . 750 4«,V/« založnice hipotekarne banko — 4