IpNiNA Plačana v gotovini
ZADRUGAR
NALOGE MEDNARODNE ZADRUŽNE ZVEZE ZA ČASA VOJNE-FINSKA: 40 LET ZADRUŽNE VZTRAJNOSTI / OGNJIŠČE: LEPE ZDRAVE NOGE / PREHRANA: JEDILA IZ NAŠE GOSPODINJSKE ŠOLE / VRT IN CVETLICE; BOŽJE DREVCE / PISANO POLJE: SONCE / LEPOSLOVJE: MOŽU NI DALA UMRETI f ZA MLADE ZADRUGARJE: MEDVEDJA KRALJIČINA / ZADRUŽNI [VESTNIK / ČEBELARSTVO
Žlasiom z sloSemJsIke proge!
Članstvo z dolenjske proge naprošamo, da odpošlje prazno embalažo za živila sigurno že 22. t. m.
Prazne V2 litrske steklenice
Člane obveščamo, da rabi zadruga vedno večjo količino V2 Iberskih steklenic, katere plačuje najugodneje po dnevnih cenah. Preglejte svoja podstrešja in kleti, kjer imate gotovo shranjene take steklenice. Lahko jih vsak čas prodaste zadrugi, katera Vam jih plača po ugodni ceni.
Opozorilo
Opozarjamo naše člane, naj v bodoče, zlasti v terminskih dneh prinašajo s seboj za nabavo mlevskih izdelkov platnene vrečice, kar je v interesu članov samih. Blago, ki ga prevzamejo v vrečicah, se ne raztrese, razen tega pa se članu hitreje postreže. S tem v zvezi naprošamo člane, naj prinašajo s seboj tudi nahrbtnike, odnosno košare, da bi se na ta način izognili zamudnemu zavijanju nabavljenega blaga in stroškom, ki za potrošeni čas in papir podražijo blago. Ljubljanski in mariborski člani naj pri naročilu v blagajni točno povedo, kakšno embalažo so oddali v trgovini; člani s proge pa naj isto označijo na naročilnici. Vreče, steklenice in drugo posodo je označiti Z imenom, člansko številko in nazivom blaga, za katerega je dotična embalaža namenjena. Uvažujte to opozorilo, ker bo s tem zamenjava embalaže skoro nemogoča in bodo odpadle tozadevne reklamacije.
Dalje prosimo člane, da priložijo vsaki reklamaciji, ki jo je točno pojasniti, tudi originalni račun, da se s tem pospeši rešitev.
Upoštevajte!
članstvo naprošamo, da z naročilom krompirja kakor tudi ostalega blaga, dostavi zadrugi tudi potrebne vreče za odpremo, ker zaradi pomanjkanja istih, ne moremo dobavljat! blaga v svojih vrečah.
ZADRUGAH
GLASILO NABAVLJALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽ. ŽEL. št. 5	Ljubljana, 20. marca 1940	Leto XVI
f H. J. May:	Naloge
Mednarodne zadružne zveze za časa vojne
(Konec.)
"V Tprašanje delavnosti zveze po vojni ni danes nič manj važno kot V 1916., vendar se nam zdi, da se anora opirati oblikovanje načrta za bodočnost nekoliko na drug red in druge smernice kot so zgoraj navedene: to pa iz povsem enostavnih razlogov. Ni le organizacija zveze veliko popolnejša kot je bila pred 20 leti, temveč številne razprave, posebna raziskovanja in kongresi so že predpisali „velike smernice1' in določili program za delo zveze. Danes je nadalje upravni odbor zveze mednaroden in smatrati moremo, da predstavlja skoro vse članstvo, ko pride trenutek za razglabljanje teli vprašanj, bi bil pravilen postopek ta, da se skliče seja upravnega odbora, ki bi odobrila načrte — predloge, odobrene predloge pa predala nato osrednjemu načelstvu, da jih obravnava, kakor hitro bi bilo možno načelstvo sklicati. Da se pa pripravi tak položaj, bi kar najbolj želeli, da zadružni pok reti po državah razmišljajo o svojih lastnih predlogih, jih vestno presodijo in jih pošljejo zvezi, da jih pretehta, vzporedi in priredi kot podlago za mednarodne diskusije.
Opozorili smo na to, da so se tekom zadnjih dveh desetletij smernice za delovanje prilično jasno določile. Prvo, kar se bo moralo po sklepu miru storiti, bo zato to. da se povzame delo pri onih osnovah, ki so morale ostati nedognane radi vojne. Toda storiti bo treba še veliko več kot samo to. V svetu se dogajajo sedaj revolucionarne spremembe in nihče ne more povedati, v kaki obliki bo izšlo iz sedanjega položaja naše socialno in gospodarsko življenje. Le to se more reči; da se bo veliko spremenilo. Veliko starega bo minilo, da napravi prostor novim tvorbam. Zaradi tega bo potrebno naj večjo paž-njo posvetiti razvojem in razpletom, ki sigurno nastopijo. Zelo važno je, da pravilno gledamo in tolmačimo znake in težnje, ki se porajajo in da pokrenemo vse potrebne ukrepe za čas, ko pridemo z njimi v stike.
4.	Pot miru.
Vse, kar želimo v zvezi s tem storiti, je to, da predlagamo za bodoči svetovni red tako sirotko podlago, da ho mogla prinesti svobodo, varnost in svetovni mir. Fo ni težko, če si predočimo načela, na katera se opira naša lastna Mednarodna zadružna zveza, in če čuvamo ideale, ki si jih je postavila za is voj cilj. Ne samo zaradi naukov, ki jih daje politična zgodovina preteklosti, temveč samo že z vidika, da se ravnajmo po zadružni ustavi, ibi predlagali, naj bodo prva razmišljanja usmerjena na to, da se ne pusti, kot takrat v Versaillesu, sklepati mir onim, ki so vodili vojno, ali ki so bili odgovorni za njeno vojaško vodstvo. Izkazalo se bo morda, da vseh izključiti ne bo mogoče, ali na prihodnji mirovni /konferenci se ne bi smela trpeti nikaka hegemonija nikake države, pa bodisi zmagovalke, premaganke ali ne-vtralke. Pot Mednarodne zadružne zveze bi jamčila za tak uspeli, ker bi dovedla na konferenco vse člane evropske družine narodov. Kakršno koli obliko naj si že nadene združba narodov, čije naloga bo zgraditi nov svet, ta združba se bo morala že z vsega početka opirati na sodelovanje vseh narodov in to na sodelovanje, ki bo temeljilo na človeški ravnopravnosti in medsebojni strpljivosti. Popraviti bo morala krivice, ki jih je prizadela neposredna preteklost in s tem, da bo predvidela mere in sredstva za poravnavo upravičenih pritožb vseh na osnovi skupnega sporazumna, bo morala nuditi jamstvo pred vsakim ponovnim napadom. Bitna lastnost našega zadružnega sodelovanja, ki ne pozna ni kak ih meja, nikakih utesnitev in razlik po barvi, plemenih in veri, mora postati jedro tudi visake prave zveze narodov, kateri bo poverjena naloga, da obnovi varnost in ohrani mir. Mir, po katerem stremimo, mora biti tak, da vrne zvezi vse njene člane, ki jih je zgubila: Nemčijo, Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko.
To so po našem mnenju bistveni elementi danega, stanja in položaja. Potankosti novega reda danes že določati je očitno in brez-dvomno ndmogoče. Vprašanja meja in pravične podelitve med narode niso sicer naloga zadružnikov, pač pa je za zadružnike vsega sveta prvenstvene važnosti, da se pri ustvarjanju bodočega novega reda, ki mora slediti, uporabljajo načela svobode in pravičnosti, za katera se ravno bije sedanja vojna. 5
5.	Prispevek zadružništva.
Povsem resnično moramo reči, da svetovni zadružni pok ret ni napravil nikakega poskusa, da bi prispeval k miru iz leta 1919. Lahko rečemo nadalje, da vojna iz leta 1914.—1918. ni neposredno ogrožala takratnega zadružništva. Vse vojujoče se države so hrabrile in podžigale zadruge in večina od njih je uporabljala zadružne organizacije
kot gospodarski nastro j, zelo dragocen v času stiske. Načela in svoboščine zadružnega pokreta vojna ni prizadela, vsaj kolikor se to tiče mirovne pogodbe. Po našem naziranju je bila velika napaka, da so zadružniki sveta v nemar pustili priložnost in da niso zahtevali mesta v Zvezi narodov z najmanj tako ugodnimi pogoji kot strokovna udruženja. Sedem let kasneje smo iz nekaj uspeha skušali doseči, da se uveljavi svetovna gospodarska konferenca in sklepi, ki jih sklene. Zamudili smo pa doseči, da sodelujemo na mirovni konferenci, in kar ujmo zgubili, nismo nikoli več mogli popraviti.
Nemogoče je vnaprej povedati, kaj vse bo prinesel konec sedanje vojne. Neprestana čuječnost je za nas zapoved in predpostavka, če hočemo staviti kake zahteve takrat, ko pride čas za to. Najhujša posledica tega, da so organizirane množice zanemarile uveljaviti voljo ljudstva, bi po globokem našem prepričanju bila ta. da smo vojno dobili, zgubili pa mir.
V zvezi s predlogi, ki smo jih zgoraj navedli glede podlag za sklep miru, izjavljamo, da je nujno potrebno primerno skupno delovanje vseh zadružnikov. Organizacije kapitalizma, zasebna trgovina in industrija ne bodo brezdelne stale v ozadju in se zadovoljila z drobtinicami, ki bi padle za nje z mirovne konferenčne mize. Tudi mi ne smemo tega še enkrat storiti, t0mveč pokreniti moramo vse, da predočimo zahteve organiziranih potrošačev in dokažemo, da je visoka vrednota zadružnega gospodarskega sistema pravo in pravično sredstvo za razdelitev gospodarskih dobrin in pripomočkov na svetu in da nudi jamstvo za dobre odnose med narodi. Naša naloga je izoblikovati zadružno stališče in vzgajati javno mnenje tako, da si ga usvoji, pa da to svoje stališče predočimo vladam in vsem oblastem, ki odgovarjajo za pravo rešitev takih zadev. 6
6.	Pohod zn nabiranje članov.
To ni nikaka nova točka programa Mednarodne zadružne zveze in tudi njene članice niso pozabljale podpirati jo pri tem delu. Načelno je zveza delo v tem pravcu že davno odobrila in odobrena so bila tudi denarna sredstva za izvedbo. V obsežnem svojem pomenu, da se namreč započne široko zasnovan nabiralni in propagandni pohod, pa ta načrt nikoli ni bil izveden. Vzroka temu moramo iskati predvsem v negotovem svetovnem položaju zadnjih let. Zanimanje zanj pa je zopet poživelo, ko je zveza zgubila drugo za drugo velike zadružne družine, ki jih je zrušilo sovraštvo internacionalizma, ki je eden najznačilnejših znakov narodnega socializma.
Morda bo kdo naziranja, da sedanji čas ni preveč ugoden za nabiralni pohod. Mi se pa drznemo drugače misliti. Čudno, nesreča na-
šili prijateljev v zavojevanih in konfisciranih državah je pripomogla, da se ta namera izvaja. Nekaj naših španskih zadružnikov, ki so bežali v južno Ameriko, je že začelo navdušeno pridobivati člane med mladiimi zadružnimi pok reti v tamkajšnjih španskih republikah, iu cenjeni naš tovariš Emil Lustig, nekdanji predsednik češkoslovaške zveze in ravnatelj velenakupovalnice, skuša omiliti tegobe svojega izgnanstva v Argentini ji s tem, da deluje ondi kot odposlanec Mednarodne zadružne zveze. To koristno, interesantno in hvalevredno delo bo zveza vsestransko podpirala.
Na drugih kontinentih, v Avstraliji, Novi Zelandiji, Južni Afriki in v Aziji je možno pridobiti za članstvo v zvezi zdrave zadružne organizacije, ki bodo dovedle nove in krepke krvi v naš mednarodni zadružni pok ret.	_____
V gornjih odstavkih smo skušali na splošno očrtati naloge, ki nas čakajo, prikazati smo hoteli veliki njihov pomen in predočiti cilje, katere moramo stremeti doseči. Popolnoma se zavedamo pomanjkljivosti naših razglabljanj, vendar pa jih prednašamo kot skice, osnutke in upamo, da jih bodo člani Mednarodne zadružne zveze spopolnili s svojo pobudo in s kritiko, ki hoče graditi; da, pričakujemo, da jih bodo spopolnili vsi oni, ki jitm je na srcu, da bo zadružništvo v bodoči novi svetovni tvorbi imelo popolno vlogo.
Pripomba:	Prinašamo zgornji članek velikega pokojnega prvoboritelja.
dolgoletnega glavnega tajnika Mednarodne zadružne zveze g. Henrija J. Mav-a, ki se kot značajen mož in pravi zadružnik mi strašil pokazati pogreške. -ki so bile napravljene v preteklosti, ki pa skuša pravočasno opozoriti zadružnike vsega sveta, -naj bodo na straži, naj se zavedajo poslanstva zadružnega gibanja in svojih dolžnosti, naj strnjeni podpirajo zvezo in ji zvesto stoje ob strani, da bo mogla izvršiti težko nalogo, (ki jo čaka. Tudi mi se moramo ravnati v duhu tega — žal zadnjega oklica velikega pokojnika in stremeti za tem. da se bodo uresničile težnje njegove oporoke.
Pravilno je izračunal.
Tristan Bernard je pripovedoval sledečo zgodbo iz svojega šolskega življenja: V razred je stopil profesor matematike in zastavil sledečo nalogo, da bi preizkusil inteligenco učencev: „Šolska soba je visoka 4 m, ravnilo dolgo 70 cm, danes je IM. avgusta. Koliko sem star?“
Medtem ko so neki učenci začeli pisati in so drugi premišljevali, se je nekdo dvignil in dejal: „Vem, koliko ste stari, gospod profesor/' — „No,“ je vprašal ta? — „48 let.“ ,.Kako to?“ — „1 mam bratranca in moj oče pravi, da je pol i tli jota. šteje 24 let. Potem sem izračunal, koliko ste stari vi.“
Finska: 40 let zadružne vztrajnosti
T73 in sik o zadružno gibanje, ki je danes tako sijajno in vzgledno I organizirano, se je začelo 1899. leta. Danes obsega vsaj polovico prebivalstva v deželi (3,800.000) in z mladostno močjo se je uveljavilo malone v vseh panogah gospodarskega življenja. Zadružne prodajalne, ki segajo do najbolj oddaljenih vasi na visokem severu in ki nadzorujejo v deželi 25—50% celotne trgovine na drobno, so vpliven činitelj glede višine blagovnih cen in obrestne mere.
Doba pionirjev.
Za razvoj v prvih letih se ima gibanje zahvaliti ustanovitvi organizacije z imenom „Pellervo“ (v mitologiji pomeni ta beseda „boga rodovitnosti"). Njen ustanovitelj je I lannes Gebhard, profesor poljedelske panoge narodnega gospodarstva na vseučilišču v Helsinkih. Rodil se je na severu. V raznih državah je študiral zadružništvo in postal njegov vplivni ter vodilni zagovornik na Finskem. „Pellervo“ je prežel z misijonarskim duhom in ji zadal nalogo, pospeševati gospodarski dvig naroda s pomočjo zadružništva. Navdušeni izšolani mladi ljudje so začeli s silno propagando, izdelali so vzorna pravila, skrbeli za pravilno knjigovodstvo po ustanovah in najvažnejša listina (Magnai carta) finskega zadružništva je bila izdelana ter priznana kot zakon 1901. leta. Ta zadružni zakon, ki so ga ruske oblasti po dolgem obotavljanju le priznale, je postal zakoniti okvir, v katerem se je zadružništvo lahko razvijalo. „Pellervo“ je pod svojim vodstvom ustanavljal proizvajalne, prodajne in kreditne zadruge, katerih število je stalno naraščalo.
Danes združuje „Pellervo“ v sebi različne zadruge poljedelskega značaja. Krajevne zadružne prodajalne, zadružne mlekarne, kreditne zadruge, S. O. K. (ena izmed zadružnih velenakupovalnic), D. K. O. (osrednja zadružna banka), osrednje 'zveze zadružnih mlekarn, zadrug za nakup in prodajo jajc ter gozdnih zadrug. Vse te zadruge so včlanjene v „Pellervu“. Demokracija njegove uprave se očituje v občnem zboru vseh zadrug - članic po enkrat na leto, nadalje v nadzorstvenem in izvršilnem odboru: zadnji ima upravne naloge.
Naloga te organizacije je, da pospešuje zadružno usmerjeni tisk in da pomaga zadrugam - članicam s splošnimi nasveti. „Pellervo“ ima dopisno šolo z 42 tečaji, katerih snov tvori dolga vrsta poljedelskih, zadružnih in gospodarskih problemov. Tiskovni oddelek izdaja trikrat na mesec poljedelski zadružni list „Pellervo“, ki ima izmed vseh finskih poljedelskih listov največje število čitateljev. Razen tega izhajajo še drugi časopisi, pa tudi važne knjige o poljedelskih
in tehničnih vprašanjih. Glavna ambicija „Pellerva' je bila, da organizira pri članicah - zadrugah zdrave sisteme poslovodstva in knjigovodstva, da olajša delo revizorjem in ustvari podlago za statistične podatke. Končno še podpira po potrebi vlado pri izvajanju ukrepov v zaščito poljedelstva in pri vsem tem predstavlja silo, ki združuje v sebi celotno poljedelsko zadružno gibanje.
Kmetu v pomoč.
I o gibanj e, ki je v glavnem omejeno na kmetiško prebivalstvo, razdelimo lahko v štiri glavne skupine: Osrednja organizacija, ki kupuje kmetom potrebne predmete (semena, gnojila, itd.), se imenuje „Hankkija“ in je bila ustanovljena po prizadevanju „Pellerva“ 1905. leta. „Halikkija“ je federalistična ustanova, ki so v njej včlanjene zadružne prodajalne in mlekarne. Tem članicam priskrlbuje „Hank-kija“ semena, živinsko krmo, umetna gnojila in stroje: pri tem delu je imela zelo lepo uspehe. Ona upravlja 50—60% celotne finske trgovine s semeni, 40% celotne trgovine z umetnimi gnojili in z živinsko krmo; 75% finskih mlekarn je oskrbela s potrebnim inventarjem (s stroji itd.). Njen gradbeni oddelek je opremil s stroji mline, elektrarne, pekarne in klavnice. V Tampere-u, finskem Manchester-u, ima „Hankkija“ podjetje z napravami za čiščenje, razvrščanje in sušenje semen, ki je edino te vrste v državi. Raizen kapitala ima 175 juter obsežno posestvo, ki je namenjeno poizkusom v kulturi semen in rastlin. Tu vzgojene semenske vrste uporabljajo po vsej državi. Sama proizvaja „Hankkija“ 15% vseh proizvodov, ki jih prodaja, in poleg tega navaja kmetsko ljudstvo z veliko vnemo k uporabljanju toa-letno-higienskih potrebščin. Osebje za poljedelska, zadružna podjetja je dobro šolano. Bistvena usluiga, ki jo je ta organizacija storila kmetom, je bila, da je znižala stroške njihove proizvodnje.
Druga skupina poljedelskega gibanja se peča s proizvodnjo in prodajo živil. Polovico svojih dohodkov ima kjmet od prodaje mleka in mlečnih proizvodov. Podjetja delajo za) domači in za inozemski trg in ta poljedelska panoga se ima za svojo višino zalival iti ustanavljanju zadružnih mlekarn. V deželi je vsega okrog 676 zadružnih mlekarn, ki izdelujejo surovo maslo in sir; prodajo vrši izvozna zadruga za maslo, imenovana Vabo; ta je v letu 1958. izvozila v Anglijo in druge države 92,9% celotnega finskega izvoza masla. Sir so izvažali v Ameriko, Afriko in Azijo, pa tudi v evropske države; v deželi imajo mnogoštevilne mlekarne. Kakor vse osrednje finske zadruge, je tudi ta Vabo neprestano stremela po tem, da prilagodi tehnično učinkovitost vsakokratnemu stanju proizvodnje. Nastavljenih ima 20 sveto-valcev-strokovnjakov, ki dajejo nasvete kmetom in mlekarnam po
podeželju, in vzdržu je poseben bakteriološki zavod; prav tako izdaja tehnične časopise in v zvezi z drugimi prodajnimi zadrugami je z uspehom dvigala kmetov dohodek.
Tretja skupina tega gibanja skrbi zai kredit kmetu. Gelbhardt je bil goreč zagovornik Reiffeisenovega kreditnega sistema in posrečilo se mu je, ustanoviti gibanje, ki je dajalo kmetom posojila po primerni obrestni meri. Osrednja zadružna banka (O. K. O.) in 1123 kreditnih zadrug tvorijo neločljivo del kmetskega občestva.
Gibanje konsumentov (potrošačev).
Najodličnejšo skupino poljedelskega gibanja najdemo morda v zadružnih prodajalnah (v konsuimih). Danes imamo v Finski dve zadružni gibanji konsumentov. Prvo gibanje se imenuje Nevtralno gibanje ali Nevtralna smer in se omejuje v glavnem na kmetsko prebivalstvo: drugo se imenuje Napredno gibanje ali Napredna smer in je namenjeno večinoma (industrijskim, tovarniškim) delavcem.
Po velikem propagandnem delu „Pellerva“ je število zadružnih prodajaln neprestano naraščalo. V 1907. letu je bila ustanovljena Finska velenakHipna, zadruga (S. O. K.) in njej ob strani posvetovalen organ z imenom Splošna konsumna zveza (J. O. L.). Prva ustanova je bila trgovska zadruga, druga pa je delala, predvsem na polju propagande, vzgoje in po zakonu priznanega vodstva zadrug. V začetku svojega obstoja gibanje ni bilo omejeno na podeželje. Razširilo se je tudi po mestih. Od tod se je rodil načelen spor zaradi vprašanj o socialnih ciljih zadružništva; spor z ozirom na volivno pravico na občnih zborih S. O. K.-ja in z oizirom na odnose do trgovskih družb.. Spor med podeželskimi in mestnimi zadrugami se je končal tako, da so slednje leta 1916. ustanovile svojo lastno propagandno ustanovo z imenom K. K., in v letu 1917. velenakupno zadrugo, ki so ji dali ime
O.	T. K. To označujemo z imenom Napredno gibanje ali Napredna smer.
Kakšnih 70% članov Nevtralne smeri je kmetov in njihove zadruge so po svojem značaju poljedelske. V skladiščih imajo najrazličnejša živila, poljedelske potrebščine, kupljene od „Mankkija“ in domače potrebščine kupljene od S. O. K. Te zadruge kupujejo za svoje kmete tudi žito, sirovo maslo, meso in druga živila.
Včlanjene so v S. O. K. in v Y. O. L. — S. O. K. ima svoj sedež v Helsinkih; 14 podružnic in blagovnic je po drugih delih države. Prodajajo živila, blago, železnino in tovarniške predmete. V letu 1916. je začela tudi s proizvodnjo in je imela v Helsinkih različna podjetja. V Vaajakoskih ima delavnice, ki izdelujejo vžigalice, rastlinsko mast, papirnate vrečice in krtače. Obratno energijo dobivajo te delavnice iz lastnih hidroelektrarn. V Viipuriju in Oulu ima S. O. K. dva velika
mlina za fino (brašno) moko. Prodret Velenakupne zadruge je stalno naraščal in v letu 1938. je dosegel višino 1.562'milijonov I insikih mark.
Delo V. O. L.-a obstaja v tem, da daj a zadružnim prodajalnam raznovrstne nasvete, da skrbi za vneto propagando s pomočjo predavanj in filmov in da vodi vzgojno delo na Zadružnem kolegiju v Helsinkih. Njegov tednik „Skupna blaginja" ima v vsej Finski najširši krog čitateljev.
Napredna smer služi kot primer za polet, ki smo ‘ga ugotovili piri Nevtralni smeri. Zadružne prodajalne, ki pripadajo O. I. K. so mnogo večje od zadrug, včlanjenih v S. O. K.-ju, vendar jih je po številu manj. V glavnem delujejo po mestih med tovarniškimi delavci. Največja zadruga je Flanto, ki ureja preskrbo z živili v Helsinkih; ima nad 60.000 članov in vzdržuje 17 restavracij, v katerih najde oskrbo 3000 ljudi. Zadruga zasluži 30% od svojega prometa 460 milijonov tinskih mark, ima lastno gledališče za Dramsko zadrugo svojih nastavljen cev ter vzdržuje zanje tudi lastno izobraževalno šolo.
O. T. K., ki je slavila leta 1958. dvajsetletnico, je imela tega leta 1,195 milijonov finskih mark prometa, torej malo manj kakor S. O. k. V Helsinkih ima najmodernejše prodajalne in skladišča; njene podružnice se nahajajo v raznih predelih Finske. Leta 1925. je začela s proizvodnjo in sicer izdeluje vžigalice, srajce in kostume, pa tudi druge obleke; praženo kavo, rastlinsko mast, meso in brašno.
Posvetovalni organ, K. K. (Osrednja zveza finskih zadružnih prodajaln) se udejstvuje na kulturnem, propagandnem in vzgojnem polju. Prav posebno uspešno je bilo njegovo pridobivanje novih članov. Vodja' Napredne smeri je V. Tanner, predsednik I. ( . A.-ja.
Povračila (dividende) in cene.
Obe smeri zastopata politiko nizkih cen in nizkih povračil. Zaradi njunega vpliva v prodaji gre njima zasluga za: nizke cene v trgovini na drobno. Obe sta članici I. ( . A.-ja in Nordisik Andelsf dribunda, agencije za kolonijalno blago skandinavskih zadružnih veleblagovnic.
Finska se sme ponašati s slovesom, da je med zadružno najbolj naprednimi deželami na svetu. V tem trenutku je politična prihodnost Finske negotova, toda, kar koli se bo tudi zgodilo, Finska upa, da bo nadaljevala svoje veliko zadružno poslanstvo.
Pregled finske (detajlne) trgovine na drobno.
Nevtralna smer SOK	1918.	1928.
Število članov	177.000	206.414
Število zadrug	531	419
Število prodajaln	1.321	1.990
Promet v milijonih finskih mark	368	1.824
1958.
299.515
417
3.101
2.823
Napredna smer OTK Število članov Število zadrug Število prodajaln Promet v milijonih finskih mark
1920.	1930.	1938.
144.000	241.732	306.673
106	112	123
744	1.603	2.832
303	1.247	2.103
Iz angleščine prevedel F. M. e Review. November, 1939. str. 376.—78. Vohune 13, Number II.
Op. prevajalca : Ta slika finskega zadružništva, ki nam daje slutiti, da je zadružništvo le nekaj več kakor gola ..gospodarska oblika kapitalističnega družbenega reda" (Vičič: Zadružništvo, 1. knjiga 1937, str. 67), nam morda tudi vsaj do neke mere daje odgovor na vprašanje o finskem „čiidežu“ v boju proti Sovjetom: gospodarsko zdrav narod premore „čudeže“ v borbi s še toliko močnejšim nasprotnikom.
LEPE ZDRAVE NOGE.	mo, da nas bole noge, je (o vzrok, da
Noge so tisti del našega telesa, ki morajo nositi vso težo organizma, pa jim vendar posvečamo tako malo skrbi in pozornosti. Noge so kakor kolesje pri vozu. Če ni vedno čisto in namazano, pa se ne vrti ali pa se hitro pokvari, obrabi in stre.
Najmanj skribe za svoje noge podeželski in delavski ljudje. Pa tudi športniki in hribolazci, posebno pa ženske, ki teže prenašajo napor, mnogo grešijo v dolžnostih do nog. Kasneje se jim seveda vse to maščuje z oteklinami in krčnimi žilami.
Krčne žile so zelo žalosten primer bolnih nog. Marsikdo bi si lahko prihranil to zlo, če bi le imel nekoliko več uvidevanja za svoje zdravje. Najpogostejši vzrok krčnih žil je prevelika stalna utrujenost nog. Čim čuti-
kri premočno pritiska na stene žil. Čim se vležemo in oddahnemo, že čutimo, kako nam bolečine ponehujejo. Vene — žile do vodnice — se razširijo, ker se kri ne more prožno pretakati. Take žile se začno zvijati, vozi jati in se bližajo površini, ker so prenapolnjene. Spodnji del noge rad zateče, delajo se grdi in težko ozdravljivi tvori. Pa še hujša nesreča se lahko zgodi bolniku. Krožeča kri lahko odnese s seboj v možgane drobec zaostale krvi. kar je življenjsko nevarno. Kratek oster sunek v krčne žile lahko povzroči krvavenje, ki je lahko usodno, ako ni zdravnika takoj pri bolniku.
Čim opazimo, da so se nam začele delati krčne žile, moramo takoj stopiti do zdravnika.
"V zelo napredovanih primerili .je najbolje, da se podvržemo operaciji. Baje so te vrste operacije zelo lahke in brez posledic. Krčne žile zdravijo tudi z injekcijami. V obeli primerih je seveda treba potem noge ščititi pred hudim naporom.
Koliko žen-mater ima krčne žile, ki bi si jih bile lahko prihranile! Res je, da imajo mnogo dela z rodbino, toda pozabiti ne smemo, da. so one gospodarji domov, da njim nihče ne ukazuje. in da si tako lahko odpočijejo, kadar so utrujene, ne da bi se jim bilo treba koga bati. Mnogo škode nogam in tako vsemu zdravju napravi dostikrat pretirana volja do dela. Nekatere žene kar ne morejo mirovati. Tako rade delajo, da hočejo nasilno premagati v sebi utrujenost in bolečine. Ne zdi se jim vredno, da bi odložile delo samo radi utrujenosti!
Podlago za nastanek krčnih žil daje dostikrat tudi nosečnost, zato se morajo prav takrat dolgega in nepremičnega stanja ali pa kratkega prestopanja še bolj varovati. Sprehodi koristijo. V splošnem pa prihaja pri krčnih žilah zelo v poštev tudi nagnenje. Nimamo vsi enako močno zgrajenih žilnih sten. Nekateri imajo močnejše, drugi šibkejše stene. Zato je tudi zelo neumestno sramovati se hitre utrujenosti.
Kakor hitro začutimo, da smo utrujeni, da nas bole noge, se moramo v sesti. Ako nam to ni mogoče takoj storiti, potem moramo porabiti prvo priliko, da se temeljito odpočijemo. Podvezi tudi zelo veliko prispevajo k nastanku krčnih žil. Še se najdejo žene po deželi in delavskih domovih, ki si natikajo elastične podvezi ali si podvezujejo nogavice pod kolenom ali nad kolenom celo s trakovi. Če hočemo ustaviti krvavenje, moramo do-tični ud tesno prevezati s trakom. Isti učinek ima podvezovanje nogavic. Kri ne more prosto krožiti in zaostaja. Posledice so bolne noge in krčne žile.
Naš organizem je zelo občutljiv stroj. Najmanjša poškodba v enem delu telesa ima slabe posledice v drugem. Javljajo se težki glavoboli, drugi organi ne delujejo točno, človek je bolan, ne da bi vedel, kaj mu je prav za prav.
Kako malo skrbijo nekateri ljudje za svoje noge, se lahko prepričamo vsak dan po bolnicah. Vse umivanje in drgnjenje ni spravilo iz kože vraščenega blata, preden so odšli v bolnico. Niti kopelj v bolnici ni tega dosegla. Koža je še vedno črnikasta od blata, suha, razpokana, uvela, lačna vode, mila, sonca in nege! Koliko hitreje bi se zdravile te noge in njihova bolezen, če bi bilo več svežosti, več življenja v tej koži! Nikomur ne manjka vode, in kdor si nog ne umiva redno, je res skrajno nemaren. Kakšno spoštovanje naj imajo zdravniki in strežništvo do človeka, ki pride umazan v bolnico?
Vsako telo ima svojega gospodarja-vladarja, to je naš razum. Kakšni razumni vladarji smo, dostikrat dokažemo z našo telesno kulturo. ^
P R E HRANA
JEDILA IZ NAŠE GOSPODINJSKE ŠOLE
(Zapisi za 10 oseb.)
Porova juha.
8 dkg masti, 8 d kg moke. 4 d kg slanine, čebula, kostna ali zelenjavna juha, por, slan krop. 'A kg krompirja ali 10 dkg riža. Iz masti in moke pripravimo svetlorumeno prežganje, pri-denemo na male kocke zrezano slanino in sesekljano čebulo ter vse prepražimo. Nazadnje zalijemo prežganje s kostno juho, pridenemo opran, na široke rezance zrezan in v slanem kropu kuhan por. Pol ure pred
serviranjem pridenemo še olupljen, na male kocke zrezan krompir ali prebran in opran riž, ter kuhamo, da se zmehča. Juho po okusu lahko še popramo. Porova juha je zelo dobra, ako jo zalijemo s suho juho (od prekajenega mesa).
Telečji zrezki v papriki.
1 'A kg telečjega stegna, sol. 8 dkg slanine (prekajene), 8 dkg moke, 10 dkg masti, čebula, paprika, žličica paradižnikove konzerve, juha ali voda za zaliti, 1 do 2 del kisle smetane.
Meso hitro operemo, zrežemo za prst debele zrezke, ki jih potolčemo, pretaknemo s slanino, solimo, pomokamo na eni strani in hitro spečemo na razbeljeni masti tako, da denemo najprej nepomokano stran zrezka v mast. Pečene zrezke položimo v drugo kozico in zalijemo z zajemalko juhe ali vode ter prevremo. Ko so vsi zrezki pečeni, prepražimo na ostali masti drobno sesekljano čebulo in ostalo moko. Ko zarumeni, pridenemo še žli-čico sladke paprike, takoj zatem paradižnikovo konzervo, nakar zalijemo in prevremo. Potem pridenemo omaki še zrezke ter skupno prevremo. Pred serviranjem izboljšamo omako s kislo smetano in po okusu lahko še solimo in nekoliko okisamo s kisom.
Krompirjev pire.
I 'A kg krompirja, slan krop, 3 do 4 del mleka, 8 dkg sur. masla; 3 dkg masti ali masla, 2 dkg drobtinic ali čebula.
Krompir olupimo, operemo, skuhamo v slanem kropu, nato odcedimo in še vročega pretlačimo, primešamo še surovo maslo (mrzlo) in zalijemo po potrebi z vrelim mlekom. Čim bolj pire premešamo, tein okusnejši je. Naložimo ga v lepi obliki v skledo in zabelimo s prepraženimi drobtinami ali dobro prepraženimi čebulnimi obročki.
Krompirjev pire lahko tudi naložimo v skledo v obliki stožca ali pira-
mide in obrizgamo s široko brizgo z ostalim pirejem. Za garniranje lahko tudi en del pireja barvamo s pesnim ali špinačnim sokom. (V ta namen nastrgamo peso drobno, oziroma surovo špinačo sesekljamo in sok iztisnemo skozi redko krpico).
Močnati praženec.
V\ \ mleka, 10 dkg sladkorja, sol, 4 do 6 rumenjakov, 35 dkg moke, 4 do 6 beljakov; 10 dkg masti ali surovega masla; 3 dkg sladkorja za potre-sanje.
V mleku raztepemo rumenjake, sladkor, sol in moko, da dobimo gladko testo, ki mu primešamo nazadnje še trd sneg iz beljakov. Potem razbelimo v ponvi za omlete nekoliko masti, vlijemo vanjo za prst na visoko testa, spečemo od obeh strani in nato raztrgamo ž vilicami na drobne koščke. Tako postopamo z vsem testom. Pečen praženec denemo do serviranja nad paro (v pokrito kozico, ki jo postavimo v krop). Pred serviranjem stresemo praženec v skledo ali na krožnik in dobro potresemo s sladkorjem.
Močnati praženec lahko tudi tako pripravimo, da zlijemo testo v vročo mast ali maslo v pekač ter ga spečemo v celem v pečici in pred serviranjem zrežemo na rezine ali pa ga lahko tudi razdrobimo z vilicami. Serviramo ga navadno s kompotom ali sadno omako.
Nadevana jabolka.
I kg jabolk, 15 dkg sladkorja, 'A I vode. 1 limona. 15 dkg marmelade ali brusnic.
Lepa, debela, kisla jabolka olupimo, operemo, razpolovimo, izrežemo peščev je in denemo v mrzlo vodo, kamor smo oželi polovico limone. Sladkor pristavimo z vodo in limoninim sokom in ko zavre, pridenemo posamezne jabolčne polovice, ki jih parimo do mehkega. Zmehčana jabolka naložimo potem v stekleno skledo ta-
ko. cla je prerez zgoraj. Vdolbine napolnimo z marmelado ali z brusnicami.
Na finejši način pripravimo kompot tako. da položimo v jabolčne polovice razpolovljene kuhane breskve ali marelice in v sredo vsake denemo po eno kuhano rdečo Češnjico ali kaj sličnega (jagode). Ostali sok jabolk (kjer so se kuhala) prilijemo nadevanim jabolkam, vendar le toliko, da ne preseže višine polovic.
Žlikrofi na goveji juhi.
Rezančno testo: 15 d kg" moke, 1 jajce, vode po potrelbi. — Nadev: 2 d kg masti, čebula. 'A kg ostankov pečenke ali kuhanega mesa, lahko tudi prekajeno meso, 1 jajce, poper. sol. 5 dkg moke, 1 del smetane, ali juhe ali mleka: 1 beljak za mazanje. 5 1 goveje juhe.
Pripravimo rezančno testo (kot za rezance), ki ga zvaljamo tenko in zrežemo na 10 cm široke proge. Te potem obložimo s kupčki nadeva, testo vmes pil namažemo z raztepenim, beljakom. Potem pokrijemo kupčke z ostalim testom, stisnemo testo ob njih in zrežemo s petelinčkom (koleščkom) na pravokotnike. Na ta način pripravljene žlikrofe kuhamo 15 minut v slanem ikropu, nato 'odcedimo in vložimo v precejeno govejo juho.
Nadev: Drobno sesekljanemu mesu primešamo prepraženo sesekljano čebulo, jajce, poper. moko. sesekljan zelen peteršilj, smetano, mleko ali juho ter solimo.
Kvašeni rogljički s šunko.
10 dkg surovega masla ali 7 dkg masti. 25 dkg moke, sol, 1 jajce, 1 rumenjak, 2 dkg kvasu, 'A del mleka; 20 dkg prekajene svinjine (šunke), 1 -beljak za mazanje, mast in moka za pekač.
Surovo maslo ali mast zdrobimo v moki, pridenemo sol, rumenjak in jajce in v mrzlem mleku zmešan kvas ter vse hitro pognetemo v testo,
ki ga pustimo I uro na nepretoplcm kraju, da počiva. Potem testo razvaljamo za nožev rob debelo, zrežemo na 12 cm široke kvadrate, nadevamo v sredo kuhano prekajeno svinjino, zavijemo in oblikujemo lepe rogljičke, ki jih denemo na namazan in z moko potresen pekač, pustimo še enkrat shajati, nakar jih namažemo z raztepenim beljakom in spečemo v pečici.
Pljučna pečenka s smetano.
l'A kg pljučne pečenke (mulprata), 10 dkg slanine, sol, poper, korenje, pctršilj, zelena, čebula, košček lavo-rovega lista, 12 zrn popra, 6 zrn pimenta, timez. malo ingverja in oreščka, 10 dkg masti, voda ali juha za zaliti, 5 dkg moke, A 1 kisle smetane.
Meso hitro operemo, porežemo kožo. pretaknemo s slanino, solimo, popramo in opečemo na razbeljeni masti od vseh strani. Potem pridenemo osnažene, na liste zrezane zelenjave, debelo zrezano čebulo m vse začimbe ter meso pečemo v pečici še 1 / ure in medtem pečenko večkrat oblivamo s sokom, če se pa ta posuši, prilijemo malo juhe ali vode. Ko je 'meso mehko, ga vzamemo ven, sok pa potresemo z moko. jo prepražimo, zalijemo z juho, prevremo in pretlačimo. Nazadnje pridenemo omaki meso in smetano ter še enkrat prevremo. Pred serviranjem zrežemo meso in smetano ter še enkrat prevremo. Pred serviranjem zrežemo mešo na lepe rezine in polijemo z omako.
Rahli cmoki:
'A 1 vode, 10 dkg surovega masla ali 6 dkg masti, sol. 40 dkg moke. 2 jajci: slan krop; 4 dkg masti ali masla. 2 dkg drobtin.
V mrzlo vodo denemo mast. solimo in ko zavre, primešamo na štedilniku hitro vso moko. da dobimo gladko testo, ki se loči od posode in kuhalnice. Stresemo ga v skledo, primešamo eno jajce za drugim, ter pu-
stimo pol lire počivati. Iz testa oblikujemo' bolj majhne cmoke, ki jih kuhamo približno 10 minut v slanem kropu, nato odcedimo, zabelimo s prepraženimi drobtinami in takoj serviramo.
Kavina torta.
8 rumenjakov. 25 d kg sladkorja, 20 dkg moke, 8 beljakov; mast in moka za obliko: K I črne kave, 5 dkg sladkorja.
Krema:	25 dkg surovega masla,
20 dkg sladkorja, 2 del črne kave; 5 dkg mandljev.
Rumenjake umešamo s sladkorjem dobro in potem narahlo primešamo presejano moko in trd sneg iz beljakov. Zmes denemo v namazano in z moko potreseno obliko za torte in spečemo pri srednji vročini v pečici. Pečeno in ohlajeno torto prerežemo dvakrat; srednji del dobro navlažimo z oslajeno črno kavo od obeh strani, — spodnji in vrhnji del pa namažemo s kavino kremo, nakar torto sestavimo in nekaj časa obtežimo. Nazadnje namažemo torto tudi po vrhu s 1 vemo in potresemo z olupljenimi, na
rezance zrezanimi in prepraženimi mandlji.
Krema: Dobro umešanemu surovemu maslu pridenemo presejan sladkor. in po kapljicah črno kavo.
Nadevani orehovi krapki.
2 beljaka, 15 dkg sladkorja, 15 dkg orehov, I dkg moke, 5 beljaki, 5 dkg sladkorja: sladkor za potresanje.
Krema: 5 dkg surovega masla, 5 dkg sladkorja, 5 dkg orehov.
Dobro umešamo 2 beljaka s sladkorjem in zmletimi orehi. Nato primešamo moko in sneg 5 beljakov v katerega smo vtepli sladkor (5 dkg). Iz zmesi nabrizgamo (ali napravimo z žličicama) male krapke, ki jih po-t rešeni o s sladkorjem in previdno pečemo, da lepo žaru,mene. Pečene in ohlajene krapke sestavimo s kremo po 2 in 2 skupaj na ta način, da nadevamo' spodnjo stran.
Krema: Surovo maslo umešamo s sladkorjem in potem primešamo še zmlete orehe. Po okusu pridenemo lahko kremi nastrgano limonino lupinico ali malo vanilnega sladkorja.
G. Prašnikarjeva.
Josip strekeij:	Božje drevce
T~y i nas uspeva na prostem pičlo število vedno zelenili listovcev. ki so nam zlasti pozimi tako ljubi. Med temi je menda naj lepše in najzanimivejše in edino, ki zraste v drevo božje drevce (Ilex Acpiilo-liurn). V gozdovih na Krimu in tje dalje na Notranjskem je to gosto naseljeno. Razen te naše sorte je v toplejših krajih še več drugih, ki pa na prostem ne prenašajo naše zime. Božje drevce zraste do hm visoko. Hentano ima to drevo razvit čut samoobrambe. Do višine okoli 2 m oborožil je lepo zobčasto listje z bodicami, da ga divjačina ne more objedati. Za to varstvo pa porabi mnogo energije in hrane. Višje
gori pa, kamor ne morejo živali doseči, ne tvori bodic, zato odslej bolj s pridom porablja hrano za rast in potomstvo. Ob koncu maja se odene z belim cvetjem, ki zarodi do jeseni rdeče plodove grahove debelosti s 4 do 6 semeni. Za vaze in za pletenje vencev so vejice s plodovi uporabne, zato so jih meščanke na trgu rade kupovale. Sedaj pa je po zakonu božje drevce zaščiteno in prodaja prepovedana). Da bi pa to drevo izginilo iz naših gozdov se ni bati, ker se tako razmnožuje, da je vsaka bojazen izključena.
Božje drevce raste najrajši v družbi drugih dreves v vlažni hu-mozni zemlji na severni ali severozahodni legi. Uspeva pa tudi na sončni legi, če ima dovolj vlage v zemlji. A ko bi ga v tako lego vsadili, mm moramo odeti kolobar z gnojem ali s steljo, da je zemlja zavarovana pred izsuševanjem.
Zaradi vedno zelenega listja in rdečili plodov je to drevo pozimi zelo mično. Pristojalo bi na marsikaterem vrtu. Vrtnarji ga sade tudi v posode in vzgajajo v različnih oblikah, kakor lavor, saj prenaša obrezovanje brez škode. Mnenje, da se nerado prime, ni povsem opravičeno. Naj večja krivda pri tem je sajenje v nepravem času t. j. pozno v jeseni ali pai rano spomladi. Vsa vedno zelena drevesa in grmi. pa tudi iglavci se najraje primejo, ako jih presajamo spomladi, ko začne pop j e brsteti, ali pa avgusta. Zemlji moramo primešati sprste-nine (humusa) in posajeno drevo takoj temeljito zaliti. Odrastla drevesa, ki so izrajstla iz semena in ki niso bila v mladosti presajena, imajo močno srčno korenino, ne pa potrebnih stranskih. — Taka — brez korenin — ne morejo rasti. Zaradi tega bomo odbirali za nasad mlajša in manjša drevesa.
Božje drevce razmnožujemo s semenom, ki ga iztisnemo iz plodov in posejemo takoj v jeseni ter odenemo z I cm debelo plastjo humusa, pa tudi z grebeničanjem. Vzgoja iz semena je dolgotrajna, ker v mladosti rastejo drevesca zelo počasi.
Za okras vrtov so še nekateri vedno zeleni grmi, ki v našem podnebju uspevajo na prostem, tako pušpan, češnjeva; lavorika (Prunus Laurocerasus Schipkaensis), mahonija, sleč (Rhododendron), balini j a in bršljan. Izmed teh se mahonija, sleč in haknija odlikujejo tudi z lepim cvetjem.
Profesorska.
Profesorjeva soproga: „Nov dežnik mi boš moral kupiti: moj stari je tako slab, da ga bom morala vreči proč."
Profesor: ..Tako slab pa vendar ni. doma ga boš že še lahko rabila.“
SONCE
Sonce je vir življenja na zemlji. Brez njega bi bil postanek in obstanek vsakega živega bitja nemogoč. Od tega ogromnega nebeškega telesa prihaja svetloba in gorkota, bistvena pogoja za rast ;in življenje.
Pravimo, ogromnega nebeškega telesa. V primeri z našo zemljo je sonce res ogromno, kar nam pove sledeča primerjava:
Sonce je večje od zemlje: v premeru (ob ekvatorju) ca 109krat, po površini ca 11.818krat. po prostornini ca l,280.000krat.
Kaj je pa sicer sonce? Sonce je krogla, sestoječa iz razžarjenih plinov. Ti plini so na površini razredčeni in tvorijo tako zvano sončno atmosfero. Svetloba, ki nam jo sonce daje, pa ne prihaja od njih, temveč od gostejših in močneje razžarjenih notranjih plasti, od sončne fotosfere (fos. fotos = luč, svetloba).
Navadna sončna svetloba, ki jo spuščamo skozi stekleno prizmo, stvar-ja barvasto sliko tkzv. spektrum in ki sestoji iz vseh barv, ki sestavljajo mavrico, od rdeče preko oranžne, rumene, zelene in modre do vijoličaste. Ta barvni trak pa je tu in tam presekan po črnih črtah, kot je to prvi odkril monakovski optik Fraunhofer in po katerem se te črte imenujejo. Ta pojav je razjasnil Kirchhoff. in sicer na ta način: svetloba, ki jo daje neko telo. razžarjeno do skrajnosti, tvori barvno sliko ali spektrum, v katerem ena barva prehaja v drugo. Ako pa mora ta svetloba, preden doseže prizmo, iti skozi pare 'kakšne kovine, n. pr. natrija, tedaj vsrkajo te pare del spektroma. Posledica tega je, da natrijeve pare povzročajo v rumeni barvi barvne slike (spektra)
dve črni črti, ki si stojijo blizu, ena pri drugi. Poleg tega pa razžarjene natrijeve pare pošiljajo iz sebe prav tako rumeno barvo, ki tvori v barvnem traku (spektru) na istem mestu dve'rumeni črti. Ugotovili so, da odgovarja položaj dveh Fraunhofer je-vih črt v rumeni barvi sončnega spektra obema črtama v barvni sliki razžarjene natrijeve pare. Kaj so mogli ugotoviti iz tega? To, da se nahaja natrij kot para v sončni atmosferi. skozi katero gre bela svetloba sončne fotosfere, Tudi za ostale črne črte v spektru sončne svetlobe so našli analogno ujemanje s črtami spektrov zemeljskih elementov. Aparat. ki služi temu namenu, se imenuje spektroskop (sestavila sta ga Kirchhoff in Bunsen). postopek pa spektralna analiza. Po tem postopku so ugotovili, da se nahajajo v sončni atmosferi vodik, natrij, kalcij, magnezij. železo, in sicer v plinastem stanju. Dognali pa so še več:	razen
skoro vseh elementov, ki se nahajajo na zemlji in ki se nahajajo tudi v svetlobi sončne fotosfere, se nahajajo na soncu elementi, ki na zemlji niso poznani, tako n. pr. koroni), ki se nahaja v sončni koroni, plinastem, kroni podobnem plašču na površini sonca. Ta plin je lažji od najlažjih zemeljskih plinov, vodika in helija, katerega so, mimogrede povedano, ugotovili na soncu preje nego so ga našli na zemlji. V kakšnem razmerju so vsi omenjeni elementi na soncu, v kakšne zmesi in sestave se združujejo, o tem ne vemo ničesar.
S pomočjo spektralne analize pa lahko zaznavamo tudi pojave na soncu. Ako namreč nastopijo motnje v razporeditvi črt v sončnem spektru in se te črte ne skladajo s črtami zemeljskih spektrov vidimo, da so te črte pomaknjene proti rdeči ali pa
proti vijoličasti barvi, ki sta, kot smo že omenili, skrajni barvi spektra. Po gotovem zakonu, ki ga je postavil Doppler, se telo, ki se sveti, približuje, če se črte pomikajo proti vijoličasti barvi, ali pa oddaljuje, če se črte pomikajo k rdeči barvi. S spektralno analizo so lahko ugotovili tudi temperaturo sonca im še mnoge pojave na sončni površini.
Omenili smo že fotosfero. Ta foto-sfera se nam ne prikazuje kot enotna svetla plast, pač pa je neenakomerno svetla. Pravimo, da je zrnata. Zrna-tost (granulacija) je prav posebno občutna v sredini sončne ploskve. Za primer kako ogromne so dimenzije sonca je vredno omeniti, da samo eno triko zrno lahko v premeru meri na tisoče kilometrov. Poleg teh zrn opažamo še velikanske temne p ege ter svetlejše b a k 1 j e. Pege se razlikujejo od okolice predvsem radi tega, ker so temnejše od nje. So okoli 2000 stopili j hladnejše kot okolica. Nastanejo kot posledice ogromnih premikanj v soncu.
Iz fotosfere izvirajo še drugi pojavi, namreč p r o t u b e r a n c e. Ta pojav obstoja v tem, da bruha atmosfera ogromne količine žareče mase do višine nad pol milijona kilometrov. Razlikujemo jih v več ali manj stalne ter perijodične, ki se kar naenkrat dvignejo in ki dosežejo tudi največje višine, toda ki hitro uplahnejo.
Končno moramo omeniti še sončno korono. To je nekak plašč, ki ovija sonce. Opazimo jo le takrat, kadar traja popoten sončni mrk.
Najvažnejše za nas pa je sonce po svoji toploti in svetlobi.
Kaj je toplota, kaj svetloba? Obliki energije, prav tako kot je elektrika oblika energije, ali pa gibanje in delo.
Sonce je za nas neizčrpni vir energije, ki nam jo pošilja na zemljo v obliki svetlobe. Ta oblika energije, nahajajoča se v sončnih žarkih, ne propade, ne izgineva v nič, marveč
prehaja v druge oblike. Neizmerna množina rastlin živi radi svetlobnih žarkov, ki sprožijo v njih kemične procese, katerih produkti so tako važne stvari, kot les, škrob, mast itd. Sončna svetloba se je pretvorila v kemično energijo. Ako zažgemo les, se prične tvoriti toplota, toplot-n a energija, ako se to toploto razvija v parnem kotlu se prične tvoriti g i -b a 1 n a energija, katero lahko zopet preko parnega motorja pretvorimo v električno energijo, ki lahko sama od sebe znova tvori gibalno, toplotno in -svetlobno energijo. Izvor vsega pa je sončna- toplota.
Sončna toplota ne poganja direktno naše stroje, niti ne prehaja direktno v gibanje naših ali živalskih organov. Sončna toplota je v raznih telesih oblikovana kot kemijska energija, in iz teh teles jo mi s kemijskimi procesi pridobivamo kot toploto, n. pr. z gorenjem. Na ta način dobivamo energijo, ki lahko n. pr. poganja stroje, toda ta toplota le pod določenimi pogoji prehaja v delo in le deloma^ Le tista toplota more preiti v delo, ki se spušča z višjega nivoja na nižji, to se pravi z višje temperature na nižjo.
Iz tega nam postane jasno, zakaj je sončna toplota tako zelo pomembna za zemeljsko življenje. Vprav zato, ker obstoja velika razlika v temperaturi med razgretim soncem in hladno zemljo, more sončna energija, ki se skozi stoletja pretaka s sonca na zemljo, preiti v druge nam potrebne oblike energije, dasiravno samo v enem delu in ne popolnoma, dokler ne doseže temperaturnega nivoja naše zemlje. Pri tem se pa vsekakor ni uničila ali razpršila. Prešla je le v tako obliko energije, ki ne bo pričela -sama od sebe delovati, vse dokler ne bodo obstojale razlike v intenziteti energije. Primer za to najdemo v morski vodi. Neizmerna količina sončne energije je v morju in v njegovih masah, toda ta toplota ne more
.stopiti sama od sebe v akcijo v stroju. v katerem ne bi obstojale razlike v temperaturi.
Ali je sončna energija neizčrpna? Sončna energija bo lahko vzdrževala življenje na zemlji, dokler bo obstojala razlika v temperaturi med soncem in zemljo. Če -se bo temperatura sonca izenačila z zemeljsko, bo nastopila smrt kljub množini toplote, ki se nahaja v naši zemlji in c- soncu.
Sonce daje že skozi neizmerna tisočletja svetlobo zemlji in j-o bo dajalo še zelo dolgo. Toda od kod jemlje sonce te množine energije, ki se še v tolikem času niso izčrpale, saj je zemlja po računu geologov stara več kot sto milijonov let. V vsem tem časni so vladali med soncem im zemljo isti odnaša ji, ves ta čas je pošiljalo sonce v svet ogromne količine energije. Fiziki so izračunali, da pošilja sonce v vsemirje letno 5"8Xj033 kalorij* toplote; na našo zemljo odpade od tega samo 2..260.000.OOOti del od celokupne letno porabljene sončne toplote, toda tudi—ta malenkostni del (znaša 1.68 X K)24 kalorij) zadostuje za to. da daje zemlji življenje.
Račun dokazuje, da bi se po tolikem času morala poznati na soncu poraba energije. In vendar se to ne pozna. Od kod dobiva sonce take količine toplote, da jo lahko daje vsemirju?
Nekateri znastveniki so razlagali; da v sonce neprestano vpadajo meteoriti, katerih brzina se v soncu pretvarja v toploto. Ti znanstveniki pravijo, da se bodo tudi planeti, torej tudi zemlja vrnili v sonce. Temu mnenju ugovarjajo drugi, ki pravijo, da bi moralo v dobi 10 milijonov let v sonce vpasti toliko meteorjev, da bi odgovarjalo to tretjini vse sončne mase. Od koci pa ;bi našli toliko meteorjev? Ali se ne bi ti meteorji mogli zaleteti tudi v -sončne planete?
Pod I kalorijo razumemo toploto, ki je potrebna, da se 1 gram vode segreje za 1°C (toplota dveh gorečih vžigalic).
Ali se ne bi brzina sončne rotacije od tolikega porasta sončne mase menjala? Toda tega ne opazimo. Zato te razlage ne bodo držale.
Slavni učenjak Helmholtz razlaga, da izvira vsa -ogromna zaloga sončne energije o-d tega. ker se sonce manjša. Ako se sonce vsakih 100 let zmanjša za 6 km. lahko s tem prebije v so potrošnjo energije, tako je izračunal Helmholtz. Toda astronomska merjenja bi morala tako zmanjšanje opaziti. Prav tako samo zmanjšanje sonca ne bi zadostovalo za pokritje izgube. Če bi se sonce od neizmerne veličine stisnilo do sedanje, Hi to pokrilo izgubo za 10 milijonov let. Če bi se sonce od svoje dosedanje veličine zmanjšalo na četrtino, bi to zadostovalo za 17 milijonov let. Toda že davno prej bi dobilo sonce trdo skorjo na površini, ki bi preprečila dov ol j no oddajanje toplote zemlji. Helmholtz je radi tega cenil, da bo sonce v takem stanju kot -sedaj trajalo le 6 milijonov let. Toda kaj pa pravijo geologi, ki cenijo zemljo na 100 milijonov let? Večina faktorjev gre njim v prilog.
Na zemlji vidimo, da je gorenje lesa, premoga, svetilnega plina itd. kemijski proces najenostavnejše vrste izvor toplote. Ali ni mogoče tako tudi na soncu? Račun nam pove, da če bi bilo sonce sestavljeno iz ogljika, bi izgorevanje ogljika v ogljikov dvokis produciralo za vsak gram sonca okoli S000 kalorij toplote. Ta količina pa bi zadostovala le za 4000 let. Kljub temu pa mnogi pri rodoslovci trdijo, da so kemijski procesi na soncu najvažnejši izvor toplote. Na kak način se to -dogaja, ne v emo, ker so na soncu drugačne prilike kot na zemlji. Švedski fizik Arrhenius razlaga to na ta način: V notranjosti sonca se ustvarjajo nam nepoznane plinske kemijske sestave ob zelo veliki temperaturi in tlaku. Plini ne mirujejo, marveč se neprestano gibljejo z enega mesta na drugo. Zaradi tega se premeščajo kemijske plinske spojine iz notranjosti
proti zunanjosti. Spojine, ki so \ notranjosti sonca nastale pod mnogo višjimi temperaturami kot vladajo na površini, se pri pomikanju skozi hladnejše zone sonca tudi kemijsko menjajo in producirajo mnogo višje temperature kot spojine, ki so nastale pod običajnimi temperaturami. Računajo, da kemijski procesi, ki se odigravajo na potu ohlajevanja 3 do 4 milijona stopinj vročega sonca, od notranjosti do površine, kjer je temperatura le 4000° C, dajejo deset tisočkrat večje toplote, kot pa nam znani procesi, ki producirajo najvišje toplote v običajnih prilikah. Prehod od notranje temperature nekoliko milijonov stopinj do zunanje tempe-
rature nekoliko tisoče v stopinj je zelo obsežen irl na ta način se skupaj z mehaničnimi vzroki (manjšanje sonca) pridobiva ogromna količina toplote.
Fiziki nam razlagajo tako in nas obenem tolažijo, češ da bo sonce lahko še milijone let vzdržalo, če ne bodo prišli vmes kakšni drugi čini-telji, ki jih ne moremo predvidevati.
Človek je že od nekdaj, ko mu bistvo Sonca še ni bilo poznano, instinktivno čutil, da je od njega odvisen, da mu pošilja življenje, da ohranjuje njega in vsako živo bit na zemlji. Zato ni čudno, če ga je svoje dni in ponekod še danes po božje častil.	J. B.
M. Zoščenko:
Možu ni dala umreti
"V ~T leningrajskem predmestju je živel ubog slikar Ivan Savič Btt-V tiljkin ipo imenu. Zaposlen je bil v umetnostno-oibrtni šoli. Tani je slikal lepake, nalepke, vsakršne hišne številke ali puščice in iztegnjene roke. Kljub temu se je — po pravici povedano — prav težko pretolkel in je bil v moje veliko sožalje močno bolan. Otepal se je v bednih razmerah in ni videl možnosti, kako svoje življenje obrniti na bolje. Za krono vsemu tejnru pa je nosil na plečih še breme, ženo Matreno Basilevno, takisto Butiljkinovo. Bila je nemogoča, prepirljiva staruha, ki je najraje pasla lenobo, kvečjetmii kuhala ali vodo ogrevala.
Da bo mera polna, pa je nežno in občutljivo dušo našega likovnika z vsakdanjim vreščanjem in h veščam j etn gnala v obup. Hotela je, naj bi več zaslužil. Mikalo jo je namreč gledališče in dobra pa-pica. Možak se je seveda trudil, a ni pomagalo. Zato ga je kajpada gnjavila. Skratka, ona je hlače nosila. Navzlic teinu sta prebila osemnajst let skupaj. Res je, prepirala sta se in se cesto tepla, toda do prehudih spotik ali do umora pa ni prišlo. Saj nazadnje je mož ven-
darle zanjo skrbel. In da se je dala raz poročiti, kdo ve. kako bi se ji potem godilo?
Sedaj pa si predstavite, da je Ivan Savič Butiljkin nekdaj jako zbolel. Počutil se je od sile slabo in komaj je noge premikal. Trpel je pa tudi duševne stiske. Sanjal je o novem življenju, o ladjici, cveticah. Postal je tih in otožen. Ropot po hiši ga je vznemirjal. Čemu igrajo sosedje na balalajko? Ob kratkejm, v torek je obolel in že v sredo je Matrena z njim korenito obračunala:
„Zakaj prav za prav hočeš umreti? To je samo tvoja utvara! Delo ti ne diši seveda, do zaslužka ti ni!“ Tako ga ;}e trapila, on pa je molčal. „Naj si brusi kljun,“ si je mislil, „meni je tako in tako vseeno." In ko mu je bilo samo še dva dni živeti, se je tole pripetilo:
Matrena stopi k njegovi postelji in reče z lokavim glasom:
»Torej umreti hočeš?"
„Da, umrenn, oprosti," veli Ivan, „z ničimer me ne moreš ovirati, saj jaz nisem več v tvoji oblasti."
.,No, to se bo pokazalo," ugovarja Matrena. „Ne verjamem ti, lopov, in po zdravnika pojdem. Ta te bo, bedak, preiskal. Moji moči se še dolgo nisi zmuznil." Po takem je Matrena poklicala okrožnega zdravnika iz bolnice. Okrožni zdravnik je pogledal Ivana in dejal Matroni:
..Bodisi da ima niačuh, legar, ali pa pljučnico. Kaj slaba mu prede. Prav gotovo vam umrje, to pa takoj po mojem odhodu." To rekši se okrožni zdravnik oddalji.
Matrena se približa Ivanu, češ:
»Kakor slišim, kaniš res umreti. Toda jaz ti kratko in malo tega ne dovolim!"
Ivan teče: »Kar tu govoriš, je silno smešno. Zame držijo zdravnikove besede. Pusti me v miru . . .“
Matrena se obregne: »Zdravnik naj me v uho piše. Nikakor ti ne dovolim ujmreti. Pa menda ne misliš kali, da si bogataš in si smeš kar na lepem vbiti v glavo, da boš umrl? Kje si pa vzameš denarja za umiranje? Kdo ti na primer umije truplo, to tudi nekaj stane."
Po teh besedah vstopi dobrosrčna soseda, stara Anisa, in reče: „jaz ti umijem truplo, Ivan, in bodi prepričan, da za to nič ne zahtevam. Saj to je božje delo."
Matrena pa: »Dobro, ona te opere. Kdo pa plača voz in krsto in popa? Ali morda meniš, da zaradi tega prodam vso svojo obleko? I' ej te bodi! Ne dam mu umreti. Najprej kaj zasluži, preskrbi me za dva meseca, potem pa smeš umreti."
Ves božji dan je ležal Ivan nalik mrliču, komaj je še dihal. Zvečer pa je 'zlezel v svojo obleko. Skobacal se je iz postelje, pokašljal in krenil na dvorišče. Ondi je srečal oskrbnika Tgnata. Igu at reče: „Ča-
stitam k okrevanju!" Ivan pa: ,,Poslušaj, Ignat, stvar je taka. Žena mi ne dovoli umreti. Veš, ona zahteva, naj jo preskrbim za dva meseca. Kje naj za to vzamem denar?" ignat odvrne: .,Dvajset kopejk ti lahko dam, ostalo si preskrbi drugod."
Ivan kajpada ni vzel 20 kopejk in je stopil na cesto. Od upeha-nosti je sedel na obcestni k. In tedaj nenadoma vidi — popotnik mu je vrgel novec v naročje. Ivana je poživilo. Če je tako, je pomislil, pa kar obsedim. Mogoče dobim še kaj več. Še bolje bo, si je mislil, če snamem čepico.
in ni dolgo trajalo, pa je imel že čedno vsotico v kapi. Šele pozno v noči se je Ivan vrnil. Bil je razpaljen in čisto snežen. Prišel je in je legel v posteljo. V roki je držal denar. Matrena je želela prešteti, vendar on ji ni dovolil. Drago jutro je spet vstal. Oblekel se je, razklenil rolke ter odrinil. Ponoči pa se je zopet vrnil z denarjem. Pre-števši dohodek je legel spat. Tretji dan se je ponovilo isto.
Nekoč je prenehal beračiti, posebno ker je bil že okreval in se ni zdel dosti siroten, da bi mu popotniki kaj darovali. Znova se je lotil svojega prejšnjega poklica. Tako torej ni preminul, kajti Matrena. mu zares ni dala v Gospodu zaspati.
Sicer pa si zdravniška veda lahko zapomni iz tega zgleda dober nauk: Ko je Ivan stopil na ulico, je bil bržčas od razburjenja razgret in s potom vred miu je bolezen izhlapela iz telesa. Z vso gotovostjo tega seveda ne moremo trditi. Na vsak način je grabežljiva žena s svojo lakomnostjo' ohranila svojega moža pri življenju, čeprav ima lakomnost po navadi ravno narobe — zle posledice.	A. D.
ZA M LA D E j Z A D R. U G A It J E Medvedja kraljičina
Bojka je nenadoma začutila, da se je je nekaj dotaknilo. Naglo se je obrnila in je zagledala za sabo majhnega medvedka, ki je norčavo brundal in jo je gledal z drobnimi, veselimi očmi.
„Jojme, medvedek!" je zaklicala in tlesknila z rokami. Oče se je ozrl na nerodno živalco in naglo vstal. V skrbeh je pogledal na vse
strani, a videl ni ničesar. Naglo je prijel hčerko za ioko in jo potegnil za seboj.
„Pusti medvedka in pojdi naglo z menoj!" ji je velel. „Stara medvedka je nekje blizu in ne bi bilo dobro, če naju zaloti pri malem medvedku."
A že je bilo prepozno. Iz goščave je silovito prilomastila velika, velika medvedka in je čudno zarjovela, ko ju je zagledala v družbi z medvedkom. V treh skokih je bila pri njima in se je visoko vzpela na zadnjih nogah.
„Beži, Bojka!" je oče zavpil in dvignil sulico. Bojka je sicer hotela bežati, a ni prestopila del j kot tri korake. Noge so se ji čudno tresle, da niti hoditi ni mogla. S široko odprtimi očmi je gledala na medvedko, ki je iztegnila strašne prednje šape, da z njimi stre očeta. A ta je bil hitrejši nego medvedka. Bliskovito je z vso močjo zasadil ostro sulico zveri naravnost v prsi in je odskočil daleč nazaj.
Medvedka je strahotno zarjovela, da je jekalo po vsi dolini. Kri ji je bruhnila v velikem curku iz prsi, še enkrat je s šapami silovito zamahnila okrog sebe in je telebnila na tla. Mali medvedek jo je nekaj časa gledal ves osupel. Nato pa je skočil k nji, jo pričel lizati po obrazu in je pri tem cvilil s tako žalostnim glasom, da se je Bojki trgalo srce.
„Ali je mrtva?" je vprašala tiho.
„Ni še, pa bo skoro," je oče odgovoril mirno, kakor da se ni prav nič zgodilo. ..Ostrina jo je zadela naravnost v srce."
In sta šla naglo nazaj, a komaj sta stopila na prod, sta že zagledala za sabo malega medvedka. Nerodno in na vso sapo je tekel za njima in pri tem cvilil tako smešno, da bi se mu človek iz srca smejal. Oče je Rojko prenesel na drugo stran, a medvedek je tekal ob vodi gor in dol, a se je ni upal prebresti, ker je bila prederoča.
Bojka ga je gledala in se ji je nenadoma zasmilil do srca. „Oče,“ je prosila, „dajte, prenesite ga čez vodo! Sirotek je, ker nima več matere. Kam naj se zdaj zateče? V gozdu ga bodo zveri ugonobile."
„Hm.“ je dejal oče in je zmignil z rameni. A vendar je prebrodil vodo še enkrat in je prenesel medvedka na to stran. Bojka se je ves čas ozirala nanj, ko je tekel za njima. Že je sklenila, da obdrži živalco pri sebi, pa naj se zgodi, kar hoče. Saj kam naj gre ubogi medvedek zdaj, ko ji je oče mater ubil? Ali ni njena dolžnost, da se zavzame zanj in ga obvaruje vsega hudega? Pa se bo tudi zavzela in z medvedkom si bosta prijatelja, da takih ne bo po vsi dolini. Saj je sama v ti gluhi samoti in včasih bi se rada igrala, a s kom naj se igra, ko pa daleč naokrog ni žive stvari, ki bi se z njo lahko igrala?
V votlini je oče iz tovora vzel dolg nož. Hčerki je ukazal, naj mirno obsekava podrto drevje. On gre nazaj k mrtvi medvedki in se
kmalu vrne. Bojka je storila tako, kot ji je rekel. Pri delu pa ji je medvedek strašno nagajal. Sukal se je okrog nje, zaganjal se vanjo in cvilil, da se mu je morala smejati.
„Ti si pa res pravi,“ mu je govorila. „Sučeš se in sučeš, dregaš me in dregaš. A kako naj delam, ko mi ne daš miru? S sekirico te bom, pa boš imel. Medvedek, o, ti moj ljubi medvedek!"
In ga je pričela gladiti po glavi. Medvedek je zadovoljno brundal, zleknil se je po tleh in je skril glavo med prednje šape. Pričel je težko sopsti in ko ga je Bojka natančno pogledala, je videla, da je zaspal.
Posmejala se je in je pridno delala naprej. A ni si mogla kaj, da se ne bi vedno in vedno ozirala na živalco, ki je tako mimo in brezskrbno spala. Sekirica ji je gladko obsekavala mehka debla, da se je kup vej višal in višal. Širom okrog ni bilo čuti nobenega glasu. Le tam doli je zamolklo bobnel slap, ki se je zaganjal z visoke pečine, da se je zemlja potresa la pod njim. Bojka je zapela pesem o treh ptičkah, ki jo je bila naučila še rajnka mati in sta jo včasih skupaj zapeli. In čudno — komaj je odpela prvo kitico, je iz goščave priletela pisana ptica in se je nedaleč vsedla na podrto drevo.
,,0, to je prva ptica, ki jo vidim v ti dolini," se je Bojka razveselila. „Dober dan, ptičica! Od kod in kam in kako ti je ime?"
Ptica je zacvrčala, se trikrat obrnila in je zletela tik nad Bojkino glavo, da se je skoro dotaknila njenih las. A že je ni bilo nikjer več in je letela nekam dol k slapu.
Oče se je šele čez dolgo časa vrnil. S sabo je prinesel težko medvedkino kožo in jo razgrnil po skali, ki se je vanjo upiralo sonce. A prinesel je tudi mesa, da jima bo za hrano več dni. Spravil ga je v votlino in se je brez besedi spet lotil dela. Medvedek je še vedno spal in predramili ga niso niti glasni udarci sekire, ki jo je oče vihtel v neutrudni roki.
A tudi Bojka ni opešala. Delala je in delala, se ozirala po spečem medvedku in glasno pela v divjo gorsko samoto:
„Ptičke tri, oj, v tri strani hite čez gore, gore tri . ..“
A treh ptičk ni bilo nikjer in od nikoder. Še tista, ki je bila prejle sedela tam na deblu, je odletela kdo ve kam, in je zdajle cvrčala kdo ve kje v neznani gorski samoti . . .
2.
Čez dve leti je stala v samoti nedaleč od slapa čedna lesena hišica. Okrog nje se je širil lepo obdelan vrtiček, tik pod podnožjem gore pa so v pomladnem soncu brstele tri njive, posejane z žitom. Ob
studencu kraj votline je bilo izpeljano dolgo korito, po katerem je curela bistra, hladna voda in se v velikem curku razlivala po maho-vitih tleh. Semkaj je sonce sijalo od jutra do večera, da je bilo prijetno toplo in so njive in vit uspevali kakor daleč naokrog nobeno polje. Za hišo je bil zgrajen majhen hlev, kjer sta stali dve rjavi, rogati kozi, ki ju je Bojka morala pasti po skalnatih obronkih. Paša je bila dobra in zato sta kozi dajali mleka v izobilju.
Bo jki ni bilo v ti samoti prav nič dolg čas. Imela je dela na pretek in je marala gospodinjiti na domu. Oče je neprenehoma sekal po gozdu in podiral drevje. Hotel si je napraviti po vsem gorskem podnožju pašnikov in njiv in si ustvariti lepo imetje. Bojka mu je pomagala, kakor je vedela in znala. Daši ni bila niti deset let stara, je bila vendar močna in priročna in se je znala lotiti vsakega dela. Oče jo je gledal z velikim dopadenjem in veseljem. Čez resno lice mu je včasih šinil komaj viden smehljaj in njegova raskava dlan jo je te daj pobožala po predivastih laseh. Bojka pa se mu je nasmejala od srca in ni poznala žalosti in resnosti, ker ji je srce bilo premlado in preveselo.
Zjutraj navsezgodaj je pristopicala k hišnemu pragu orjaška medvedka, ki je prebivala v votlini nedaleč od hišice. Ta medvedka je zrastla iz nebogljenega, nerodnega mladiča, ki mu je Bojkin oče pred dvema letoma ubil mater. Bojka jo je pitala in hranila z vso skrbjo in ljubeznijo, dokler ni mala medvedka odrastla in si je sama pričela skrbeti za hrano. A od deklice se ni hotela ločiti nikoli in ker zanjo v hišici ni bilo prostora, se je naselila v votlini in si tam napravila svoj brlog. Medvedka je postala strašna na pogled, da bi vsak človek zbežal pred njo. Zveri, zlasti volkovi, ki se jih je v tistih časih nebroj potikalo pod Martuljkovimi gorami, so se jo bale in se ji umikale že od daleč. Nobena se ni upala v bližino brloga in tako je bil tudi Bojkin dom varen pred zvermi.
A kakor je bila medvedka divja napram vsemu svetu, tako je bila prijazna in krotka z Bojko. Deklica ji je lahko sedela na hrbtu in jo jahala, kamor je hotela. Z njo je uganjala vse vrste norčavosti, a medvedka ji ni prav nič zamerila in še z očmi ni trenila. Prav tako je bila domača tudi z očetom in z obema kozama, ki sta se zveri tako privadle, da se je nista bali prav nič. Skupaj so hodili na pašo in večkrat se je zgodilo, da je medvedka kozi zavračala, ko sta na paši zašli le predaleč.
Jeseni se je zavlekla v brlog in je ni bilo več na izpregled. Bojko je skrbelo, kaj je z medvedko, a oče jo je potolažil in ji povedal, da se je medvedka zavlekla v brlog, kjer bo spala vso zimo. Že drugi dan je pričelo snežiti in snežilo je sedem dni in noči.
(Konec prih.)
ZADRUŽNI VESTNIK
ZADRUŽNA
□JL-lbJ,
PRODAJALNA
11 ° I ° 1 °
Naše člane obveščamo, da je blago za poletne obleke že vse dospelo in da si ga morejo ogledati, ko jih pot zanese v prodajalno. Ko ogledujemo vse te prekrasne vzorce poletnega blaga, si kar nič ne moremo predstavljati, da kje manjka surovin, iz katerih se izdelujejo takele stvari, še posebno- pa letos ni primanjkovalo domišljije risarjem modnih vzorcev! Za te čudne in malo vesele čase, so menda hoteli ustvariti, nekaj posebnega, kar bi mam delalo veselje. Ker so si hoteli delo poenostaviti, so- se odločili: vse barve na vsak vzorec! In tako imamo živahno pisane blagove, ki razveseljujejo naše oči in prijajo našim občutkom. Vse barve na vsako blago, samo drugače so sestavljene, porazdeljene in izoblikovane v razne oblike. Nekateri v zorci so resnično tako-lepi, da se tik-o ne more odtrgati od njih. Vsak izmed nas ima svojo barvo, in le take barve obleko si žeti. Zato se tudi v nekaterih oblekah počutimo bolj srečne kakor v drugih. Barve igrajo veliko vlogo v naši sireči.
Napovedujejo nam zgodnjo pomlad. Malo je pri nas toplih mesecev im če nismo ,s poletnimi oblačili pravočasno- pripravljeni, jih malo uživamo. V poletnih oblačilih je več zdravja kakor v zimskih.
Taka je naša zaloga poletnega blaga. Kako bomo zatoženi s takim blagom drugo leto osorej, pa sam bog ve. Glede- volnenih izdelkov nas že sedaj strašijo, da ne bomo smeli gledati ne na vzorce ne na vrsto pa tudi ne ji a ceno, če borno- h odeili kaj imeti. Manjka surovin! Blokada! Naša velika ■ železniška družina se že več ne spominja, kdaj ni bito blokade" zanje. Zmerom je manjkalo! Blokada za naše žepe je že davno upeljana! Znamenita sedanja blokada, nas že ne more dosti prizadeti. Če pa nas bo, bomo pa znali stis-
niti zobe! Nekaj moraimo tudi mi prispevati k boljšim povojnim časom, ko bo morda odpravljena tudi notranja blokada! Če si ne borno mogli kupiti novega volnenega blaga, se bomo pa varovali mraza v starih, čistih, posilili in prenare-j eni h oblekah, pa bomo dočakali boljših časov.
Letošnje poletne obleke bo-mo morali nositi z vso drugačno previdnostjo kakor druga leta. Posebno previdni bo-mio morati biti pri pranju svilenih oblek. Eno silimo neprevidno pranje, nam lahko obleko- tako pokvari, da je ne moremo več nositi.
Omeniti moramo, da tovarne, ki izdelujejo blago, ne dajejo več jamstev za trpežnost barv . Sleherno obleko je mogoče obvarovati pri pranju, da se ne razlijejo barve, če previdno postopamo z njo. Miline luske raztopimo v vroči vodi. naitio pa ji dodamo toliko hladne, da imamo komaj mlačno vodo. Obleko v vodi hitro stiskamo, da prehaja milnica skozi tkanino, nato ipa obleko hitro prenesemo v svežo mlačno vodo. Nikoli ne smemo pustiti mokre obleke ležati, ne da bi jo takoj položili v čisto vodo. Predno se pripravimo k pranju, si moramo pripraviti 1 oliko skled mlačne vode kolikor jo rabimo, da do čistega izperemo obleko Zadnji, morda četrti vodi, prilijemo nekoliko vinskega kisa, da nam osveži barve. Oprano obleko obesimo na obešalnik, tako da se blago -ne dotika drug drugega. Sicer pa je priporočati, da poizkusimo najiprvo oprati malo krpico. Oprano zavijemo v brisačo. Če krpica na brisači -ne pušča barve, potem zavijemo opran-o obleko v brisačo in jo pustimo tam do likanja. Če pa krpica pušča barvo, tedaj moramo obleko še bolj previdno prati. Raje kakor v eni sami močni milnici, operemo obldk-o v dveh šibkejših milnicah zaporedoma. Zgodilo se je že, da je premočna milnica razjedla barve in obleka je bila pokvarjena. Boljše svilene obleke pereuno z veliko previdnostjo proč od vsakega ognja v benzinu, ki ga kupi-
mo v drogeriji, ali pa jo damo čistiti v čistilnico.
Nobeni svileni obleki ne sme manjkati potnic. Pot uniči v najkrajšem času blagi in barvo. In kako neokusno je videti tako uničeno obleko! Potnice niso drage in jih dobimo že za mali denar.
Blago za pomladanske kostime.
Na te vrste blago naše članice še posebej opozarjamo. Že dolgo nismo imeli talko lepili in dobrih blagov. Prevladuje siva barva. Toda ta siva barva je v tolikih odtenkih, da je dostikrat težko dotočiti. ali je barva siva ali m odira. Blago je tenko, močno prav tako. kakršno mora biti za damske kostime.
Za lahke pomladanske plašče, palctojc ,in kratke jopice smo dobili posebno vrsto blaga v svetli križasti izdelavi. To blago je najbolj primerno za kratke jopice, ki nam talko prav pridejo zvečer čez poletno obleko ali pa zgodaj zjutraj, če moramo m a cesto še predem se je ogrelo, 'lake jopice potrebujemo na počitnicah, bodisi v planinah ali pri morju. Narejene morajo biti ohlapno.
Za pomladanske plašče smo dobili zelo lepe blagov e v vseli modernih barvah, posebno pa v lepi modri.
Prav lepo izbiro imamo tudi v lilago-v ih za pomladne plašče za gospode, pa blago za modne hlače in jopiče.
Iz uprave
RAZPIS
letovanja otrok v zadružnem Mladinskem domu Viteškega kralja Aleksandra L
v Gozdu Martuljku za leto 1940.
a)	Čas letovanja.
Tečaja za letovanje otrok sta dva, in sicer:
1.	za žensko deco od vključno 1. do vključno 29. julija, to je 29 dni:
2.	za moško deco od vključno 2. do vključno 29. avgusta, to je 28 dni.
b)	Pogoji za sprejem.
\ počitniške tečaje sprejemamo okrepitve in gorskega zraka potrebne otroke vseh železničarjev iz območja direkcije državnih železnic v Ljubljani, ki so dovršili najmanj 7 oziroma največ 16 let starosti.
V	dom ne sprejemamo otrok, ki bolehajo za nalezljivimi boleznimi ali trebušnimi katarji, ki niso duševno ali telesno normalni, ki so nravno pokvarjeni, nesnažni in ki močijo posteljo.
Otroke, ki so preboleli infekcijsko bolezen, sprejmemo le, če je pretekel od tedaj, ko so ozdraveli in bili izpuščeni iz kontumacije, pa do odhoda v doni najmanj en mesec in če se izkažejo z zdravniškim izpri če valom, da niso več in-fekciozni.
Vsak otrok, ki hoče biti sprejet v dom, se mora ob prihodu izkazati s potrdilom o zdravniškem pregledu. Za izdajo potrdila naj zaprosijo roditelji pristojnega železniškega zdravnika.
Prednost pri sprejemanju uživa deca najpotrebnejših, v ostalem bo pa odločeval vrstni red prijave.
c)	Prijava.
Roditelji in skrbniki, ki želijo poslati deco na letovanje v naš Mladinski dom. morajo pismeno prositi zadrugo za sprejem, in sicer:
1.	za deklice najkasneje do 31. maja 1940.
2.	za dečke najkasneje do 20. junija 1940.
V	svoji prošnji morajo navesti:
1.	rodbinsko in rojstno ime očeta (matere, skrbnika), zvanje, službeno mesto, točen naslov (stanovanje), višino mesečnih .prejemkov in število nepreskrbljenih otrok. Člani zadruge tudi še člansko številko:
2.	rojstno ime otroka, ki ga hočejo poslati v naš dom, in rojstne podatke otroka, kateri učni zavod in razred otrok obiskuje tekoče šolsko leto, njegovo zdravstveno stanje in če jih ima, zaupno tudi morebitne posebne lastnosti in nagnjenja otroka, da jih na letovanju nadzorne osebe poznajo in upoštevajo:
3.	druge želje, ki jih še imajo (n. pr. za obročno odplačilo ali za znižanje oskrbnine, itd.). Kdor je prosil Oblastno upravo bolniškega fonda za prispevek k stroškom letovanja, naj tudi to navede na koncu prošnje.
Prošnje za sprejem se morajo nasloviti na naslov: Nabavlja In a zadrug« uslužbencev državnih železnic r. z. z o. j., Ljubljana, M as a ry,kov a cesta št. 17.
O sprejemu deklic bo zadruga obvestila prosilce najkasneje do 15. junija, o dečkih pa do 1. julija 1940.
Vsak, kdor je bil obveščen, da je njegov otrok sprejet, pa se kasneje premisli in otroka ne odda v dom, mora to pismeno prijaviti na gornji naslov upravnemu odboru zadrug*e najkasneje do 10 dni pred začetkom letovanja, ker mu sicer zadruga zaračuna in odtegne 5 dnevno oskrbnino.
č) Oskrbnina.
Oskrbnima za letovanje znaša:
a)	za žensko deeo delavcev din 348"—, za žensko deco ostalih železniških uslužbencev pa d in 406"—,
b)	za moško deco delavcev din 336'—, za moško"deco ostalih železniških uslužbencev pa din 392"—..
Dele oskrbnine vrača zadruga le, 'če gre otrok predčasno z letovanja zaradi težke bolezni.
V oskrbnini je všteto prenočišče, prehrana (5krat na dan), stalno nadzorstvo, tedensko po ena dopisnica, lahka bolniška oskrba v domu, kopanje, uporaba igrišč in igrač.
Potne stroške za vožnjo tja in nazaj plača vsak sam.
Izdatki, ki bi jih imela uprava doma za večja popravila oblačil in obutve, kakor tudi stroške, ki bi nastali pri težji bolezni, se zaračunajo posebej.
Da bodo imogli poslati otroke na letovanje tudi gmotno šibkejši železničarji, je upravni odbor sklenil, da bo dovolil takim plačilo oskrbnine na obroke, če že v prošnji za sprejem prosijo za obročno odplačilo.
d)	Oprema.
Razen tega, kar imajo na sebi, morajo prinesti na letovanje:
a)	dečki še: eno obleko, plašč (dežni, pelerino ali hubertus), občutljivejši še s viter ali pulover, 1 par močnejših čevljev za izlete, copate, vsaj dvoje spodnjih hlač, srajc ali majic in spalnih srajc, tri. pare nogavic, 6 žepnih robcev, čepico ali klobuk, kopalne hlačke, zobno ščetko, glavnik, dve brisači, kos toaletnega mila in kozarec (za pranje ust);
b)	deklice še: dve oblekci (po možnosti pralni), plašč, dva predpasnika, en par močnejših čevljev za izlete, copate, tri pare nogavic, vsaj po dvoje srajčk, spodnjih hlačk, spalnih srajc (pidžam), 6 žepnih robcev, kopalno obleko, zobno ščetko, glavnik, dve brisači, kos toaletnega mila in kozarec (za pranje ust).
Vsak kos opreme (obleke, srajce, robci itd.) mora imeti všite začetne črke rodbinskega in rojstnega imena otroka.
Dragocenih predmetov, zlatnine in naikita otroci ne smejo prinesti s seboj, denarja pa le manjše zneske za vožnjo na izlete. Denar izročijo otroci takoj po
prihodu v dom nadzorni osebi, kateri so prideljeni. Za dragocenosti zadruga ne odgovarja.
Vsakemu otroku naj napravijo roditelji pred odhodom na letovanje seznam vse obleke in predmetov, ki jih ima, da ve otrok ob povratku, kaj mora odnesti domov.
Če igra otrok kako glasbilo, naj prinese instrument in note s seboj, ker jih bo rabil za razvedrilo in nastope.
Svojo opremo naj prinese otrok v nahrbtniku, kovčegu ali košari. Kovčeg oziroma košara naj ne bosta prevelika. Na kovčegu oz. košari mora biti otrokovo rodbinsko in krstno ime.
e)	Obnašanjb na letovanju.
Vsak otrok se mora pokoravati določbam poslovnega reda, ki ga upravni odbor predpiše za letovanje.
Vodstvo doma bo poslalo domov vsakega otroka, ki ne bo ubogal nadzornih oseb, ki bi kršil poslovni red, nadalje otroke, kojih navzočnost bi kvarno vplivala na drugo deco in otroke, ki so močilci postelj, nesnažni, anormalini.
Na letovanju so podeljeni otroci po starosti na skupine po 15 do 20 otrok. Vsako skupino nadzira izobražena nadzorna oseba.
Zaradi izvedrila delajo otroci izprehode, krajše in celodnevne izlete, prirejajo' se razne igre, taborni ogenj, kopanje, čitainje, pripovedovanje, radio itd.
Vsakega otroka pregleda najmanj enkrat na 14 dni zdravnik. V primeru obolelosti je zdravnik takoj na razpolago.
Otroci dobijo 5 krat ,na dan obilno domačo hrano.
Vsak otrok dobi v domu na teden po eno dopisnico, ki jo mora ob določenem dnevu redno pisati domov. Malini otrokom pomaga pri pisanju nadzorni organ.
Med otroci mora vladati pravo prijateljsko razpoloženje in sloga, sestrsko in bratsko morajo podpirati drug drugega.
f)	Obiski.
Da ne zapadejo otroci domotožju, so obiski dovoljeni šele, ko je otrok že vsaj 18 dni na letovanju.
Otroke smejo obiskovati le najbližji sorodniki. Obiski otrok med tednom niso dovoljeni.
Obiskovalci ne smejo prinašati otrokom raznih jedil, slaščic, nezrelega sadja ali pijače in jih voditi izven zadružne posesti.
Za obiskovalce ni v domu nikakih prenočišč.
g)	Pripombe.
1.	Revnimi članom zadruge, ki žele, da jim zadruga zniža oskrbnino, morajo prositi za znižanje že v prošnji za sprejem otroka v Mladinski dom im svojo prošnjo utemeljiti. Kasnejših prošenj upravni odbor ne bo upošteval.
2.	Opozarjamo- vse, ki nameravajo prositi Oblastno upravo bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za podporo k stroškom letovanja otrok v Mladinskem domu v Gozdu Martuljku, da store to čimpreje, pa bodisi, da prosijo za dečke ali deklice.
3.	Prošnje, ki jih predlože prosilci Oblastni upravi bolniškega fonda za podporo k stroškom letovanja, ne veljajo tudi že za sprejem v zadružni Mladinski dom. Za sprejem otrok v Mladinski dom morajo roditelji prositi zadrugo še posebej in tako, kot je navedeno zgoraj pod c).
4.	Rešitve, ki jih prejmejo od Oblastne uprave bolniškega fonda, morajo do-tič-ni priložiti prošnji, s katero prosijo zadrugo za sprejem otroka v Mladinski
tlom. v Gozdu Martuljku, oziroma, če takrat, ko prosijo zadrugo za sprejem otroka v Mladinski dom, rešitve bolniškega fonda ne bi še imeli, jo morajo predložiti upravnemu odboru takoj, ko jo prejmejo od bolniškega fonda.
Prosilcem, ki priilože svojim prošnjam na Nabavljalino zadrugo rešitve <d)lastne uprave bolniškega fonda, ni potrebno predlagati potrdila o zdravniškem pregledu otroka, ker so tako potrdilo morali priložiti že prošnji, ki so jo vložili na bolniški fond.
5.	Mladinski dom stoji v Gozdu Martuljku, \ prekrasni alpski pokrajini, 6 minut oddaljen od postajališča, in ima 751 m nadmorske višine. Lasten vodovod ga oskrbuje s prvovrstno pitno vodo-. Spalnice so velike, svetle in zračne. Pri spalnicah je posebna slačilnica in moderno urejena umivalnica. V vse prostore je napeljana električna razsvetljava, v umivalnicah in kopalnicah (kadilih in pršilih) je topla in mrzla voda (centralno ogrevanje). Dom ima veliko in razsežno prosto teraso za sončenje. Sonce je bogato radioaktivno. Plavalni bazen v neposredni bližini doma vabi h kopanju na prostem, prekrasna okolica pa na daljše izlete in krajše sprehode. Lastni svet ob domu, gozdovi, planinske jase in krasne gore nudijo najlepše prilike za razvedrilo v prelepi naravi na prostem. Klimatske in zdravstvene prilike so najprimernejše, kar vse vpliva, da se jači telo in krepi duh oslabelega in slabotnega otroka.
Redna letna skupščina zadruge
Vse delegate in vse naše zadružnike obveščamo, da se bo po sklepu upravnega odbora vršila letos redna letna.skupščina zadruge v nedeljo, dne 26. maja 1940 po delegatih.
Vabilo na skupščino z dnevnim redom in letnim računskim zaključkom bomo objaviil v štev. 4 ,,Zadrugar ja“.
Delegate in ostale člane, ki bi hoteli staviti skupščini predloge, opozarjamo na sledeče predpise pravil:
Vsak predlog in vsaka pritožba se mora izročiti upravnemu odboru zadruge pismeno in najmanj 8 dni pred skupščino. Posebno važne predloge, ki naj tvorijo posebno točko dnevnega reda skupščine, morajo pa predlagatelji izročiti upravnemu odboru najmanj 40 dni pred sestankom skupščine.
Ker žele delegati, naj jim upravni odbor dostavi predloge in pritožbe čimprej, da jih morejo pravočasno še pred skupščino proučiti, prosimo vse naše zadružnike, da tudi navedene predloge in pritožbe dostavijo upravnemu odboru kolikor jv le možno zgodaj in ne šele 8 dni pred skupščino.
ČLANSKE SESTANKE za svoje člane bo sklical upravni odbor tekom meseca aprila in maja. Na njih bo poročal o stanju zadruge in sprejemal želje in pritožbe članov.
Vabimo in prosimo vso člane, da se sestankov v čini večjem številu udeleže in na njih prostodušno povedo, kuj želijo in kaj naj se zboljša v zadrugi. Namen članskih sestankov je, da se na njih upravni odbor pouči o željah članov. On pozdravlja vsako pošteno kritiko in ima tudi resno voljo upoštevati vse, kar je izvedljivo in kar je v korist ustanove.
Vabila na članske sestanke bodo dostavili članom v vsakem okolišu njihovi delegati.
ŠE ENO ZADRUŽNO PRENOČIŠČE!
Z namenom, da nudi zadrugar jem, ki potujejo v Zagreb, udobno in ceneno stanovanje, je naša Zadružna zveza odprla v Zagrebu zadružno prenočišče, ki je organizirano in se bo vodilo talko kot prenočišče v Beogradu.
Prenočišče je v lastni Zvezi.ni zgradbi na najlepšem prostoru, ki si ga v to svr-ho moremo zamisliti. Stavba stoji prav
blizu železniške postaje ji u vogalu Trga k ra 1 j a T o m i s I a v a i n Brani mi rov e ulice. Oprema in udobje ho zadovoljilo vsalkega zadrugarja.
Cene za posteljo so od din 12'— do din 25'— dnevno in je v teh cenah že vračunana postrežba, kurjava in kopanje, brez občinskih im drugih talks.
V >8 sobah je 65 postelj in 15 otoman, razvrščenih v sobah po ena, dve in tri postelje. V vsaki sobi je tekoča hladna in topla voda. Kopalnice z banjami in prhami so v vsakem nadstropju.
Prenočišče v Zagrebu je naj mla jše zadružno podjetje naše Zveze, zgrajeno v korist zadiriugnr jev, posebno onih iz vrst gmotno šibkejših slojev.
Tudi ta najnovejša ustanova naj bo v ponos zadruga.rstvu in viden dokaz naše zadružne zavesti.
Vabimo člane, ki potujejo v Zagreb, da porabljajo za prenočevanje Zvezi.no prenočišče!
Sprememba v listi delegatov.
Dodatno k spremembam, ki smo jih priobčili v št. 4 in 12 „Zadriigarja“ iz leta 1659, objavljamo zopet naslednjo spremembo:
Vclilno okrožje Ljubljana — vdove.
Radi bolezni je odložila mandat dele-gatinje ga Perdan Marija.
Na njeno mesto je stopila namestnica ga Lapanja Marija, vdova zvanični-ka iz Ljubljane, Celovška cesta št. 25.
Prosimo, da popravite oziroma spopol-nite seznam delegatov, ki je bil objavljen v št. .9 ..Zadrugarja" iz leta 1958, str. 284.
Kolo žen zadrugavk
Vabilo
na
DRUGO REDNO LETNO SKUPŠČINO „Kola žen zadrugavk11 v Ljubljani,
ki se bo vršila
v Ljubljani dne K;, aprila t. 1. ob 20. uri v glasbeni dvorani železničarskega glasbenega društva ,,Sloge", Pražakovu ul. 19.
Dnevni red:
1.	Konstituiranje skupščine.
2.	Poročilo upravnega odbora.
5. Poročilo nadzornega odbora.
4.	Razprava:
a)	o odobritvi računskega zaključka za leto 1959,
b)	o razrešnici članicam upravnega in nadzornega odbora.
5.	Sklepanje o predlogih in pritožbah članic.
6.	Dopolnilna volitev članic upravnega im nadzornega odbora.
7.	Slučajnosti.
Opomba: Na občnem zboru ima vsaka članica samo en glas, s katerim glasuje osebno (člen 9 pravil).
Alko skupščina ob določeni uri ne bi bila sklepčna, se bo vršila na istem kraju in z istim dnevnim redom pol ure kasneje nova skupščina, ki bo polnoveljavno sklepala ob vsakem številu prisotnih članic. (Člen 10 pravil).
Za upravni odbor:
Pihlar Milka, I. r. Ogorelec Iva, 1. .r predsednica.	podpredsednica.
Brečko Marija, I. j-,
tajnica.
KREDITNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC z o. j. Ljubljana,
obvešča svoje članstvo, da se bo vršil njen redni letni občni zbor dne 28. šarila 1940 v glasbeni' dvorani ..Narodno 'železničarskega glasbenega društva Sloge" v Ljubljani. Pričetek ob 9. uri. Pismena vabila odnosno pooblastila članstvu in delegatom bodo pravočasno dostavljena.
Upravni odbor.
ZAČETEK ČEBELARSKEGA LETA
se je letos pomaknil daleč tja v postni čas. Prezimljenje čebel je trajalo nenavadno dolgo, polne tri mesece nismo videli naših ljubljenk, od zadnjega izleta konec novembra, pa do prvega izleta konec februarja. Število mrtvic je znatno večje kot druga leta, pri čemer se opaža tudi to, da spodnji panji niso imeli toliko mrtvic kot srednji ali vrhnji; posebno ti so jih imeli mnogo več od spodnjih panjev. Bojazen čebelarjev, da se pojavi izdaj zdaj griža, n,i bila tako odveč, ker panji polne tri mesece niso vzletavali, in kdor je v zimi I čebele na slabšem medu, se je teg‘a prav opravičeno !>al. S prvimi čebel,niimi iztrebki, s katerimi so posejale čebele koncem februarja prav na gosto bliž.njo okolico čebelnjaka, se je naselil v čebelarjevo srce zopet mir, češ, vendar so čebele srečno prestale tako hudo in dolgo zimo. Kdor pa jeseni ni pustil panjem dovolj zaloge, mora sedaj brezpogojno paklad-aiti. Letošnja zima naj nam bo šola za bodoče: dovolj zaloge in dober med — najboljše ajdovec za preziml jen je.
Poglavitna spomladanska opravila bi bila sedaj sledeča:
Ko čebele ne izletavajo izvlečemo iz para j a lepenko, če smo jo položili jeseni na patnjevo dno. Ta nam da tako rekoč sliko zimiskega življenja čebel; drobir pokaže, kje je bila zimska gruča, med mirt-\ icami utegne biti tudi matica, odgriznjeni zadki čebel pa nam naznanijo gospodarstvo r o vik e v panju.
Da nam po letošnji hudi zimi oslabljene družine tudi obstanejo, morajo imeti dovolj hrane; če jim medu zmanjkuje, kar ugotovimo s pregledam satov ob lepem vremenu (+10—12° C v senci), ko čebele izleta vajo; tedaj jim damo rezervne medene sate, če pa teh nimamo, pa sladkorno raztopino. Pregled naj se izvrši
hitro, da se zalega ne prehladi. Istočasno ugotovimo tudi stainje zalege, če je -ta zdrava im lepo strnjena, kar dokazuje, da je matica zdrava; če je pa zalega raztresena in grbasta ali po več jajčec v eni celici, tedaj je matica stara, ali pa gospodari b rezm atičn e mu panju trotov,ka. V tern primeru zamenjamo matico, ali pa panj združimo z drugo družino. Razume se, da moramo postaviti sate v istem redu nazaj v panj, v katerem so bili pred pregledom, da ne naredimo zmešnjave med čebelami.
Pitali bomo torej čebele ali z medom, ki naj ne bo razredčen, ali pa s sladkorno raztopino. Naša zadruga ima dovolj takega trošarine prostega sladkorja na razpolago. Za l ,kg' sladkorja vzamemo 2 litra vode, kar prekuhamo in posnamemo pene. Doibro je tudi, če tej raztopini po prekuhanju primešamo tibnožino, ki jo poberemo iz lanskih satov. Čebele sprejmejo hrano najraje, posebno ob nnrzlem času, v satih: prazen sat držimo poševno ter vlivamo nanj sladkorno raztopino v tankem curku, da zleze tekočina v celice, laik sat vstavimo v panj mesto kakega praznega sata. Najenostavnejše je pitanje s pitalniki, bodisi, da te namestimo na dnu panja, ali pa v medišču, kjer se rabijo nalašč za to narejeni pitalniki za pitanje z baloni. Hrana, katero poikladamo s pitalniki, naj bo topla, zato tudi omotajmo steklenice s krpami, da zadrže dalj časa toploto. Pitamo le zvečer po pol do 1 'kg, več večerov zaporedoma, zjutraj pa treba pitalnike odstraniti, da ne nastane ropanje. To pitanje je pitanje za silo ter bo o špekulativnem pitanju kasneje govora.
Napajalnik pred čebelnjakom je tudi poglavje zase. Če g'a postavimo prav blizu čebelnjaka, bodo raje hodile nanj tuije čebele kot domače. Bolje je, da je par metrov proč, na kraju, kjer ne leta ravno največ čebel preko njega. Sistemi napajalnikov so kaj različni, bodisi korita ali stalno mokre deske, ki se kaj rade zvijejo itd. Čebela srka najraje vlago iz zemlje, zaito mislim, da je še najboljši napajalnik plitva posoda vlažnega kamenja ali peska, ki dobiva svojo vlago po kap-
ljicah iz nad njimi obešene posode z vodo. Vodo spočetka osladimo, da privabi-mo čebele, kasneje, ko se na ta napajalnik navadijo, jim dajemo navadno- vodo. Pesek oziroma kamenje večkrat izmenjamo, ker se n a vzameta kisline stoječe vo-
de, ker stoječa in usmrajena voda čebelam niti ne prija niti ne -koristi.
Važno v tem času je, da imajo čebele mir, dovolj hrane (vsaj 6 kg vsak panj) in pa toplo odejo, ki jo potrebujejo zaradi naraščajoče zalege.	X. R.
Gospodarski in tržni pregled
Krompir.
Zadruga je nabavila v jeseni prešlega leta ;na Gorenjskem ca 28 vagonov krompirja direktno od kmetov. Naši člani so se s krompirjem dobro založili, zato nismo imeli v hudi zimi indbene zaloge krompirja Sedaj imamo le nekaj ton krompirja, ki ga oddajamo članom le v malih količinah.
Največ skrbi dela zadrugi-nemiu vodstvu to, kako preskrbeti člane is semenskim krompirjem. ('ene s-o poskočile v zadnjem tednu -na din 2'— za kg pri producentu, to je kineitu. Krompirja sploh ne ho dobiti, zato svetujemo članom, da si preskrbe semenski krompir v -krajih, kjer službujejo, in sicer takoj, ker je bil lanski pridelek pičel, zaradi -česar tudi cene dnevno rastejo in ne vemo na kakšni višini se bodo ustavile.
Baje -se prodaja krompir v Zagrebu na trgu po 3—4 diin in v Beogradu od 4 do 5 din za kg.
Drva.
Zadruga je preskrbela članstvo čez zimo -s suhimi drvmi. Tudi v mesecu februarju smo -razžagali in razvozili nad 200 vagonov (p-o 15 ton) suhih drv.
Sedaj je pa nastalo pomanjkanje drv iz zimske -sečnje 1938/39. S težkim trudom smo zaključili nekaj vagonov drv, sekanih v poletju 1939. Za bodočo zimo pa moramo nabaviti cca 200 vagonov bukovih drv po najnižjih cenah, ki bod-o mogoče, vendar bo-do znatno višje zaradi izvoza v Zagreb, Subotico, Novi Sad, Beograd, Italijo, Švico in Nemčijo.
Podražitev mesa.
Ljubljanski mesarji -so podražili meso z upravičbo, da so poskočile cene goveji živini, teletom iin prašičem zaradi velikega izvoza živine in mesa v inozemstvo, posebno v Nemčijo.
Že v zadnji številki „Zadrugarja“ smo pisali, da se izvaža preveč najlepših volov v živem in zaklanem -stanju in da bo nastalo pomanjkanje živine za lastne potrebe, to je za prehrano domačega prebivalstva.
Ta domneva se je uresničila. Pomanjkanje živine za zakol j je že nastopilo. Mesarji iščejo živino že v oddaljenih krajih in jo razmeroma drago plačujejo. Od sedaj naprej -bomo jedli za drag denar le meso mladih juncev i-n starih krav, ker vse -boiljše me-so -so izvozili prekupčevalci -za ma-sten zaslužek k sosedom v zameno za robo in slabo valuto.
Vzroki visokih cen masti.
konzumenti, to je državni uslužbenec in delavec, težko -občuti visoke cene masti, ki bodo še poskočile, -ker -se je izvoz debelili svinj in masti šele p-ri-čel. Tedensko se je izvažalo 3500 komadov svinj v Nemčijo in 1000 komadov v Moravsko, poleg tega pa še velika količina masti, slanine in -svežega mesa.
Svinjereja v Jugoslaviji nazad-uje, ker je koruza predraga kot krma za prašiče. Izvoz prašičev naj bi se zmanjšal na 1500 komadov tedensko in klanje pujskov /.ubranilo.
Trgovci -s svinjami predlagajo, da se zvišajo cene svinjam za izvoz in da se uvedeta v Jugoslaviji 2 brezmesna dneva v tednu. Višje cene, večji izvoz, večji zaslužek!	L. J.
Križanka št. 3
Vod o r a v n o : 2. južno-francosko mesto (fon.); b. prvi letalec; 9. slovenski zgodovinar in zemljepisne;
11.	španska reka (fon.); 13.
turško mesto ob Črnem morju (fon.); 16. jugoslovansko pristanišče; 18. jugoslovanska	reka;	19.	finska	luka;
20. zgodovinska doba; 21. mesto na Balearih; 24. narod iz preseljevanja narodov; 26. poljska reka; 27. drl	sobe;	29.	grški	otok:
30. grško mesto; 31. italijanska	reka;	34.	ruska	reka:
35. arabska dežela; 37. kraj na Primorskem (pri Idriji);
59. južnosnbsko mesto; 41. osebni .zaimek; 43. zdravilni vrelci; 45. žensko ime (ime soproge ital. zun. min.); 48. števnik; 49. južnoafriška žival; 50. posoda; 51. kratica za	predvojno	(1914—1918)
državo; 52. števnik; 55. egiptovski bog.
Navpično:	1. francoska 1 uka (fonetično); 2. gora na Gorenjskem; 3. fran-
cosko mesto; 4. predlog; 5. zaimek; 7. kraj v hrvatski banovimi; 8. zajeda kopnega v morje; 9. jed v obljubljeni deželi: 10. ameriški otok; II. dva enaka soglasnika:
12.	vihar, ki divja v prekomorskih deželah; 14. slavonsko mesto; 15. kraj v Dalmaciji; 17. abesinski velilkaš; 20. isto kot 20) vodoravno; 22. ameriška puščava (... estacado): 23. pritisk; 25. najmanjši delec (sklon); 27. kraj na meji kranjske in Štajerske; 28. mesto v Iraku; 32. .majhna zajeda kopnega v morje; 53. rusko mesto; 35. Avar; 36. grški bog prepira: 38. ali, dialektično; 40. števnik; 41. zaimek: 42. mesto ob ženevskem jezeru (podpisana pogodba o Dardanelah) (fon.); 44. glas. 46. mesto na Nizozemskem (fon. — bivališče Viljema II); 47. Kraj v Vojvodini.
		F	!			2 |		3				“		
h	7	1 8			9				10		i11	| 12		
		H	13	14						15		lil		
I16		17	18	18			lili	19			lili	20		1
	21		22			lili	23	11	24		25 1			
| 26					11	27		28	lili	29				j
		j| Sil;		tl	30					lili		1111		
	31	32		33	II	34			Sli	35		36		
	ii	37			38		lil II. lil	39	40					
41	42		i	43			44 j					45	46	47
48						49						50		
51						52							53	„
														
Rešitev križanke št. 2
Prav so rešili: kopač Rozalija, Flandja Ivan, Sitar Alojzij, Makuc Drago.mil, Bajželj Rudolf, Hladnik Josip, Žumer Mira, Štrukelj Milan, Ob er,sneti Oskar. Karba Milka, Lešnik Tomaž, Karič Rajko, škri-ba Terezija, Cilenšek Vitomir, Ramovš
janko, Tvvtrdy Alfred, Pipam Anton, Šinkovec Marjan, Kovačič Ivan, Jesili Marija, Stuller Martin (tudi križ. št. I), Grini-šič Franc, (tudi križ. št. I.). kleinstein Anica, Ižanc Rudolf, Jeraša Janez, jezov -nik Marija (tudi križ. št. I), Leskovšek Jaroslav.
1940 bomo
Rešitve in izžrebane nagrajence za uganke v Zadružnem koledar ju objavili v naslednji številki.
..Zadrugar" izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din. tosamezna številka 3 Din. Naroča ir reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. Z.. Ljubljana, Masarykova cesta, kamor se pošiljajo tud: dopisi. — OdKOVorni urednik: Dr. Benko Leopold. Tvrševa cesta štev. 89. — Tiskali J. Blasnlka nasied Univerzitetna tiskarna in litografija, d. d. v Ljubljani. — Odgovoren L. Mikuš.
Obvestil®
Obveščamo vse upokojence in vdove, da dvignejo takoj obvestila o povračilu za leto 1939 pri blagajnah špecerijske trgovine in sicer:
v Ljubljani)
Masarykova cesta št. 17
v Mariboru,
Frankopanova ulica št. 34, in
na Jesenicah^
Prešernova cesta št. 14
Vsem članom priporočamo, da si ogledajo v zadružni prodajalni
VELIKO IZBIRO SVILENEGA BLAGA
vsorcih im barvah
P R O DAM
20 dobro ohranjenih in obljudenih A. Ž. panjev
Cena po dogovoru
HELENA ZUPANČIČ, Moste pri Ljubljani
Ribniška ulica št. 10

fn\tf vvv^AV#/ V V ,..•' to.
P

to tof» sp^v^l
it st
!s!
'V k r> S	i ti u n ’
to,M-'"a77«-¥ P-Pmuk #^;ffS#,<rs
mmmrnrn^mi
w.
WWŠ.
mm
M.. ■ ;). M / v/v ■v y .:'_'r .' Si..
Sv# Mfiiltik. W- vA/v ' v v /Vv^i S' " S "S'


‘,; fe'1 ’ 'MmVIVP 'a f
»<
.'(ifitM, SJ]..	■ \ ,ft $,
. i
jfeffiA®
,X. w•,1,-;^*"ai4'Kjff!>,s?»w;i(i™; yti
tltoftoto
Ife
7' 7'. " V """•>•'/M,7.:,vfisW,/r'|.,J-
-./J'- V"’ ->V :U"to 7 ,7 ■: 7:7 : v
.;■■ L kJ	'■■';•■ to	toIr; 1'7: torto, :!,>:Vk 7

__,;'[A V5/4'Ito/to, VV;1 'SVV. V 'Vito s;u	to/ V: .■',,/,>	t.
*	1 1	, 1 1	j l( 1 L 1 '	7, /	) {
@,A R> SS v. M y < - Ci ,,$ v
fetA’, t 7 /S
p*t'1 * ■ VfStoto;i/StototoSv I7V77m
A'" :|v|$V»VvvVM ilVIVt,
VtoS.:'#
^>V|V ':Vi	> toto/
VVp:V7fifeil'S;7;
-Stoto 7. 'ti,. v ■”/
■ v ' «r». %•></£' Ti4.5	■ ■ . , ,
V; to.; .,*$ Uf/fl
Bi
:	v././..- ^'.'-7; ,* ■•■■:■ v,..:v ,v- ",7,7' ,>y
to. V" to, - ■. t .-/->' ,7' -'.


77' '<to:/';to:-7./:Vv. 'M0	■? .v'.: torto 7 -7 7' to :•■■;, ,to ■	'■;
H'.. ‘vto Vto to ^'r
Vto to,to torto)/',;'toto'-to IS’'	toi>' TM/f f/£«X C toto/ Vi' t’to1 /.mv-. ;.>.{ ’/
>
to:	;‘to i:,	;,A. to i'v:''^.>7 ' ' 7' toiy v.toto ' ^	,v';,.to	- v. ,.,	■	/ •	.
V ■') v.,. to) 7 to : rV/ to,:' •■■.toto '.■>■■ A-- .'?■>.'to :	. to.: ,■	,i-‘
\ %V ' to ■v‘|' -tof^V. r •< Z .;<■■: • -to’
':"iv7toV'Vv:to^to|Žfc^
frW,‘ž ... V to, ;.to; to;ji; P :/<'
?$} Mfftt
to ,7:^; M
,7. '' -to| ,	» 1 ,r 1 ) I BTi" 1 i-Arf1 vi -h '•' •'Jiftfv
' *'toi-/', ■: to: to
'■ 1 1>*lX '••■■: r (At, . p ‘.yi '■'■»V.
'
brtotototo	’ £1 -4' 1' vf k
■to,7 to mAv 1	il.z-Vito''
VjV-f


te: tolf 7ri/i.|)|||
;>■' .;, : vi, vv'to vto'i;!',. t-toli 'i' {V , to
A ■•;.■ v’ r	•'" -y , /-7 - V A . 7 •' ) -i •)<;■» ':«v;V< .7';
^	to .v to
i^v/to to:i' Mito#1',,,


.
■
'	ito>y V'v tto^tovtoVto v to V'to to.VVtoto ;, 'toV.' 'toK' 'i"
:.	; 'Ato .?>. V % y,h) X tof ■• i: i.torf> [V„' tototo:' to;;...: : to; ’, .-foto to* ■,
^to^^to/S;® '^■■■■ 7'^	VWx. ^‘tol' ;/to'to:; 7-to
„
-7’ V;!V%^/to'toto!to,:i/ ’ toto: ,;■■)	v	•.:<	, , 7*: - .•• .*/
V> iV!%v.: v" iHS tov :V;f 7/to.	/::to i^'4* ■.;),.;toto.;■ m ; J *
v n I 'to tori; v /to, : tov/ I^to*/,;to'!.vv::vtotototo) *: /;' tovto'to,.": '. toto. ■* ' 'V,.,
,V! :i ■■■' /to, $ to vtosOitofes	"l"v"' "V
:to;to,;1 .to toto'',; tof to«i	7 t
'wlPto ■ totof to^to-
toto7'lt5:!“
I , lVrii' 'ifi
fctoS'iSt77S‘77>)® /'/to
H
" ti ; .

/	,	, i »K1
■ ,'to ; \ ' r, i ‘ % ■ 1
tsaifSi

,/tototo to^v/to/
‘to'v-, to'to,|fi.'/

' 7,tS:toW4 to tovVvlAto'
ferfr* ii rtoto ‘to % i' to;!,7 toitoto/.
Nabavljalna zadruga uslužbencev drž, železnic, r. z. z o. z. v Ljubljani
CENTRALA: LJUBLJANA, MASARVKOVA CESTA 17 • TELEFON ŠT. 46-52 IN 46-53
PRODAJALNE
Ljubljana:	Maribor:
Glav. kol, Masarykova cesta 17, telefon št. 4652-3	Koroški kol., Frankopanova c. 34, telefon št. 2061
Gor. kol., Bleiweisova cesta 35, telefon št. 4651	Glav. kol., Aleksandrova cesta 42., telefon št. 2825
Jesenice: Prešernova, telefon št. 606
Prodajamo samo članom.
CENIK št. 3
s
Obračunske cene veljavne od 21. marca 1940 naprej.
Zadruga si pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati event, zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga.
Mlevski izdelki
Moka Ogg...............kg
Og . št. 2. št. 5 . ajdova koruzna
„ krmilna pšenična krmilna ržena ....
Otrobi, pšenični debeli „	„ drobni
Zdrob, činkvantin . .
„ koruzni . . .
„ pšenični ....	„
Žikin zdrob ^4 kg . . . zav.
3-80
3-80
3-60
3-40
5-25
2-	50
1-	50
2-	20
3-	20 1-80
1-	70 360
2-	90
4-	40 7-—
Testenine
Pomaže
Fidelini . Krpice . Makaroni Polži . . Rezanci . Špageti . Zvezdice
JaJCne
Makaroni................kg
Polži.....................
Jaižne v kartoni!«
Makaroni................kg
Špageti...................
Jajnine vseh	vrst	...	„
A. C. ,i	v	...	»
7-50
750
750
7'50
750
7-50
7-50
10-50
1050
11-50
11-50
17-	—
18-	—
Riž
Carolina..............kg j —*—
la . Ila
12-50
11-—
Deželni pridelki
Čebula, domača....	kg
Čebula, pražena „Cepo“ . doza
Čebuljček.............kg
Česen.....................
Fižol, tetovski	....	*
Grah zelen............»
Ješprenj ................ »
Ješprenjček............»
Kaša...................*
Koruza, debela	....	„
„ činkvantin t	.	*
Krompir...................
Pica za kure..........r
Ptičja hrana..........»
Ječmen................»
Oves..................»
Proso..................o
Pšenica...............*
Zelje kislo............
Semena zelenjadna in
cvetlična..........zav-
Semena fižol in	grah .	.	»
250 6-— 10-— 8 —
6-	50
5’—
7-	50 4-75
1-	95
2-	75
Dnevna
tena
2-75
8-	-2-75
x 2-50 2-90 2-40
1--
2--
Rozine, la . Rozine, Ila Hruške suhe
Sadje južno, sušeno in sveže
.........kg
14-50
12-50
Slive, suhe . .	.	kg	T—
Orehi celi . . .			7-50
Orehova jederca		r	24--
Fige v vencih .		»	7-50
Lešniki, tolčeni .		y)	43-—
Limone ....		kom.	-■75
Mak plavi . . .		kg	18--
Mandeljni, la . .		V	52-—
Rožiči, celi . .		V	6-50
Rožičeva moka .		V	650
Pomaranče .	.		kom.	1-50,2-
			
			
Sladkor			
Kocke . . . .		kg	15-50
Sipa, drobna		V	13-75
„	debela		*	13-85
V prahu . . .		Ji	15-50
Bonboni . . .			30 —
„	Fourres,	Ia . .	y>	42 —
Bonboniere . .		kom.	po izb.
Kandis . . . .		kg	32-—
Margo slad . .		J)	44-—
Šumeča limonada . . .		kom.	1-—
			
			
			
	Sol		
Fina			kg	4-—
Morska . . . .		Ji	1-50
			
			
Kava
Surova Santos ....	kg	88-—
„	Braziljska . . .		80 —
Žgana Melange ....	y>	108--
„ Braziljska . . .	v	97’-
		
		
žitna kava		
Ječmenova, slajena, za-		
družna 		kg	12-50
Ječmenova, zadružna .	y»	8’50
Ržena, slajena, zadružna		13-50
Kneipp		*	15-—
Perola			13-50
Proja		y>	10 —
Žika		v	13 —
Ječmenova kava, odprta	*	6-—
		
Ostale		
kavine primesi		
Cikorija Franck a V2 kg	kg	19-
„	Franck a M kg	n	20-50
„	kolinska a Vs kg	v	19-
„	kolinska a M kg	rf	20--
Enrilo		v	22--
Figova kava 		v	24--
Redilna kava		v	22 —
Mast
Mast la		kg	2150
„ v dozah ....	doza	112-50
Čajno maslo la gorenjsko	y>	Po dnevni
„	„ štajersko .	v	ceni
Kuhano maslo ....	n	36 —
		
		
Mesni izdelki		
Carsko meso		kg	21 —
Hrenovke 		kom.	2-
Jezik, goveji		kg	24--
„ svinjski ....	y>	24-
Kare brez kože ....	rt	23 —
Krače		n	14-50
Kranjske klobase . . . Meso, prekajeno, vratina Prsni vršci . . . Reberca, brez kože Salama, krakavska „	letna
„	milanska
„	mortadela
„	navadna
„	ogrska .
„	pariška .
„	posebna
„	tirolska
Slanina, hamburška .
„	krušna .	.	.
„ papricirana .
„ prekajena, deb.
„	soljena .	.	.
„	tirolska	.	.
Svinjske glave, brez kost Svinjski parklji .	.	.
Sunka, domača, kuhana „ praška . . .
„ zvita .... Želodec suhi ....
kom.
kg
3-50 22 — 18'— 20 — 24 — 21-— 60-— 25-— 12 — 60-— 22'— 24-22 — 23-22 — 23 — 23-— 22-— 23-15’— 8'— 45 — 23-— 23 — 27’—
Ribe — paštete
Polenovka.................kg
Rusi......................kom.
Sardele, očiščene, v olju „ Sard. obr. s kaper., mala doza v ,,	,,	,, velika „
Sardine....................
♦ 1	   V
»	 V
„	 kom.
Pašteta, jetrna .... doza „ sardelna ...	„
Guljaž, goveji ....	„
Vampi......................
28-—
1-25
—•75
4-	50 7-50 7-— 6-— 3 50 1-25
5-	25
6-	50 7’50 650
Delikatese
Citrona! . . . Naš čaj . . . Caj v dozah . Čaj v dozah . „ „ zavitkih
kg
zav.
100--6 —
vel. doza i 38’— 22’— 5-50 13 — 14’-
mal. doza .	. zav.
Čaj v zavitkih . . „ brazilski „Mate‘ „ odprti .... Čokolada a Va kg .
i/
»» '10 >» • 1/
„ /20 „ . z lešniki
Vio kg
zav.
V
kg
tabl.
kom.
tabl.
V6
„ mlečna
Čokolada ribana Drobtine . . . Gorčica ....
Vi« kg Vr „
Jajca, štajerska, dnevna
cena..............
Na progo jih ne moremo pošiljati. Guljaž ekstrakt . . .
Juhan, mali ....
„ veliki ....
„ na drobno . .
Kakao, holandski . .
Kaprni.................
Keksi v zavitkih . .
„	„	,, a 1 kg
„ na drobno . .
„ v pločev. dozah Kruh črn in bel . . .
Kumarce, kozarec . . . 33-- do 70 -
Kvas...................
Maggi, mali ....
„ srednji . . .
„ veliki ....
„	na drobno . . . dkg
„	kocke .... kom.
Marmelada, jabolčna
„	„	doza
a 1 kg . . . . . Marmelada, marelčna .
„	„	doza
a 1 kg..............
Med, cvetlični . . . ajdov .... cvetlični, mali koz „	vel. „
„	mali lonč.
„	sred. „
»	vel.
Desert šnite . . Napolitanke, dolge
koz.
26 — 4-25 250-13-50 6-25 3-25 1’50 8-— 16’— 6-50 12-75 50-7’— 20 — 8’—
zav.
steki.
dkg
kg
V
zav.
kg
doza
štruca
kg
steki.
350 11’— 22-50 1-45 68-60’— 6-20 — 20’— 24’— 2’-
V
kom.
Oblati .... Otroški piškoti . Ovomaltine, mala „ srednja „ velika Paradižniki, 1U kg .
S
7,
1
V
zav.
doza
42’-11’— 18’— 28’— 1-50 1’-5’— 19 —
20’— 30 —
31’-21’— 18’— 13’— 25 — 1-50 4’— 7’— 1-50 i*— 15’— 15’— 16 — 10-50 24 — 43-4-50 10 — 19’—
Prihajajte v prodajalno v odrejenem terminu, pa bodete dobro in hitro postreženi. Embalažo pošiljajte pravočasno.
Ista mora biti dobro očiščena ter označena z imenom in člansko številko.
Sir, Jason		kom.	1-50	Brandy, a 0'171	. . .	steki.	
„ ,, 		skati.	8-50	„ 0’351	. . .	55	28-—
„ emendolski, la . . .	kg	30 —	„ 0701	. . .	55	46--.
„ Parmezan . . . .	55	80-—	Liker, Balkan, grenki . .	1	42-—
„ stiški		55	28-—	„	„	sladki . .	„	42-—
„	„ gouda . . .		30'—	„ Pelinkovec . . .	55	37 —
„ trapistovski . . .	55	23-—	„ razni 		15	38-—
„ edamski		55	28-—	Rum la, k Vzl . . .	steki.	34-—
Soda, jedilna		55	20-—	11	I&5 5»	11.	•	•	5	55	58--
			„ Ila, „ V21 . . . .	55	25-—
Pudingi m pecilni			Esenca za liker ....	55	5--
praški			Rumova esenca ....	55	8-—
Citronin prašek za puding	zav.	2-75	Žganje, borovničar, k x/i 1	55	24-—
Čokoladna krema . . .	„	3-75	,, brinjevec, „ Vi 1		21-
Čokoladni prašek za pu-			„ h ruševec, „ Vi 1	. „	21 —
ding		„	3-—	„ slivovka, „ Vi 1	55	16-—
Malinov prašek za puding	„	2-75	„ tropinovec, „ Vi 1	55	21 —
Mandelnov prašek za pu-			Vino, belo, štajersko . .	l	12 —
ding		„	2-75	„ Muškat. Silvanec .	55	14-—
Pecilni prašek ....	15	1-25	„ Župsko, črno . .	55	12 —
Pripomoček za vkuhava-			„ cviček ......	55	12 —
nje 		55	2-25	„ belo, dalmatinsko .	55	10 —
Rumenilo		55	1-25	Opolo		55	10 —
Vanilijeva krema . . .	55	3-25	„ Prošek		55	26-—
Vanilijin prašek za puding	55	2-75	„ Vermut ....	55	30-—
Vanilijin sladkor . . .	55	1 —	Malinovec, a Vi 1 . . .	steki.	16 —
Zmes za šartelj ....	55	13-	„	odprti . . .	kg	20 —
			Radenska voda 14/i„ 1 . .	steki.	7-50
Dišave			Ji	ii	V2 1		375
Cimet, cel in zmlet . .	zav.	- -*		Rogaška voda 14/i01 . .	55	7-50
Ingver		3*	Doneti 1 1		T-
Janež 		55 55	2-50	Grenka voda Fr. Jožefova	55	11-—
Kamilce		kg	38'-			
Klinčki (žbice), celi in					
zmleti		zav.	2-50		—		
Koriander		55	2-50			
Kumna		55	—•—	Potrebščine za perilo		
Lavorjevo listje ....	„	1 —			
„	zrnje ....	55	!•-	Mila		
Majaron		kg	65-—	Hubertus nav		kg	15 —
Muškatov cvet ....	zav.	3-—	„	terp		55	16-—
Muškatovi orehi . . .	kom.	—•75	Hubertus, sivo ....	55	14 —
Paprika, huda ....	zav.	3 —	Merima			1550
„	sladka . . .	55	3-—	Schicht, navadno . . .	kg	15-—
Piment, cel in zmlet . .	15	2-50	„	terpentin . . .	n	16--
Poper, „ „	„	. .	55	3-—	Zlatorog, navadno . . .	55	15 —
Vanilija v šibkah velika	kom.	4-—	„	terpentin . .	55	16--
Žafran		zav.	1-—	Radiša milo nav. . . .	n	15-—
Tekočine			Pralni B»ra$bl		
Kis za vlaganje ....	1	4'—	„Ena“, milne luske . .	kg	42 —
„ nav., dvojno močni .	55	3-50	„Henko“ soda ....	zav.	2-50
„ vinski		V	5--	Lux		55	4-50
Olje, bučno		55	18:—	Perion		55	5-—
italijansko ....	55	22--	Persil			5 —
„ namizno ....	1	16-50	Radion			5-50
„ olivno		55	22-	Snežinka			450
„	,, la „Medicinal“	55	27-—	Ženska hvala		zav.	2-50
Francosko žganje, mala	steki.	10-—	Radost peric		55	2-50
„	i, srednja	55	26-—	Teksil		55	2-50
„	,i velika		52-—	Belil		55	2-75
»ruše potrebščine
Soda za pranje Lug .... Boraks . . .
„ carski Škrob rižev .
Plavilo v kockah Plavilni papir Pralni stroji, leseni, mali i» n I, vel. Pralni stroji, pločev. mali
55	55	vel.
za perilo . .	15 m
55	55	•	•	20 m
	25 m
55	55	.	30 m
55	55	.	35 m
55	55	.	.	40 m
2-50 i'— 2-50 5-75 5-
1-	50
2-	50 1-75
15-	—
16-	— 17-— 19-—
Cene
po
kvaliteti
zav.
skati.
55
zav.
55
kom.
Obešalniki za sušenje perila ....................
Ščipalka za perilo . . .
kom.
Odol
vel.
mal.
Toaletni predmeti
Milo, Elida.............kom.
„	Favorit
„	7 cvetlic
„	Glicerin
„	„ ' olivia
„	kopalno
„	kopalno
„	Karbol
„ mandeljnovo „	Marija
„	Olivia .	.
„	domače
„	Osiris .	.
„	otroško
„	za roke .
„	Speick
„	Stella .	.
„	za britje	la
i,	i, ii Ha
Cimean Chlorodont Doromat Kalodont
mala
vel.
mala steki, sred. „ vel. „ Olje, orehovo, pristno .	„
Olje za sončenje in masažo ..................„
Ustna voda Cimean . .	„
Kolonska voda . . mala	„
„	•	vel.	„
Esenca za kolonsko vodo	steki.
Krema za kožo Cimean . doza Krema za kožo Elida nočna tuba Krema za kožo Elida dnevna „
20-—
—•25
8-	50 8--6 — 4'—
18 — 8-— 5-— 7-50 10-—
7-	50 5-— T—
8-	—
5-	-
9-	— 5 — 8-50 8 — T— T— 8-50
7-	-13-— 22-— 35 — 65-—
8-	-
6-	— 19-— 13 — 24-— 16*— 10-— 14*— 14'—
Nivea krema . . . .	doza	11 —
Uran	„	. . . .	y>	10 —
Parfum 		steki.	16-—
Puder Elida		skati.	12-—
Vazelin „		doza	7-25
Šampon 			zav.	3*-
Potrebščine za	čevl	e
Krema, črna . . . mal.	skati.	5-50
>>	• sred.	„	7-—
,,		vel.		13 —
„	rjava . . . .	Ji	5-50
„	rumena . . .	Ji	550
„	bela . . . .	Ji	550
„	sortirana . . .	V	3--
Mast za čevlje, črna . .	J)	5 —
„	„	„ rjava .	zav.	5-—
Belin	 Olje za mazanje podpla-	Ji	2 —
tov		steki.	8--
Krtače za blato ....	kom.	4-—
„	„ mazanje . .	Ji	1-50
„	„ svetlenje . .	Ji	12-—
Vezalke, črne, kratke .	par	—•—
„	„ srednje .	Ji	—•—
„	,, dolge . .	Ji	—•—
„	rjave, kratke .	Ji	—"—
„	„ srednje .	Ji	.—"—
„	„ dolge . .	»		•	
„ usnjene, črne .	»	2 —
„	rjave .	Ji	2 —
Razno		
Barva za pirhe . . . .	zav.	-•75
Ostara		»	250
Brusači		kom.	13-—
Celofan, papir . . . .	zav.	2-50
Čistilo za parkete . mal.	doza	13--
„	„	,,	• vel.	*	23-—
Črnilo		steki.	3-25
Flit	mal.	doza	16"—
		vel.	Ji	29 —
„ s škropilko ....	kart.	51-
„ škropilka . . . .	kom.	22-—
Grafit		ti	—•50
Hobby, prašek ....	zav.	4-—
Kadilo		kg	35-—
Kolofonija		Ji	11 —
Kladiva za meso . . .	kom.	12*—
Kolesa moška, kromirana	1150*- do1450-	
„	damska, kromir. .	1150-do1550‘-	
„	moška, poniklj. .	kom.	1200-
Plašči za kolesa ....	J)	70—
Zračnice za kolesa . .	Ji	16 —
Likalit		zav.	3 —
Krtače za obleko . . .	kom.	16 —
„	„ parkete . . .	Ji	27--
Krtače za ribanje . . .	Ji	5--
Ta n	a	»	ia	•	•	j>	6-—
Krtače za roke ....	Ji	2-75
„	„ roke, dvostr. .	Ji	5--
„	„ zobe, male . .	Ji	9--
Krtače za zobe, velike „Mali sadjar11 „Mali vrtnar11 Metle, male .
„ velike Metlice, otroške „	za obleko
„	„ posodo
Muholovci . . . Nagrobne lučke
„	„	v	keram
lončkih . .
Nočne lučke .
Obešalniki, mali Olje za šivalne stroje Omela, bombažna „ mala . .
„ za parkete Omelčka za čiščenje steklenic . .
Pasta za peči Peharji, srednji „ veliki Papir klosetni Peresniki . .
Pergament papir Pesek za email posodo
„	„ alum.
Pile, trioglate srednje „	„	velike .
„ plošnate, male .
„	„	srednje
„	„	velike .
Platn. vreč. za ca 8 kg »	1$	»j	>»	15	kg
»	v	v	i>	25	kg
>>	m	,*	45	kg
Prašek za čiščenje zlata in srebra . .
Prazne pušice . Predpražniki la .
Ila .
„ lila (slama) Prijatelj gospodinj (za štedilnik) . . . Pahljači, brez ročaja „ z ročajem
Sidol ...............
Svitol...............
Vitol................
Sita patent . . . Snažilne gobice za posodo ....
Solnice, lesene . Stručnice, male . Stručnice, velike
„ srednje . / ;■■'• Sukanec, bel, črn f[J?. št. 10—12
kom.
knjiga
13 — 5 — 5 — kom. 10*50 13*— 6*50 6*75 1-75 —•75 11 —
Ji
kom.
kart.
kom.
skati.
kom.
steki.
kom.
Ji
Ji
375 2 — 2-50 4-75 32-— 12-— 24 —
7.50 do 15 -
3-	—
4-	-
4-	50 2-50 2-1 — 1--
1-	50
2-	—
2-	50 5 —
5-	50 9-50
11 — 13 — 5-— 8--1150 16-50
3-	25 5, 10
skati.
kom.
Ji
zav.
kom.
pola
zav.
V
kom.
zav.
kom.
161- do 49--
kom.
T.f*
-L
n
tuba
kom.
kom.
valj.
10 —
4-	—
110-12 — 15 —
5-	50 5-—
5-	50 20—
1-50 9 —
6-	— 8-— T—
—
_____
Sukanec, bel, črn
„ 40—60 		V (lij. Ji	
Sveče, dolge		zav.	—•—
„ „ 		kom.	—•—
„ kratke . . . .	zav.	—•_
Ji	Ji	kom.	—•—
„ božične . . . .	zav.	5-75
Svinčniki, navadni . .	kom.	1-50
„	tintni ....	Ji	350
Šivanke 		zav.	1-50
Smirkovo platno, belo .	pola	1-50
„	,,	sivo .	V	2-25
Sparklet steklenice . .	kom.	150*—
„ patroni, polni .	„	4-50
„	„	prazni.	„	2-50
Sted Regulator obroči:		
160—220 mm ....		60-
230—240 		„	75-—
Sted Regulator plošče:		
18X12 col			115 -
21X12 „			120-
Tepači, mali		Ji	8-50
„	srednji ....	Ji	1350
„	veliki ....	Ji	18-5(>
Umetno gnojilo ....	kg	2 —
Vi m		zav.	2-50
Vit		Ji	4-50
Vžigalice		Ji	10—
	skati.	1 —
„	male ....	Ji	0-50
Zobotrebci		zvez.	—-25
Jedilni pribor, navadni,		Po
alpaka in kromiran . .		izbiri
§ g
-o $
o
Ou
Kurivo
Drva, bukova, cela . .
„	„ žagana .
„	mehka v kolob. .
Premog, trboveljski, kosovec Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna.
Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla, žarnice itd.
Naša prodajalna na Jesenicah prodaja poleg špecerije tudi vse galanterijsko blago.
Naprošamo člane, da prilagajo k naročilu platnene vrečice za vse drobno blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših prodajalnah po nizki ceni.
Svetujemo, da hranite vse mlevske izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru.
Člani, ki jemljejo moko v originalnih vrečah se naprošajo, da predhodno prinesejo ali pošljejo vrečo, ker se jim bo ista drugače zaračunala.

gfep
/
SEMENA
M. BERDAJS
LJUBLJANA, Miklošičeva 8 it MARIBOR,

\* zpj
Vetrinjska 30
Travniška, poljska, zelenjadna in cvetlična - Vse vrste ptičje hrane
1.	Zelenjadna semena
g^ev vrečice po 1 din:
42 Karfijola Erfurtska, zgodnja 48 Karfijola, Laška pozna 60 Glavnato zelje, belo, zgodnje
68 Glavnato zelje, belo, pozno 90 Rdeče zelje
101 Ohrovt ali kelj, zgodnji
108 Ohrovt ali kelj, pozni
130 Kolerabice vrhovne, bele, dunajske
132 Kolerabice vrhovne, bele, angleške
140 Koleraba podzemeljska, rumena
150 Solatna pesa, rdeča, egiptovska
162	Korenjček za juho, rdeči, kratki
163	Korenjček za juho, rdeči, srednjedolgi
170	Peteršilj, kratki, zgodnji
171	Peteršilj, dolgi, gladki
188 Zelena ali celer, alabaster
191 Zelena Imperator
197 Zgodnja ali majska repa, bela
200 Mesečna redkvica, rdeča, okrogla
206 Mesečna redkvica, bela, dolga
218 Redkev ali povrtnica, črna, okrogla
233	Glavnata solata, Kraljica majnika, zgodnja
234	Glavnata solata, Braziljska kodrasta
235	Glavnata solata, Ljubljanska ajsarca
237 Glavnata solata, Graška, (Grazerkrautkopf) rumeno-zelena
Štev.
257	Glavnata solata, Trdoglav-ka (Trotzkopf), rjava
258	Glavnata solata, Trdoglav-ka (Trotzkopf) rumena
259	Glavnata solata, Zimska rumenozelena
264 Vezana solata ali štrucarca 267 Solata za rezanje ali berivka (Schnittsalat)_
280	Cikorija ali radič, rdeči
281	Cikorija ali radič, zeleni
270	Endivija, rumena, široko-listnata
271	Endivija, zelena, širokolist-nata
285 Motovilec, domači, veliki 295 Špinača, širokolistnata 298 Špinača Eskime, zimska
351	Kumare, dolge, zelene
352	Kumare, srednjedolge, zelene
362 Kumare, kratke za vkla-danje
400 Čebulno seme, za rdečo čebulo
410 Por ali poriluk 442 Paradižnik, veliki, rdeči 451 Paprika, velika, sladka 601 Jedilne buče, dolge 740 Majaron, grmičasti
2.	Grahi in fižoli
vrečice po 2 din:
802 Grah sladkorni (Zucker-erbse), visoki
820	Grah za luščenje, najzgod-nji, majnikov
821	Grah za luščenje, pozni, visoki, zelo rodovitni
836 Grah strženasti, Telefon, visoki
930 Fižol visoki, fini, rumeno-stročni brez niti 952 Fižbl visoki, fini, zeleno-stročni brez niti
3.	Cvetlična semena
gtev vrečice po 1 din:
460 Poletne cvetlice, razne vrste, mešane
1025 Astre razne vrste, mešane 1045 Astre Straussenfeder, v najlepših barvah, mešane 1140 Antirrhinum majus, zajčki 1215 Bellis perennis, marjetice 1330 Chrysanthemum carniatum, enoletne kresnice 1370 Clarkia elegans, krasne polnjene vrste
1490 Kineški nageljni, krasno ' mešani
1501 Vrtni nageljni, bradački, za prihodnje leto_
1530 Margaretni nageljni, cve-tejo prvo leto
1680 Helichrysum ali suhe rože "(Strohblumen)
1730 Balzamine, polnjene, mešane
1750 Ipomea purpurea, vrtni slak, ki se ovija
1780 Lathyrus, dišeči grahor 1863 Poletne levkoje ali fajgelj-čki, mešane
1990 Petunia hy,brida, krasne barve, mešane
2110 Phlox ali plamenica, mešani 2144 Reseda odorata, dišeča re-sedica
2210 Tagetes ali turški nagelj (Studentenblume)
2280 Tropaeolum ali kapucinarji, nizki
2400 Mačehe (Stiefmiitterchen), velikocvetne, mešane 2550 Zinnia elegans, najlepše vrste, mešana
Pri naročilu napišite samo številko semena in število zavitkov!


- ■
K