^UREDNIŠTVO GLASILA »V AGISU« — IZHAJA TEDENSKO — UREJA MAKS MENONI — RAZMNOŽUJE SPLOŠNI SEKTOR
:	i .. : ••
f"
...•VT ;'v.
St. 5
5. februar 1986
Leto izdaje: II'
JE SAMOUPRAVLJANJE TO GE USPEMO- PORUŠITI SICER DOBER PREDLOG ?
(s seje 9. redne seje delavskega sveta DO 30.1.1986)
Samoupravljanje nam daje pravice, hkrati pa tudi obveznosti in odgovo-foosti. Odgovornosti do sprejetih sklepov. Prav tu pa se največkrat Kažejo nasprotja.' Morda tudi zato ker . gledamo na nekatere stvari pre-Več ozko in kratkoročno ali bolje rečeno preveč subjektivno.
pišem zato ker se je prav na tej seji pokazalo da si prihajajo sklepi v nasprotja. Razprava je stekla o ukinitvi drsečega časa v Mar-Ketingu zaradi tega ker ta ne izvaja sklepa delavskega sveta DO o iz-Va janju dežurstva od, ,5.50 do 14.14. Zakaj ukiniti drseči čas celotni službi, če vodja ni v stanju organizirati dežurstva..Zakaj kaznovati Vs° službo? Tako in podobno, se je v krogu vrtela razprava.
T	.
uasno pa je, da je bil kršen sklep delavskega sveta,:-' Zakaj torej ne ukrepati? Zakaj kaznovati cel oddelek? Je ukinitev drsečega časa res ^a2enNi. Saj pravica do drsečega časa ni nagrada! Dejstvo je, da je Razviti svet dokazal -.da,, ta prinaša prednosti., Od dviga 'produktivnosti aadovolj Stv. a delavcev•dajij ei torej tu ni pomislekov. Pomisleki so ~;ahko le zakaj ni uveden drseči delovni čas povsod kjer je to mogoče, kakšen je sklep?	<
^lavski svet DO lahko prekine drseči delovni čas v vseh primerih kr-sitev dežurstev v premakljivem delovnem .času oziroma v primerih, ko u3otavlja, da dežurstvo ni potrebno.

■ ■ n
. r ■
v
12 VSEBINE
_ poročanje iz delavskega sveta DO _ inventivna dejavnost v letu 1985
-	ok5" vedno vemo kie 50 naši podrejeni in obratno Vh .ta premog ;
-	Jndustrijska proizvodnja-občine Ptuj ni dosegla planirane ravni p.3 pišejo o nas
__ ^igareta je moja pravica 2a-hvale
PredsecMi-kai inventurnih komisij so posredovali zapisnike o inventurahi x Na te ni bilo pripomb. Pripombe je imela le inventurna komisija (su- i-per kontrola), ki jo je imenoval delavski svet DO z nalogo opravlja- r nja kontrol nad delom inventurnih komisij.
Iz poročila predstavnika te komisije smo lahko razbrali, da se vsi še vedno ne zavedamo odgovornosti, ki jo prevzamemo s tem, ko smo imenovani v inventurne komisije. To dokazujejo tudi izsledki kontrole. V nekaj primerih je namreč ta komisija ugotovila, da je S strani inventurnih komisij navedeno stanje odstopalo od dejanskega. To pa je nedopustno in seveda tudi kaznivo. Super kontrola je svoje ugotovitve sproti posredovala vodstvom TOZD in DSSS^ kjer je opravljala kontrolo.
Delegati so poslušali pomočila o realizaciji sanacijskih oz. predsana' cijskih programov. V glavnem so rezultati teh programov uspešni. Sicer pa navedimo le temeljne ugotovitve.
1.	TOZD AVTOOPREHA
Delovna skupina ugotavlja, da ta temeljna organizacija sledi postavljenemu sanacijskemu programu, tako iz vidika gospodarjenja, kot iz vidika opravljenih nalog posebej začrtanih v sanacijskem programu.
P^i izvozu niso doseženi zeljeni rezultati, vendar je pričakovati bo ta dosežen po dospetju že naročene določene tehnološke opreme.
da
2.	TOZD KOVINSKA OBDELAVA
Pri tej temeljni organizaciji je delovna skupina ugotovila iz sanacij' skega programa leta 1984 in 1985 probleme v :
-	odstopanju nabavnih cen osnovnih materialov in naših prodajnih cen
-	nekontrolirane rasti stroškov in
-	slabem stanju proizvodnih sredstev.	I
Iz postavljenih sanacijskih programov so razvidne zahteve po kontroli) tako nabavnih in prodajnih cen, kakor tudi rasti stroškov, vendar še niso izdelani metodološki pristopi, predvsem za nadzorovanje stroškov-
Glede sanacije stanja proizvodnih sredstev pa smo ugotovili, da je del te zahteve realiziran z že določeno nabavo nekaterih proizvodnih sred' štev. Del bo realiziran v teku tega leta. Za obstoječa proizvodna sred stva,^katera so potrebna večj ih ali generalnih popravil iz gospodarske ga načrta za leto 1986 ni razvidno trajno izboljšanje tega stanja.
V
d
n
i:
1
3.	TOZD VELIKA OPREMA
Za.to temeljno organizacijo delovna skupina ugotavlja, da so v večini primerih delovne naloge, katere so bile postavljene v sanacijskem programu v letu 198.4 in 1985 realizirane. Posebej moramo povdariti, dc so zmanjšane zaloge, da.so povečana trajna obratna sredstva, vendar efekt gospodarjenja predvsem obremenjujejo visoki stroški in akutno pomanjkanje lastnih sredstev.
K,
h
1;
1<
V(
i:
t:
"]
D]
i:
TOZD KOMERCIALA
L
Sanacijski program je po točkah posameznih nalog realiziran, razen v 2 točki postavitve nove organizacije in delno v točki ojačanju kadrovske c strukture. :
5. TOZD VZDRŽEVANJE
n< : 1:
Ta temeljna organizacija je postavljene naloge iz sanacijskega progra- -. ma realizirala, razen v točkah pri nekaterih energetskih rešitvah, de's< Ino pri novi organizaciji in predvidenih namestitvah. dl
Glede zahteve po delovnih prostorih pa moramo povedati, da so zahteve v sanacijskem programu po vsej verjetnosti bile potrebne vendar gledano iz celotnega AGIS-a nič bolj pomembne kot na drugih področjih.
Delno so' te rešitve podane v srednjeročnem programu v tem obdobju.
\ f ■	1	. .
Razprava je tekla o izvajanju. RPU
Glavnem lahko ugotovimo, da' naloge potekajo v skladu z roki. To seveda ne velja za ncalogo delitev po delu. Predlog SaS, ki bi to občutljivo področje uredil pa Lani marca nismo potrdili. Zagotovim pa lah-R°3 da aktivnosti potekajo' s ciljem dejanskega urejanja te problema- . tike.'

da odboru za spremljanje sistema delitve dohodka .in OD so bile potrje-ne naloge, roki in nosilci za pripravo mater iala'"ža sprejem po" samo-upravni poti.	"	'"t"' .
;■? ■-
da^mizo je bil posredovan predlog za nakup dveh kadrovskih stanovanj, nožnost za nakup je dokaj ugodna in nobenega.razloga ni, da je nebi ^koristila.. žal pa za združevanje, sredstev 'za nakup teh stanovanj nv<5° glasovali delegati TOZD AVTOOPREMA. Žal pravim‘zato, ker je to sila kratkoročno, nikakor pa to ni skrb za kadre.
Torej seja je bila več kot zanimiva in "vroča" celo taka, da si je eden delegatov zaradi.upadanja v besedo "prislužil" opomin. Toda kljub tako visoki temperaturi pa mo3?am"*reči, da smo vsi zdržali brez cigaret.
M.
INVENTIVNA DEJAVNOST V LETU 1985 * l
. * Z
'-.j:: :
lanskem 193'5. letu smo prvič' planirali inventivno dejavnost ;v našd ' •lelovni organižadijd in tudi predvideli določene ukrepe za pospeševali6 te dejavnosti. Smelo smo si začrtali, da bomo dosegli 120 prijav inventivnih predlogov, kar[bi bil izreden .porast v primerjavi z letom ko je bild-prljavljenih samo 72 inventivnih predlogov.
pa smo na tem področju' tudi resnično dosegli? Povedati moram, da
l6 bilo lansko leto po‘številu prijavljenih predlogov rekordno, saj je ^«5 predlagateljev prijavilo 143 inventivnih predlogov, kar jepreseg-"L° vsa pričakovanja. Seveda je potrebno povedati., da smo dosegli tako ^elika.Zhevilo prijav, z raznimi akcijami, kot je v mesecu februarju j-zdeini. vprašalnik vsem zaposlenim v katerem smo jih spodbujali k inVen-ivnem razmišljanju, nadalje smo organiziral i'dve okrogli mizi na teme RAZVOJ INVENTIVNE DEJAVNOSTI V DO AGISV in NAŠA POT K INOVACIJSKI . RUŽBI". V lanskem letu smo tudi pričeli z ustanavljanjem krožkov za Zboljšanje proizvodnje (KIP) in tako sedaj delujejo že štirje krožki.
R°Riisija za HID je imela v lanskem letu 10 sej na katerih je obravnava-a H0 prijavljenih inventivnih predlogov. Pri tem pa ne moremo mimo zaskrbljujočega podatka, da je bilo od obravnavanih 110 predlogov kar ^ zavrnjenih na podlagi pismenih mnenj strokovnih služb posameznih "uZD. Vzroki za tako veliko število zavrnjenih predlogov'bo različni,
,j je takih, ki jih zaradi tehnološke opremljenosti ni mogoče rea-Zirati, nekatere strokovne službe dovolj ne proučijo, ker jim vsak Zijavijen predlog prinaša še dodatno obremenitev na delovnem mestu,
1° Pa. tudi strokovni delavci, ki smatrajo,- da na njihovem delovnem po-a°čju ne more biti inventivnih predlogov.
In kakšni pa so načrti in predvideni ukrepi za letošnje leto? Za leto 1986 planiramo 130 prijav inventivnih predlogov s katerimi bi dosegli 11,5 milijona dinarjev gospodarske koristi. V pripravi je osnutek sprememb samoupravnega sporazuma, ki bo prinesel določene spremembe predvsem pri obravnavanju prijavljenih inventivnih predlogov in organizi-raznosti organov za obravnavo le teh. Ugotavljamo tudi, da do sedaj ni bilo inventivnih predlogov s področja administracije zato planiramo ustanavljanje KIP krožkov v administraciji. Prvi takšen krožek bo predvidoma ustanovljen v mesecu marcu v okviru dneva inovatorjev ptujske občine. Prav tako bo mesec marec - mesec inovacij. V tem mesecu bomo zbirali predlo je la področja. -zm*nj šanja proizvodnih strošlcov in bo vsak predlog s tega področja srev-e** •naaffaje*a-n>a po SaS o MID nagrajen še s knjižno nagrado. Letos uvajamo tudi nove značke "INOVATOR AGIS" in sicer za 3 realizirane inventivne predloge "bronasto", z ar G- realiziranih predlogov "srebrno" in za 10 realiziranih predlogov pa "zlato" značko. Na področju inventivne dejavnosti bomo šli še naprej, saj bomo pričeli evidentirati tudi profesionalne inventivne predloge, Kot v lanskem letu bomo tudi letos organizirali okrogle mize, od katerih bo prva že v mesecu marcu z naslovom "INOVACIJE V ADMINISTRACIJI".
Dušan Žnidarič
ALI VEDNO VEMO KJE SO NAŠI PODREJENI IN OBRATNO
Ne le zaradi splošne discipline,tudi drugih razlogov je dovolj, da bi dejansko morali vedno vedeti kje smo. Dobesedno tako kot sem zapisal v naslovu. Vsak *x\emtek bi predpostavljeni moral vedeti za svoje pod-j-ene. To enako ses^edet	tudi» da -mesca3.0 podr-eisua-t	fcje 5»
(so) padrejeni. Morda se sprva vidi zaplete go, pa ni, To je nema^od. naša pravica (da vemo kje so drugi) in dolžnost (da. 'drugi vedo kje smo mi.)
Da je to za nas tuje potrjuje zapisnik postaje milice Ptuj , ki opravlja občasne kontrole gibanja ljudi okrog naše delovne organizacije. Iz zapisnika izhaja, da so pri več naših ljudeh ugotovili, da so zapustili DO brez ustreznih dovolilnic, kar pa je najbolj žalostno j ih v DO (več ur) sploh niso pogrešali. Res je, da bodo zoper te kršitelje uvedeni disciplinski postopki vendar to ni naš skupni cilj in želja. Nasprotno! Želja in cilj je, da bi razumeli, da to ni muha posameznika ampak dejanska potreba. Za vsako odsotnost se da najti opravičilo in razumevanje seveda, če je le-to urejeno pravočasno. Nenazadnje imamo zato dovolilnice za službeni in privatni izhod. Mar ne!
M.
OH TA PREMOG
;_________________________________
Tačas je najbrž najaktualnejše vprašanje - premog Kdo in kje bo zbiral naročila za naslednjo kurilno sezono?
Takoj naj zapišem, da to za zdaj še ni jasno. Pričakovati je, da bo to dogovorjeno in rešeno še ta teden.
Za zdaj pa velja, da si lahko premog (kockove, lignit) naročite in seveda takoj plačate na Les-u Ptuj. Tam nam tudi jamčijo izdobavo premoga v tridesetih dneh. Tov. Jur.gec s katerim smo se pogovarjali pravii da tudi ta sistem velja le do konca tega tedna. Torej vam za zdaj lahko le priporočamo, da se čimprej oglasite na Les-u v Ptuju.
0 rezultatih razgovorov med predstavniki SO Ptuj in predstavniki trgov' skega podjetja Les Ptuj bomo objavili, ko bodo znani.
M.
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA OBČINE PTUJ NI DOSEGLA PLANIRANE RAVNI |
To je bila tudi temeljna ugotovitev na novinarski konferenci, ki jo je 31.1.1936 sklicala občinska konferenca SZDL, ki so se je poleg predstavnikov družbenopolitičnega življenja in gospodarstva občine Ptuj udeležili še predstavniki sredstev javnega obveščanja tako tudi novinarji v OZD.
Posredovane so bile prve ocene o gospodarskih gibanjih v preteklem letu.
Žal moramo ob tem ugotoviti, da j e bila rast industrijske proizvodnje občine Ptuj v primerjavi z lanskim letom manjša za 1,4 %. Ni dosti,je pa seveda dovolj za poglobljeno analizo.
Za nas bo še posebej zanimivo, da je bil AGIS obravnavan ugodno, oziroma da j e doseglel večjo rast ind. proizvodnje kot v preteklem letu. To so dosegle tudi Olga Meglič, Sava Kranj TOZD Gumama, Proizvodnja zavor TAM.
Kot neuspešna DOso bile omenjene proizvodnja gradbenega materiala -Opekarna Ptuj, Labod TOZD Delta Ptuj, Tovarna volnenih izdelkov Najšperk. MIP Zaščita, Tovarna močnih krmil, Kletarstvo, Ptujska Tiskarna in še nekatera.
Podatki za 11. mesecev kažejo, da tudi izvoz ni dosegel lanskoletne ravni.
Zaposlenost je obdržala lanskoletno raven. Številka nezaposlenih pa se žal povečuje. Tako, da je danes po podatkih Zavoda za zaposlovanje v Občini Ptuj že 1511 brezposelnih.
Najbrž ne povem nič novega, ko rečem, da so cene lansko leto dobesedno podivjale. Cene na drobno so se v povprečju dvignile za 79,3 %,
Osebni dohodki so v lanskem letu tudi naraščali in sicer za 98,4 % in so povprečni OD znašali 48.781.- din. Ob tem pa moram povedati še To, da osebni dohodki niso povsod rezultat uspešnosti poslovanja.
Beseda je tekla tudi o pripravah na volitve in še o čem.
Na koncu smo se dogovorili, da se bomo srečali čez kakšen mesec. Takrat ]?a bo beseda tekla o ekološkem vprašanju Ptuja. Kajti temu Področju v Ptuju posvečamo še vedno mnogo premalo pozornosti.
M.
KAJ PIŠEJO 0 NAS (VEČER 4.2.1986
Tgra na srečo imenovana veriga se širi huje kot požar. Ponekod je dosegla že takšno širino, da že moti delo. To pa najbrž mislijo na našo DO, saj se nahaja na prvem mestu pred Gumarno.
d Tej in podobnih igrah pravijo pri UNZ Maribor, da so kaznive in zato nedopustne. Pravijo tudi, da ni kaznivo le dansiranje" igre ampak tudi vključevanje v igro. Po kratkem postočku lahko pride do zasega protipravno pridobljene premoženjske koristi. Neprijetno mar ne! Torej tisti, ki še niste vključeni v igro, ne vključujte se.
Ostali pa ...
M.
CIGARETA JE MOJA PRAVICA ?
!	:• ;f	' ' Ti '-''V
Moja pravica pa je. dihati čisti zrak! če seveda še lahko govorimo kje o čistem zraku. Pa vendar! Zadnji januar je bil proglašen za svetovni dan, ko naj nebi kadili. Zaradi mene, vas, nas vseh. Ka:ko. dobra ideja !!!
Žal pa je pokazala kako malo imamo ljudje razumevanja do takšnih pobud. Ta dan so namreč še bolj kadili?! Ko smo si nekadilci vsaj na ta dan utirali prostor pod soncem smo šele spoznali kako dolga bo pot med resničnim razumevanjem med kadilci in nekadilci. Jo bomo zmogli? Toda, če imajo kadilci pravico kaditi, ali imajo., tudi. pravico zastrupljati nekadilce?
M.
ZAHVALI
Ob boleči izgubi brata
PREBIJA WEISSSACHERJA
se zahvaljujem sodelavcem . TOZD Velika oprema za darovano, cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Bruno Weissbacher
Ob boleči izgubi najine ljube mame TEREZIJE. NEŽMAH
se iskreno zahvaljujeva sodelavkam in sodelavcem TOZD Precizna mehanika za izrečeno, sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njeni zadnji poti. Še enkrat iskrena hvala.
Zinka Murko in Tone Nežmah