Poštnina platana v aotmrtal jmm Cmn Bln 1“ jiovmskl dum Stel). 219 U Dabliani, o petek, 25. septembra 1936 leto 1. Boji 500 metrov pred Alcazarjem Burgos 25. sept. o. Predstraže belih čet so zdaj v silovitih bojih priSle ndo predmpstij v Toledu, kjer se vrše silovite borbe. Po zadnjih poročilih iz Toleda so beli samo še SIM) 111 pred Alcazarjem, Kjer so kadeti kljub bombardiranju, kljub bencinu in petroleju še zmeraj drže. Včeraj so nad Alcazarjem letela nacionalistična letala in vrgla kadetom sporočila, naj ne odnehajo, ker pride pomoč v najkrajšem času. Da bi preprečili napredovanje belih, so nacionalisti odprli zatvornice reke Alberche pri Ta-laveri, odkoder je speljan vodovod v Madrid, in kjer so velike elektrarne. Keka Alberche se zliva v Tajo pod Toledom in teče po dolini, po kateri gre cesta iz Toleda v Madrid. Ker so nacionalisti Toledo že skoraj zavzeli, jih hočejo rdeči s tem ustaviti, da ne bi napadli Madrida. Iz rezervarja je teklo okrog 10 milijonov kub. metrov vode, tako da jo vsa dolina poplavljena in je voda prizadejala ogromno škodo. Ker je položaj glede Madrida skrajno nevaren, je' rdeča vlada odločila, da morajo iti na fronto pod smrtno kaznijo vsi moški, ki do zdaj Se niso stopili v rdečo milico. V Toledu so sc vršili vso noč siloviti boji okoli Alcazarja, Ki mora pasti vsak hip. Kako je v Toledu Toledo, 25. sept. AA. Beuter. Tudi snoči so se Se bile hude bitke na ruševinah Alcazarja. Po- sebni Reuterjev dopisnik [»roča brzojavno: Včeraj popoldne eni prišel z avtomobilom v Toledo in sem se prebil do Alcazarja. Vprašali so me, če bi hotel videti dele trdnjave, ki so jih predvčerajšnjim zavzeli miličniki. Sli smo in korakati smo morali skozi ruševine in ostanke zidov. Povsod leže deli zidovja, ki je ponekod bilo naravnost gigantsko močno. Nekatere stene so popolnoma porušene in ožgane. Povsod leže granate 155 mm, ki niso eksplodirale. Cela slika nudi prizor najstrašnejšega razdejanja. / nekega zida je začela regljati strojnica in jaz in moji spremljevalci smo se morali hitro umakniti za neko steno. Vlegli smo se za vreče s peskom, odkoder so miličniki e strojnicami odgovarjali na streljanje. Ponudili so tudi meni, da naj oddam nekaj strelov na fašiste, jaz pa sem to hvaleži.o odklonil. Poročila iz Madrida Madrid, 25. sept. A A Agencija Fabra poroča: Operacije proti upornikom se normalno razvijajo. Vse gre po v naprej določenem načrtu. Na sektorju Orapez—Talavera—Barages—Alberhe je največja elektrarna v Španiji odprla vse svoje jeze in tako poplavila vso pokrajino. Tako j ebil umik kolone polkovnika Jague nemogoč. Po prvih vesteh, ki so prišle v Madrid, so bili uporniki silno ; presenečeni nad to poplavo in med njimi je za-vlada nepopisna panika. Struga sicer suhe reke je Nov trgovski sporazum z Italijo Rim, 25 sept. c. Jutri bo v Rimu podpisan trgovski sporazum med našo državo in med Italijo. Sporazum predstavlja uspeh razgovorov, ki sta jih ves teden imeli naša in italijanska delegacija v Rimu v palači Chigi. Glavne in najpomembnejše stvari v tem sporazumu, ki še ni prava trgovska pogodba so naslednje: Sporazum je sklenjen za Sest mesecev. Prvotno so mislili, da bi ga sklenili le na tri me-»ece, toda važnost normalnega trgovskega prometa tnejd 'nami in med Italijo je tolika, da bi bilo tri m esece premalo, da se ta promet iz zastoja spravi v nov tek. Sporazum bo mogoče podaljšati do končne trgovske pogodbe, ki bo najbrž tudi kmalu sklenjena. Sporazum določa kontingente za najvažnejše predmete, ki jih Jugoslavija izvaža v Italijo. Kontingenti se nanašajo na našo živino, kože, mesne izdelke in na les, zlasti na mehki les. Novi zapletljaji v Šanghaju Kontingenti veljajo tudi za nekaj drugih na sili proizvodov, ki jih pošiljamo v večji meri v Italijo. Sporazum obsega tudi ureditev plačilnega prometa med obema državama, iztirjevanje zaostalih dolgov, predpisuje kako se bodo likvidirale jugoslovanske klirinške terjatve v Italiji in vsebuje določila za ureditev rednega trgovskega prometa med nami in med Italijo. V glavnem lahko smatramo, da je novi trgovinski sporazum ugoden, zlasti kar se tiče nase živine in našega mehkega lesa, pri čemer je prizadeta Slovenija. Pričakujemo tudi, da bo pri razdeljevanju kontingentov z naše strani dovolj upoštevana tudi Slovenija, ki je zaradi sankcijske politike do Italije v naši državi največ trpela. Novi sporazum se bo začel izvajati takoj, kar je tudi edino umestno, saj je zaradi zastoja trgovskega prometa med nami in med Italijo bilo vse naše trgovsko ■življenje nekako hromo. Japonska hoče vojno s Kitajci Šanghaj, 25. septembra. Ker je bil v Šanghaju umorjen japonski mornar, je admiral Kondo izkrcal v mestu bataljon pehote in zavzel glavne točke Hongkova, ki je del Šanghaja. Kitajci, ki so skušali ta okraj zapustiti, so bili aretirani. Admiral Kondo je pozval kitajske oblasti, da morajo prijeti krivce atentata v 12 urah. Malo za tem je izkrcal v okraju Chapej še en bataljon pehote. Obenem je razglasil obsedno stanje na področju mednarodne koncesije. Kitajska vlada odločno zavrača vsako odgovornost za ta dogodek in zi vse, kar bi iz njega sledilo. Ker so se predstavniki evropskih držav zbali, da ne bi na mednarodnem ozemlju v Šanghaju prišlo do oboroženega spopada med Japonci in Kitajci, so mobilizirali vse šanghajske dobro-voljce, ki so izključno Evropejci. Ti so zasedli meje mednarodnega mesta v Šanghaju in zaprli vse meje proti kitajskemu delu mesta. Kitajska vlada je včeraj protestirala proti zasedbi kitajskega ozemlja po japonskih četah. Japonsko vojaško poveljstvo pa je opravičevalo ta svoj korak z odgovorom, da gre za obrambo v sili-Včeraj popoldne so japonske bojne ladje izkrcale še nadaljnje čete, tako da je zdaj na šan-ghajskem ozemlju 3500 japonskih vojakov. Japonske ladje prihajajo znova in znova in se bo število japonskih čet do nedeljo potrojilo. Kitajski krogi so prepričani, da se hoče Japonska polastiti vsega ustja reke Jangtse in tako dobiti pod svoje nadzorstvo ves mednarodni promet s Šanghajem. Ponoči so se japonski oddelki tudi praktično polastili oblasti v mednarodni koloniji. Ti dogodki bodo gotovo pripeljali do spora v velikem obsegu, ki ne bo ostal brez posledic za mednarodni položaj na svetu. Iz brezobzirnega ravnanja Japoncev je razvidno, da so so trdno odločili izzvati vojno s Kitajsko. Važen mednaroden uspeh Jugoslavije Dogodki na zboru ZN XX- Ž™Ta’ sePtembra AA. Sinoči se je skupščina DN sestala na plenarno sejo, da izpopolni predsedstvo z volitvami šestih podpredsednikov. ,?F znano> podpredsedniki obenem predsedniki posameznih odborov. Izvolitve šestih podpredsednikov skupščine DN da navzočim delegatom priložnost, da s svojim glasovanjem izkažejo simpatije tej ali om državi, članici DN, Pri glasovanju je oddalo svoj glas 52 držav. En glas so razveljavili. Glasovi' so se razdelili takole: Vodja francoske delegacije Delbos 49 "lasov vodja britanske delegacije Eden 47 glasov, vodja jugoslovanske delegacije predsednik vlado dr. Milan Stojadinovič, ki ga zastopa dr. Božidar Piirič, poslanik v Parizu, 4-1 glasov, vodja kanadske delegacije Daldren 39 glasov, vodja sovjetske delegacijo Litvinov 35 glasov in vodja italijanske delegacije 32 glasov. (Kakor je znano, se italijanska delegacija sej ne udeležuje.) Tako pride po teh volitvah Jugoslavija po številu glasov na tretje mesto takoj za Francijo in Anglijo. Ta veliki uspeh Jugoslavije in njenega prvega delegata je vzbudil zelo veliko senzacijo v vseb mednarodnih krogih v Zenevu Ti krogi nocoj poudarjajo, da zavzema Jugoslavija zdaj izreden položaj v svetu DN. Vsi ti krogi izrekajo priznanje modri mednarodni politiki jugoslovanske vlade, ki je dala velike dokaze o svoji volji na jx>lju sodelovanja in mednarodne solidarnosti. Da je bila Italija izvoljena, je izzvalo veliko presenečenje, ker se je to zgodilo kljub temu, da italijanskih delegatov ni v Ženevi. To veliko število glasov za italijanskega delegata moramo smatrali tako, da so države, ki so v sredo glasovale za ‘Abesinijo, hotele Italiji za ta udarec dati zadoščenje. Kaj bo danes? Ženeva, 25. sept. o. Diplomatske priprave so včeraj popoldno in zvečer napredovale tako daleč, da so l)o glavna debata o vprašanjih, ki so na programu na zasedanju ZN, začela že danes dopoldne. Najprej bo govoril angleški zunanji minister Eden, za njim španski zunanji minister Del Vayo. Debata, o kateri še ni nobenih poročil, bo nadvse zanimiva, ker mislijo zastopniki južnoameriških držav protestirati proti Mexiki, ki daje španskim boljševikom orožje. Pripravljajo se tudi demonstracije desničarskih skupin proti španskemu zunanjemu ministru, ki po njihovem mnenju nima v Ženevi več inesta. Obsodba ponarejevalca Ljubljana, 25. septembra. Ponarejevalec denaiia Jakob Gabršek (glej poročilo na 3. strani) je bil obsojen na eno leto rablje. Kazen je bila odmerjena tako nizko, ker je sodišče upoštevalo prejšnjo kazen. Razprava je bila mestoma zelo dramatična, posebno ko je Gabršek nastopil kot govornik. bila naenkrat zalita od vode in v strugi je voda potopila mnogo topov in vojnega materijala, ki ga niso mogli več odvoziti ali pa je čakalo na prevoz. Na ta način so ujiorniki izgubili ogromno niate-rijala in mnogo njihovih vojakov je utonilo. Taktične operacije velikega razmaha se še nadaljujejo po načrtu vrhovnega poveljstva vladnih čet. Zato ni treba preveč podčrtavati pomen te prve zmage ob teh jezovih. Madrid, 25. sept. AA. Havas. Včeraj popoldne je vojno ministrstvo izdalo naslednje poročilo: V Asturiji se nadaljuje razvoj naše akcije. Posebno letalstvo opravlja svoj delo v vsem obsegu. Pričakuje se, da se bo Oviedo predal. Na fronti pri Burgosu je neka kolona vladnih čet začela prodiranje v smeri proti Lomas Jacinto in zasedla važne položaje. Na aragonski fronti je bilo samo nekaj manjših spopadov. Na sektorju pri Montori so uporniki s topovi močno obstreljevali postojanke vladnih Čet, toda pri Espeju in Azuagi je vladno letalstvo uničilo dve bateriji. Na osrednji fronti so vladne čete zavzele tri neprijateljeve postojanke pri Naval Peralu. Streljanje topništva je zlomilo nek uporniški eskadron. Na sektorju pri Talaveri in Santi Olaliji so vladne čete začele z odločno ofenzivo. Mednarodni kongres katoliškega tiska Rim, 25. sept. Danes se je v navzočnosti mnogih kardinalov, diplomatskega zbora, akreditiranega pri sv. stolici, in mnogih drugih uglednih osebnosti svečano začel mednarodni kongres katoliškega tiska. Kongres zboruje v vatikanskem mestu in se ga udeležujejo zastopniki 23 držav. Kongres je otvoril kardinal državni tajnik s svečanim govorom, ki ga je imel v več jezikih. Neguševa zahvala Ženeva, 25. 6ept AA. Cesar Haile Selasi je poslal skupščini- DN poslanico z zahvalo, da je »spoštovala pravice abesinskega naroda, ki je zdaj v najhujši stiski«. Cesar izjavlja samo to, da mora vzlic temu navesti neke pomisleke glede poročila g. Politisa, češ, da so v njem pasusi, ki niso v skladu z načelom nadaljnjega priznavanja Abe-sinije za neodvisno državo Nova uredba za trgovsko in obrtniško osebje Belgrad, 25. septembra, m. Na podlagi člena 257. zakona o obrtih je trgovinski minister v sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje izdal uredbo o ureditvi razmerja učencev in pomočnikov v trgovinah in obrtih ter njihovih delavnicah. Nova uredba predvideva točno število zaposlenih učencev. V veljavo je uredba že stopila. Novi poslanec v skupščini Belgrad, 25. septembra, m. Na mesto pokojnega poslanca Bogdana MilinčLča, ki je snoči podlegel ranam, ki mu jih je zadal na agitacijskem potovanju nek zagrizen njegov politični nasprotnik, bo prišel v Narodno skupščino poslanec Stojan Radenkovič iz vasi Tmavci v žmpskem okraju. Radenkovič je eden od najuglednejših in tudi najbogatejših ljudi v tem okraju in je znan tudi kot dobavitelj izvrstnega župskega vina. Radenkovič je pripadal bivši demokratski stranki. Vesti iz Belgrada Belgrad, 25. septembra, m. Predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič je izdal odlok, s katerim se daje v najjem bufet v palači nove Narodne skupščine po ofertalni licitaciji. Rok za ponudbe je do 10. oktobra. Pojasnila glede pogojev daje brezplačno tehnični odsek v Narodni sikupsčini. Belgrad, 24. sept. AA. Madžarski potniški urad Egis v Budimpešti priredi veliko izletniško potovanje s posebnim vlakom v Belgrad. Vlak bo odpeljal iz Budimpešte 30. t. m. in se bo vrnil iz Belgrada 5. oktobra. Za ta izlet vlada v Budimpešti veliko zanimanje. Belgrad, 24. sept. m. Trgovinska pogajanja med našo državo in Nizozemsko so bila včeraj zvečer zaključena. Nova trgovinska pogodba bo danes dopoldne podpisana v trgovinskem ministrstvu. Sprememba v opernem programu Petek, 25. septembra: Zaprto. Sobota, 26. septembra: »Matija Gubec«. Premier-slu abonma (ab. kupon št. 1). Nedelja, 27. septembra: »Pod to goro zeleno...« Opereta. Izven. Cene od 36 din navzdol. Ponedeljek, 28. septembra: Zaprto. Otvoritvena predstava v operi bo v soboto, dne 26. t. m. z Risto Savimovo narodno opero »Matija Gubec«, 6 katero smo dobili Slovenci reprezentativno delo. Ta opera Je naijdognanejše Savinovo delo. Režijo vodi prof. Šest, glavno vlogo bo pel g. R. Primožič. Predstava bo za premierski abonma. Tokio, ‘25. sept. Japonska vlada namerava zahtevati od Kitajske, naj ustanovi iz petih se-vernokitajskih pokrajin posebno državico (etat tampon). Vesti od 25. sept. Dve uri se je raztovarjal z Mussolinijem včeraj popoldne nemški državni min. dr. Franck. Pri razgovorih je bil navzoč tudi italijanski zunanji minister Ciano. Krvavo politično obračunavanje med nacionalisti in med komunisti je bilo včeraj v neki vasi blizu Varšave. Pri tem je padlo osem ljudi, ranjenih j>a je 30. Titulescovo stanje se izboljšuje, ker se mu kri polagoma zaradi treh transfuzij prenavlja. Tako poroča zadnji zdravniški komunike. Bivšo cesarsko pesem so vpričo zastopnikov avstrijske vlade in vdjske včeraj javno igrali v Innsbrucku ob prihodu najstarejše sestre Otona Habsburškega. Angleška ojačenja v zvezi z novo upravo v Palestini so dospela včeraj v Jeruzalem. Radijsko mirovno konvencijo, ki prepoveduje hujskajoče oddaje jjo radiu in programe, ki bi žalili verska, narodna ali socialna čustva drugih narodov, je včeraj jx>dpisalo v Ženevi 18 držav. Med temi državami ni Italije, ne Nemčije, pač pa Rusija. Zato si lahko mislimo, kakšen !>• »speti te konvencije. Anglija je za nevtralnost, če bi prišlo do sj>o-pada med boljševiki in Nemčijo, kakor je pokazalo poskusno glasovanje med bralci dnevnika »Daily Express«. 34.000 bralcev se je izjavilo za nevtralnost, 8000 za pomoč Nemvem, 3000 za pomoč Rusom. Dve milijardi francoskega zlata je včeraj poj>oldne spet odpeljal parnik »Berengana« v Ameriko. Zračna zveza z Ameriko je zdaj mogoča, trdita letalca Richinann in Merril, ki sta preletela z navadnim civilnim letalom Atlandsko morje v obeh smereh. Ras Guksa je včeraj odjiotoval s parnikom »Palestina« iz Brindivija v Asmaro. Ras Guksa je več tednov bil gost italijanske vlade. Slaba ietev v Rusiji se obeta, kakor poročajo »Izvestija« službeno glasilo boljševiške vlade. Po nekaterih pokrajinah bo znašala komaj šest do deset odstotkov gospodarskega načrta za letošnje leto. Katastrofalna je tudi letina na liornbažnih nasadih v Uzbehistanu. Žetev bo znašala samo en procent. Zadušnice za Pribičeviča so bile včeraj dopoldne v Belgračlu, udeležil so se jih Pribičevičivi politični somišljeniki, izmed slovenskih duševnih in političnih deidčev Pribičevičevega nacionalizma ni bilo opaziti nikogar. Uredba o kmečkih dolgovih je bila včeraj končnoveljavno sprejeta in bo danes uradno besedilo objavljeno. Japonski pomorski manevri so se pričeli včeraj v okolici Hokaide, kamor je odfiotoval tudi japonski cesar. 15 mrtvih pri Lourdesu je zahtevala železniška nesreča, katero je zakrivila v glavnem službujoča telefonistka na postaji v Lurdu. Juina Amerika ne mara komunistov, tako kaže sporazum, ki so ga sklenile ta teden vlade južnoamerikanskih držav proti priseljevanju Kusov, Špancev in komunističnih agitatorjev vseh narodnih, ki kar silijo v Južno Ameriko. Včeraj so že v Buenos Airesu zavrnili 37 Rusov, ki so se hoteli izkrcati. Zavarovanje francoskih umetnin, ki bodo razstavljene v Londonu na razstavi slikarjev iz 19 stoletja, je sklenila uprav razstave ter zavarovala slike z pol milijona funtov, to je 125 milijonov dinarjev. Vojni spomini Llojda Georga, ki obravnavajo angleško stališče v svetovni vojni, so dosegli zdaj svoj peti zvezek. Ta zvesček se bavi z veliko nemško ofenzivo, in s krizo svetovne vojne 1. 1918. Zrakoplov »Hindenburg« se je vrnil iz Amerike in odpotuje jutri na deveto potovanje čez Atlandski ocean. Devizno nadzorstvo v Franciji bo proglasila po zanesljivih poročilih francoska vlada v kratkem. Uvedla bo tudi nadzorstvo nad trgovino z zlatom, kar je v zvezi z begom francoskega zlata. Ministrstvo za telesno vzgojo bodo reorganizirali v tem smislu, da bodo telesne vaje obvezne za učence vseh šol, od osnovnih do univerze. Transport italijanskih delavcev za Abesinijo, 620 po številu se je včeraj, odpeljal v Vzhodno Afriko. Mussolini je sprejel mlado hitlerjevce, ki potujejo po Italiji in imel nagovor, v katerem jih je poživljal k edinosti, ki naj druži mladino med obema sorodnima državama. Litvinov je zadovoljen i Ženevo, odnosno s potekom zasedanja Sveta ZN v Ženevi, saj se mu je posrečilo onemogočiti sporazum med evropskimi silami, ki naj bi se zbrale na novo lokarnsko konferenco. Angleška vojaška delegacija v Rusiji, ki se je udeležila velikih boljševiških manevrov in katero vodi generalni major Wa\vell, jo svoje bivanje podaljšala in ogleduje sovjetske vojne naprave po Ukrajini Upravitelja prepihov, kakor se jo izza vlade Edvarda VI., ki se je silovito bal prepiha imenoval poseben upravnik na angleškem dvoru, ga je upokojil sedanji športnik vladar Edvard Vlil. Odpravil je tudi njegovo službo, ki je bila v tem, da se je ta upravitelj prepričal, če v prostorih, kamor je hotel iti kralj ni prepiha. Francoske čokoladne tovarne, ki predstavljajo važno gospodarsko panogo, so postale žrtev štraj-ka. Upajmo, da bodo francoski starši tega veseli. Pot let brez zlatega funta je Apglija. 22. septembra je poteklo pet let, odkar so v Angliji odpravili zlato podlago. Izkušnje teh petih let so jih prepričale, da je tako boljše. Ljubljanska drama: rZa narodov blagor I! ff Ljubljana, 25. septembra. Snoči se je vršila v domu naše 'Talije otvoritev dramske sezone. More se reči, da je bila ta otvoritev v nekem oziru svečana, saj smo pričeli sezono s slovenskim originalnim delom, ki ga že vrsto let nismo imeli prilike videti na. odru. Pričakovati bi le bilo, da se bo ob taki priliki trlo slovenskih gledalcev, To se žal ni zgodilo. Resnično bi bilo na mestu, da bi se temu najzvastejšemu in zavednemu obiskovalcu drame dal večji prostor na razpolago, kakor pa je ozek kot za stojišče (zaradi tega je tudi nekaterim kino vabljivejšil) ali da se jim ta prostor po ceni zniža. Saj bi bilo smešno, če bi bila blagajna odvisna od študentovskih par. »Za narodov blagor«, komedija v 4. dejanjih ali bolje politična satira, je poleg »Hlapcev« najznačilnejše Cankarjevo dram a teko delo, tako po učinkovitem slogu kakor po miselnih ositrinah. Že po osebah in njihovih položajih si je mogoče ustvariti približno sliko: zastopane so t-u vse plasti slovenskega naroda od plemenitega Gornika, ki naj bi predstavljal naše višje kroge, ki jih v resnici nismo nikoli imeli ali ki niso bili nikoli v ozkem stiku z našim ljudstvom, se niso brigali zanj in za njegove borbe, ne iz dobrote, ampak iz one visoke nebrižnosti. Dalje so tu zastopniki našega meščanstva, ki je v političnih časih kar najbolj bujno šlo v cvetije, to so naši Grozdi in njihove žene, pokrajinski oblastniki, ki imajo v zakupu ideje in ljudi, končno je tu gmotno nižji razred: odvisni ljudje, idealisti, slabo oblečen človek, razred, čigar voditelj nazadnje postane žurnalist Ščuka. Otipljivo je, da je Cankar vzdel osebam imena, ki imajo za ostra »lovčrnska ušesa prizvok: Aleksej Gornik, Grozd, predvsem pa Ščuka, k.i je resnično za to tu, da »vznemirja« ljudi in razmere, ki bi sicer še bolj smrdele. Cantkar razkriva in biča človečke slabosti v našem življenju, razkrinkuje in zasmehuje vse človeško popačeno, nečisto, nepošteno in neip.uie-nito. V politiki je vedno dovolj sebičnosti in pohlepnosti. V prvem dejanju se zgodi razkol zaradi čisto osebnih ozirov, zato je jastno, da Cankar tu ne misli na zgodovinsko resničnost. Dejanje naraste v napetosti do tolike višine, da ga je v resnici človek vesel. Le začetek je bil igran pretirano, gledalci so inteligentni in bi se začetek smel le fino nakazati, Drugo in tretje dejanje prikazuje kolebanje med dvema prvakoma, tehtnica se nagiba zdaj na levo, zdaj na desno, kar je odvisno od bolj ali manj uspelega smehljanja in vabljenja pri Gorniku. Motiv se v dveh dejanjih nekoliko preveč razvleče. Četrto dejanje nakaže nov svet, borbo nižjega »loja, nastop naroda samega, ki se bori proti frazam »za narodov blagor«. Po tolikih socialnih prevratih nam je ta v delu rahlo naznačena misel danes že bliže. Igralci so po počitnicah nastopili in podali delo s svežimi močmi. Zrasli v svoje vloge so bili predvsem C e sa r kot dr. Grozd, Skrbinšek kot dr. Gruden, Debevec kot žurnalist, Gregorin kot Gornik. V ženskih vlogah sta se odlikovali Severjeva kot Helena in kot Matilda V. Juvanova. Delo je posrečeno zrežiral in insceniral inž. arh. Bojan Stupica z nekaterimi režijskimi novostmi. Celjske novice Zgodba kavarniških igralnih kart Ljubljana, 25. septembra. Ni še dolgo od tega, ko sta prišla v igralni prostor neke ljubljanske kavarne dva gospoda, ki sta tam stalna gosta in sta igrala karte. Ko sla vstajala in odšla, je pristopil tretji gospod, isto-tako znan gost, ki se je malo zadržal v prostoru ter nato odšel. Natakar je opazil, da sta igralca pustila igralne karte na mizi, da so pa potem izginile. Kam? Vedel je, da same od sebe niso odšle na izprehod, prav tako pa je tudi vedel, da je odšel zadnji iz sobe znani gospod .in da so bile pred njegovim odhodom karte še na mizi. Takoj jo je ubral za gospodom. Ta je grozečo nevarnost najbrž opazil in jo zavil v — drugo kavarno. Pa so natakarji tiči: natakar, ki je sledil gospodu iz prve kavarne, je takoj stopil v stik z natakarji druge kavarne, v kateri se je ustavil omenjeni gospod. Kmalu so bili vsi natakarji v drugi kavarni opozorjeni, da utegne imeti gospod, ki je prižel, pri sebi igralne karte iz prve kavarne. Tedaj se je enemu izmed natakarjev zazdela sumljiva okolnost, da je gospod takoj, ko je prišel v kavarno, stopil v prostor 00. Sedaj je stopil v ta prostor tudi natakar in malo preiskal po kotih. Pod pokrovom, ki ga je najti v vsakem takem prostoru, je natakar naletel na lepe igralne karte, v katerih eo potem spoznali tiste karte, ki ®o bile pred pol ure na mizi v prvi kavarni in ki eo z gospodom vred izginile, Prišlo je seveda do tihega škandalčka in gospod je storil vse, da bi se izkazalo, da je šlo za ; šalo. Sa.j se pa zanj ne spodobi, da bi se zares ukvarjal s takimi posli, saj je — državni nastav-i ljenec na uglednem položaju. Židovska molilnica v ljubljanskem hotelu .Ljubljana, 25. sept.. Zadnje dni se o nekaterih ljubljanskih hotelih širijo čudne, vesti. Tak«' smo morali med drugim opaziti, da je v nekem hotelu zasedla vrsto tujskih sob jata psov, ki jo je prevlekel v Ljub-ijan'6 na pasjo razstavo visok gospod iz tujine. Je to gotovo v Ljubljani prvi slučaj, da je hotelir odstopil sobe — cuckom. Pred kakim tednom pa je prihajal iz prvega nadstropja nektega ljubljanskega hotela nekak čuden šum: neprestano je nekaj v zboru mrmralo, vmes pa je solo-glas zaokrožil od časa do časa kako glasnejšo. Ljudje iz sosednih hotelskih sob so se spraševali kaj naj to pomeni. Kmalu se jim je začelo reševati uganka sama na sebi. V hotelu je bilo namreč opaziti tiste dni vse polno značilnih obrazov, ki so neprestano tekali iz prvega nadstropja na lift, potom v restavracijo, od tam v kavarno, na vrt, skratka: bilo jih je povsod dovolj. Od strani hotelskega osebja so bili deležni neverjetne časti in spoštovanja, ki pa se je nekoliko ohladilo, ko je gospoda čez tri dni začela odhajati in ko je osebje ostalo ob odhodu malo razočarano... Bili so to ljubljanski Židje. Imeli so baje neke praznike. Ker v Ljubljani nimajo svoje molilnice, so iskali primernega prostora, ki bi ga lahkp za tri dni spremenili v molilnico. Vpraševali so tu in tani, a brez uspeha. Končno so se zatekli k dotičnernu hotelirju. Denarna ponudba je prodrla in hotelir je dovolil, da so njegovo dvorano spremenili v židovsko molilnico. Verski obredi in zborovanja so trajala v tej molilnici tri dni. Med tem je bilo kolikor toliko rešeno v Sloveniji in torej tudi v Ljubljani vprašanje stavke delavstva in so se Židje z mirnejšim in veselejšim srcem zopet razšli po naši beli Ljubljani. Zaradi poskusa razbojništva pred sodiščem Maribor, dne 24. sept. Danes se je pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča vršila razpravo proli brezposelnemu delavcu Štefanu Binclu, doma iz Škofje vasi pri Vojniku, katerega jo državni pravdnik obtožil, da je hotel svojemu tovarišu, krošnjarju Mihaelu Majcenu s silo vzeti din 1400. Obtožnica navja, da se je krošnjar Mihael Majcen iz Prebukovja v začetku julija seznanil z obtožencem, ki nima stalnega bivališča in se za silo preživlja s prodajo zdravil za živino. Skupaj sta potovala iz Marenberga proti Mariboru in dospela 13. julija do Sv. Bolfenka na Pohorju. Pre-dno sta se podala do hiš, sta na Binclovo prigovarjanje legla v travo, da si malo odpočijeta. Majcen je ležal v travi na hrbtu tako, da je imel lista malo odprta. Bincl se je tiho priplazil do njega in nenadoma vlil v usta neko jedko tekočino, rekoč — pij, to je žganje. Majcen je bliskovito skočil po koncu, parkrat zamahnil s svojo gorjačo proti Binclu, nato pa zbežal v dolino ter dogodek pri orožniški postaji v Studencih prijavil. Majcen je imel pri sebi din 1400, kar je Bincel vedel ,ker sla skupaj tržila. Obtožnica trdi, da je Bincl hotel Majcena z jedko tekočino omamiti in si nato prisvojili njegov denar. Obtoženec zanika krivdo in pravi, da je Majcenu dal žganja, nakar ga je ta napadel, mu segel v hlačni žep ter odvzel din 500 nakar je zbežal. On da mu je sledil pa da ga je kmalu izgubil iz vida. Majcena je hotel prijaviti orožnikom, pa je bil sam prej aretiran. Priča Žumer izpoveduje, Bincl ni nikoli imel denarja in da ga je takoj zapil, če je kaj malega pri prodaji zdravil izkupil. S to izjavo je obtožencev zagovor izpodbit. Razprava ob času poročila še traja. Celje, 24. sept. Konferenca za regulacijo Savinje se je vršila danes po|>oldne v posvetovalnici na mestnem i>o-glavarstvu. Razpravljalo se je o nadaljevanju regulacijskih del na Savinji in o najetju večjega posojila za regulacijo, da bi se mogla dela nadaljevati v hitrejšem tempu. Letos bo dovršena regulacija Savinje v drugi etapi. Pri nadaljevanju regulacijskih del je v velikem obsegu udeležena tudi želez, uprava, ki je v ta namen že sklenila, drt bo stavila v proračun 11 milijonov dinarjev. Konferenci je predsedoval podban g. dr. Majcen, udeležili so se je pa zastopniki kr. banske uprave, železniške direkcije, celjske mestne občine, okrajnega načelstva v Celju in interesenti iz Laškega. Velik vlom v Šmarjeti. V sredo je bilo od pol 11. do 12. ure vlomljeno v stanovanje mizarskega mojstra Franc« Šaleja v Šmarjeti. V stanovanje je bilo vlomljeno, ko je šla šalejeva žena nekaj v trgovino kupovat. Šalej stanuje v Šmarjeti ža gozdom v vili narodnega poslanca dr. Novačana. Vlomilcu so morale biti razmere dobro znane. Prišel je v stanovanje skozi vrata, katera je odprl a ključem. Ko je odpravil delo, je odšel neznanokam v smeri proti gozdu. Odnesel je bogat plen: 2 moški obleki, popolnoma novo moško suknjo, nizke rjave čevlje, kratek športni jopič, novo aktovko, nekaj moškega in ženskega perila, ženi svileno obleko, žensko ročno torbico, v kateri je bilo nekaj denarja, mizarskemu pomočniku Janžekoviču, ki je pri Šaleju na stanovanju. je pa vlomilec odnesel obleko. Skupna škoda znaša nad 4000 din. Delavce v vrtincu Savinje. Pri regulaciji Savinje v Tremerju delajo čez Savinjo zadnje dni provizoričen most. Ko je v sredo vozil čez Savinjo za ta zasilni most 10 letni delavec Umek Ladislav z Ostrožnega v čolnu kole, mu je en kol ] padel iz čolna v vodo. Umek je skočil za koloni v j vodo, pri tem ga je pa zagrabil vodni vrtinec in i se je Umek začel potapljati. Videč svojega tovariša v smrtni nevarnosti, so priskočili drugi delavci Umeku na pomoč in ga potegnili iz vora Vi A ar poj^tn duete — 21.30 Havajska sritara. — Dunaj: 10.30 Koncert radio-orkes1*ra 20.40 S-klaiibe sodobnih komponistov — 2*2.10 Šramel. — Praga: 19.1f> ČeSke pe tftfmccrt zbora) ■— 20.4Ž Jauadkov.a ,«pera. — Bnto: 10 A-Koii^erf. FiuMkovih skladb (orkester iai solisti). — lirmrnana: 19.45 Mandoliuski koncert. — Varšava 20.00 Vokalni koncert — 21.00 Simfonični koncert — 22.1f> . WWottWf-srlRSbn — 23.00 Plesna gla«ha. — Budimpelta: ^»•^•KcVipiniisko pesmi in muzika — 21.00 Koncert radio 22.05 Godalni kvartet — 23.00 Ja/sr. orkester. — Rim: Konyati: «Nočrti tajitco, opereta. — Milan: 20.40 Violi liski koncert — 22.00 Lahka jrlawba — Vloge pri slovenskih hranilnicah narasle v aprilu za 290.480 Din To podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so naraslo vloge v mesecu avgustu pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah od din 1.046,388.325 na din 1.46,678.480. Vloge v tekočem računu so se povečale v avgustu za din 3,613.950, Število vlagateljev v tekočem računu pa je naraslo za 23 na 7.059. Od Novega leta do konca avgusta je naraslo število tekočih računov za 245. V primeri s stanjem vlog avgusta 1935 so narasle vloge v tekočem računu za 17 in pol milijonov dinarjev. Postopno zboljšanje se opaža tudi v tem, da je v avgustu naraslo skupno stanje vlog pri 9 hranilnicah (od 29), dočim je naraslo v juliju t I. pri 7 hranilnicah. Zanimanje za obfig. posojilo Ljubljana, 25. Mptemfcra. Včeraj smo poročali, da sta siki ep mestne občine o najetju posojila pri Drž. hipotekami banlki m o razpisu obligacijskega posojila za 20 milijonov dinarjev odobrili tudi obe pristojni ministrstvi 'n ^'nainono in notranje ministrstvo. Naknadno izvemo, da bo vpisovanje obligacijskega posojila trajalo od 10. oktobra do 10. novembra t. 1. Razpis, ki bo v kratkem izšel, bo obsegal vse tozadevne določbe in bo vpisovanje možno po vsej Sloveniji. Za posojilo vlada veliko zanimanje m je samo v Ljubljani zasigurano že lepo število milijonov. Žeparji na delu Sv. Ana v Slov. gor., 24. 6ept. V nedeljo, dne 20. m., ko j. bilo letošnje zad-uie žegname v romanski cerkvi Sv. Trojice v Slov. goricah m ko )e pr. Sl a k VSCrh Slovenskih goric ogromna množica l)uds,tva, BO neznani žeparji imeli posebno srečo m mnogim ukradli po ves denar. Skupaj je bilo ukradenga iz žepov do 6000 Din. Tatvine so se vrstle predvsem v cerkvi med velikim navalom, ki ga je izkoriščalo v svoj« tatinske namene kakih 10 neznanih molkih. Smrtni padec % podstrešja Sv. Ana v slov. goricah, 24. »ep*. Pretekli torek, dne 15. t. m. zvečer s« je podal 21 letni fant, pos,. sin Ivan JanSovec v Ko-sovi, župnij-a Apače ,na hlev, da nameče iz pod-6irešja nekaj sena. Pri metanju sena se mu je nenadoma spodrsnilo in padel je na trda tla iz precejšnje viSine. Janžovec je obležal nezavesten 6 hudimi notranjimi poškodbami. Domači so ga takoj sipravili v hišo in mu nudili prvo pomoč, drugi dan pa so ga prepeljali v bolnišnico v Mureko Soboto, kjer so takoj ugotovili, da ni več pomoči. Janšovec je po hudem trpljenju dne 21. septembra zjutraj v bolnišnici umrl. Ta usodna nesreča je pobrala pridnega fanta v najlepši dobi življenja — v 21. letu. Ljubljana, 25. septembra. V kakšnem mizernem stanju živi danes velik del uradništva, nam nazorno kaže mučen prizor, ki se je v soboto zvečer odigral v neki ljubljanski kavarni blizu tromoetja. Da je moral marsikateri uradnik, ki je bil včasih »velik gospod«, svoje izdatke v skladu s prejemki skrčiti na minimum in se odpovedati tudi tej ali oni kulturni dobrini, katere si je včasih vsaj v skromni meri lahko privoščil, najbolj bridko občutijo razna založništva, knjigarne in izdajatelji strokovnih, znanstvenih in predvsem leposlovnih revij. V vrsto tistih uradnikov, ki bi radi ostati z vsemi področji naše kulturne rasti v stiku, tako predvsem z našo literaturo, pa jim gmotna sredstva tega ne dopuščajo, moramo prišteti tudi gospoda, ki je v tej dramatično napeti kavarniški sceni igral glavno vlogo. Slutil |e nevihto ... Stalen gost te kavarne ni bil. Takole enkrat na mesec je prišel in sd dal prinesti vse ilustracije in revije, ki jih ima ta kavarna na razpolago. In je potem ure in ure slonel nad njimi in z vidnim zanimanjem prelistal vse. Po njegovem odhodu pa je kavarn ar baije že nekajkrat opazil, da mu je zmanjkala ta ali ona leposlovna revija: »Dom in svet« ali »Sodobnost« ali pa »Ljubljanski Zvon«. Tudi v soiboto popoldne se je zakopal za velik kup ilustracij in revij ter si jih ogledoval s takšnim zanimanjem, da ga je bilo veselje gledati. Ko pa je plačalni natakar revije in ilustracije počasi spet odnašali, je na svoje presenečenje opazil, da so vse tri mape, v katerih so bile najnovejše revije »Dom in svet«, »Sodobnost« in »Ljubljanski Zvon« — prazne. Nobenega dvoma ni bilo: revij ni mogel nihče drug vzeti kot neznani gost. Obvestil je o tem kavamarja in nato sta začela oba neznanca naskrivaj opazovati. Sum, da ima vprav ta gost revije na vesti, jima je podkrepilo dejstvo, da je ležal pred njim na stolu zavitek približno tolikšnega obsega, kot ga imajo omenjeni trije leposlovni mesečniki. In še nekaj se jima jc zdelo močno e umljivo: gosi je prišel v kavarno že ob 4 popoldne, ko pa je bila ura 8 zvečer, še vodno ni kazal volje, da bi odSel. Gotovo je slutil nevihto, ki se je zbirala nad njegovo ubogo glavo, pa ni vedel izhoda iz mučnega položaja in tako je vztrajal v kavami debelih pet ur. Kavarnar je bil seveda prav tako v delikatnem položaju kot gost sam. Kar takole obdolžiti gosta kraje in napraviti pri njem preiskavo, ni kazalo, ker pomota nazadnje vendarle ni bila izključena in se je bal škandala. Za vsak shičaj pa je o tem obvestil bližnjega stražnika, ki si je gosta ogledal skozi steklena vrata, da bi ga spoznal, kadar zapusti kavarno. Trik plačilnega natakarja Iznajdljivemu plačilnemu natakarju pa se je slednjič zdelo čakanja dovolj in poslužil 6e je trika: ko je šel mimo gostove mize, se je »slučajno« zadel ob stol, na katerem jc ležal corpus delicli, in ga prevrnil. Zavitek je padel na tla, gost se je bliskovito sklonil, da bi ga pobral, toda plačilni natakar je bil hitrejši. Zgrabil je zavitek, ga tudi »slučajno« odvil in tedaj se je izkazalo, da je bilo njegovo sumničenje utemeljeno. V časopisnem papirju so bili zaviti vsi trije pogrešani leposlovni mesečniki »Dom in svet«, »Sodobnost« in »Ljubljanski Zvon« . . . Škandal je bil neizogiben. »Tako, zdaj pa že vemo, kdo nam revije krade!« je neizprosno pribil kavarnar in drugi gostje, ki so medtem postali pozorni, so se začeli zbirati okoli nesrečnika, ki je duševno ves skrušen in ubit proseče stisnil iz grla: »Nikar mi ne uničite eksistence! Državni uradnik sem. Stopimo ven, da se pogovorimo. Res so odšli ven — tam pa je nesrečnika, ki se je spozabil nad tujo lastnino, čakalo še hujše presenečenje: pristopil je sLražnik m zahteval, da se legitimira. Ker pa gospod, ki sicer napravi na vsakogar najboljši vtis in se mu i že na obrazu pozna, da je daleč od vsakega krimi-I nala, ni imel legitimacije pri sebi, ga je stražnik odvedel na policijo. Vsekakor je ta dramatična in skrajno mučna kavarniška scena značilna za čas, v katerem živimo im obenem resen memento vsem, ki si po kavarnah prilaščajo razne revije in ilustracije. Kakor naim zgornji primer kaže, nekateri kavarnarji proti takšnim gostom ne poznajo šale. Zadnji glas z jesenskih gora Spreten ponarejevalec denarja pred sodniki Ljubljana, ‘25. septembra. Sodnokazenska praksa je uvedla proti ponarejevalcem kovancev najstrožje kazni, da tako zajezi bohotno se razvijajoče zločinstvo, ki škoduje državnemu kreditu in gospodarstvu ter maja zaupanje priprostega ljudstva v naš denar. Ta zločin pa povzroča tudi mnogo škode prav priprostim ljudem: branjevcem, malim trgovcem in trafikantom. ki dnevno nimajo toliko posla z večjim denarnim prometom. Spreten ponarejevalec V Mekinjah pri Kamniku 6. decembra 1874 rojeni, a v Ljubljano pristojni ključavničar Jakob Gaberšek, človek brez stalnega bivališča, je prav spreten ponarejevalec denarja. Svojo kovnico je pred leti etabliral tani v Mostah, kar na etano-vanju nekega znanca. Najprej je prav spretno ponaredi) kovance po 50 l)in. Jakob Gaberšek se je v svojem nekoncesi japiranem obrtu tako praktično izučil in izuril, da slovi že kot nekak Matija Prelesnik, ki je približno pred 66 leti dolenjskim in notranjskim kmetom delal denar. In kdor je takrat naglo zabogatel, eo ncvošljivci nanj ka/nli s prstom: »Glej! Prelesnik mu jih je naredil.« Na dve leti robije obsojen Jakob Gaberšek je že junija 1934 bil obtožen zločina ponarejanja kovancev po 50 Din skupno z dvema tovarišema. Mali senat ga je takrat še dokaj milo sodil, upoštevajoč vse olajševalne okol-nosti, zlasti njegovo večmesečno brezposelnost in bedo. Apelacijsko sodišče pa mu je na priziv državnega tožilca g. Branka Goslarja kazen zvišalo na 2 leti robije, ki jih je presedel v mariborski moški kaznilnici, kjer je prišel v tike še z drugimi ponarejevalci in razpečevalci ponarejenega denarja. Jakob Gaberšek je pozimi prišel na svobodo, bil je deležen decembrske amnestije. Znova na poslu Jakob Gaberšek je bil danes ponovno obtožen zločina ponarejanja denarja po čl. 234 k. i. pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Ivan Kralj. Državni tožilec g. Branko Goslar ga je obtožil, da je letos spomladi v Mostah izdelal 9 kovancev po 50 Din in 8 po 20 Din, to z namenom, da bi jili spravil v promet. Kako |e bil pri)et V lepem majniku je Jakob Gaberšek krenil na potovanje po Gorenjskem, sam pravi, da ie iskal kot ključavničar primerno delo ali zaposlitev. Prišel je 26. maja v staroslavno Velesovo pri Cerkljah. Ustavil se je pri tainošnjem kovaču, proseč ga navidezno za podporo. Mimo je slučajno prišla orožniška patrola. Ker se je Gaberšek prav sumljivo obnašal in se skušal orožnikom skriti, so ga povabili seboj na postajo v Cerklje. Tu jim je dajal na formalna vprašanja prav dvomljive odgovore. Orožniki so nato pri njemu izvršili telesno preiskavo. In našli so pri njemu v posebnenj žepu : 9 ponarejenih kovancev po 50 in 8 po 20 Din. Sprva orožnikom ni hotel dati nobenega pojasnila. Nato pa si je umislil zgodbo o zakopanem zakladu. Zaklad pri Sv. Kr!$u | V preiskavi je obtoženec trdovratno zanikal ! vsako krivdo in zavračal očitke, da bi bil nanovo začel ponarejati denar. Zdi se, da se je v mari- j burski visoki šoli prav dobro podkoval v para- | grafarski znanosti, kajti samozavestno jc trdil: j Za te bore ponarejene kovance me ne morete še enkrat obsoditi, ker ste me že 1. 1934 sodili.«.— Jakob Gaberšek je pravil, da je te falzifikate, ki so jih orožniki pri njemu našli, napravil že poprej in jih je spretno skril, ko je policija uvedla hišno preiskavo. Poznfeje je tekel na Ljubljansko polje in kovance zakopal ob zidu pri pokopališču Sv. Križa. Ko je kazen prestal, jih je odkopal in spravil v žep. Hotel jih je braniti kot spomin na huda robijaška leta. Ni imel namena jih spraviti v promet. 0 izkopanem zakladu pri pokopališču pa ni bilo ne duha ne sluha. Posebna komisija je odšla z obtožencem k pokopališču, toda mesta, kjer naj bi bil zaklad zakopan, niso mogli odkriti. Današnja razprava proti Jakobu Gaberšku se je pričela točno ob 8.80 pred malim senntom. Gaberšek se je v bistvu tako zagovarjal, kakor v preiskavi. Razprave po §*u 110 k. p. Redek je primer, da so na razpravnem programu kar tri razprave po gorenjem paragrafu kazenskega postopka. Ta določa posebne razprave proti nesrečnikom, ki so v svoji duševni bolezni odnosno abnormalnosti zakrivili kak zločin. Taka razprava ima samo namen, da mali kazenski senat sklepa o tem, ali ee dotičnik odda v očuvalni zavod ali ne. Pred malim senatom se bo danes vršila med drugimi razprava po omenjenem paragrafu proti Mariji Kalanovi, posestnikovi ženi v Dolenji vasi na Gorenjskem, ki je v duševni zmedenosti 30. junija lani svoja dva nedoletna otroka vrgla v vodnjak, da sta utonila. Njen mož jo bil takrat odsoten na polju, zato ni mogel preprečiti nesreče. Žena je bila z olroci sama doma. Obdolžena je bila, da je izvršila zločin umora. Kazenska preiskava pa je pokazala, da je Kalanova duševno bolna in so jo zato oddali v umobolnico na Studenec. Mnenje psihijatra je, da Kalanova za dejanje ni odgovorna, ker je slaboumna. Proti njej bi se že morala vršiti razprava, a je bila preložena, ker je bolnišnica poročala, da je Kalanova za prevoz k sodišču nesposobna. Slična razprava 6e bo vršila tudi proti Ravnikar Mariji, ki je osumljena zločina požiga v dveh primerih. Kosu Francu v Zalogu je 21. marca letos zažgala kozolec. Župniku g. Markiču p« 21. avgusta gospodarski/ poslopje. Psihijatri so izdali mnenje, da Marija Ravnikarjeva boleha na de-menciji prekoks in zato ni odgovorna za svoja dejanja. Tretja kolektivna pogodba podpisana Trbovlje, 24. septembra. V sredo dopoldne ob 10 se je pod predsedstvom rudarskega glavarja inž. Močnika pričela razprava za kolektivno pogodbo delavcev podjetja Dukič in drug za dnevni kop Dofcema. Razprava se je vršila v glavni pisarni TPD v Trbovljah. Razpravi so prisostvovali: za podjetje Dukič inž. Štern in inž. Szekely, za Delavsko zbornico Ivan Tavčar, za II. rudarsko skupino rudarske zadruge Pliberšek Franc, 7.a TPD inž. Hamerla Ivan, višji nadzornik. Za strokovne organizacije: za Zvezo rudarjev Jugoslavije Arh Jurij, za Jugoslovansko strokovno zvezo Križnik Filip, za Narodno strokovno zvezo štruc Jakob. To delavstvo je prvič 6'klepalo svojo separatno pogodbo. Prej je vedno vsaj delno veljala za nje : okvirna pogodba TPD, ker sipada ta dnevni kop, | ki odkriva premog, pod rudarske predpise. Predlog pogodbe, ki ga je vložila II. rudarska skuipina, so zastopniki delavstva le delno izboljšali. Napravljen je bil le dodatni zapisnik po razmerah dela, kot podlaga pa velja pogodba TPD. ki je stopila v veljavo 1. septembra t. 1. V tej pogodbi veljajo vsa zakonita določila, veljajo tudi odškodnine za dela v slabem vremenu. Kar se tiče plačil urnih mezd, pa velija sedaij sklenjen zapisnik. Delavstvo je dobilo sicer malo povišanje, a kljub temu se bo gibal zaslužek celo višje, kakor pri rudarjih, ker je zaposleno vse delavnike. Ves priboljšek pa je delavstvo v vseh podjetjih in revtriih TPD doseglo brez stavk, kar je gotovo lep uspeh. To pa se je moralo zgoditi le pod pametnim vodstvom strokovnih organizacij. Delavsko zastopstvo čaka še sklenitve kolektivne pogodbe za podjetie Hauk. Brez kolektivnih dogovorov ne sme biti nobenega delavstva in tudi ne pri podjetju Hauk, kjer ao plače tako nizke, kakor morda pri nobenem drugem podjetju ne. Za točo cvetje Sv. Ana v Slov. goricah, 24. sept. Poročali smo že, kako je pričelo sedaj v jeseni tu in tam nekatero sadno drevje cveteti. Sedaj pa se vidi, da cvete samo tam, kjer je toča oklestila sadonosnike. Razne vrste jablan, predvsem kanade, poganjajo mladike in cvetejo kot spomladi. Ljudje pravijo, da je to slabo znamenje za sadjarje in da bo prihodnje leto zelo malo sadja, še mamj kot letos. (Nadaljevanje.) Smrt je iela vsepovsod Za začetek letošnje kopne sezone smo doživeli strahotno katastrofo v Gesanse, ko je o binkoštih zmrznila v steni turistka in od izčrpanosti umrl eden od njenih spremljevalcev, medtem ko se je drugi napol blazen rešil. Kmalu pa so začele prihajati z vseh strani iz Alp vesti o novih nesrečah. Najpretresljivejša od vseh je bila gotovo ona v severni steni Eigerja, o kateri smo svoj čas v našem listu že poročali. Štirje od najboljših modernih plezalcev so našli grozno smrt v ledeni steni. Kmalu nato je napočil v gorah okrog Zer-matta smrtni teden. V enem samem tednu Je zer-mattska mrtvašnica imela pod svojo streho trinajst z alpinskim cvetjem okrašenih rakev, v katerih so ležala trupla ponesrečenih naskakovalcev srora: od dvajsetletne, krasne Angležinje, ki je prišla prvič z Bondstreeta v Alpe, pa do mrkega, znamenitega vodnika Perrena. Prav v zadnjem času smo prejeli poročilo, da je padlo nekaj novih žrtev v švicarskih in francoskih Alpah. Tako se je ponesrečila na vzhodnem grebenu Jungfraue v Berner Oberlandu skupina treh švicarskih turistov ter padla najbrž v ledeniške razpoke Kiihlaut-ledenika. Vsi reševalni podvigi so dozdaj ostali brez uspeha. Na vzhodnem grebenu Jungfraue sta dva člana monakovske reševalne ekspedicije, ki še išče trupla v Eigerjevi severni steni ponesrečenih alpinistov, zašla v nevarno situacijo. Izruvala se ie velika skala in enega od njih potegnila s seboj. K sreči je obvisel na vrvi, da so ga kljub poškodbam reševalci še utegnili spraviti na varno. Skupina štirih ženevskih alpinistov je v noči na ponedeljek poskusila preprečkati masiv Jorasses v Montblanškem rajonu. Pri sestopu je zadnji od štirih plezalcev zapazil, da so njegovi trije spremljevalci nenadoma izginili. Vrv se je na ostrem robu pretrgala in trije alpinisti sp padli v globino. Po opazovanju reševalnih skupin ie najbrž eden od njih mrtev, ostala dva pa ležita s težkimi poškodbami v skalah. Uspeh? na Kavkazu Toda poglejmo, kakšne uspehe nam ie dala ta sezona! Najprej moramo omeniti nemško ekspedicijo na Kavkaz. Monakovska sekcija D. n. i). A. V. je poslala na delo v Kavkaz štiri svoje člane: Ludwiga Schmadererja kot voditelja, Herberta Paidarja, Josepha Thttrsteina in J.udwiga Vorga. Ti štirje mladi mušketirji so se krasno obnesli. Thurstčin in Vorg sta preplezala celotni greben od Pik Kaukaza do Bžeduhtauva (4271 ni), pri čemer sta na nekaj vrbov stopila kot prva. — tura, za katero sta rabila tri dni. Paidar in Sctnna-derer sta zavzela nekaj vrhov v obrobju Užbinega platoja; tako na primer Pik Ščurovski (4250 m) in Catuin-tan (43G3 ni). Nato pa sta se spravila nad 1800 metrov visoki Ščeldi-zid, nad severno steno ftčeldi-tauva (4320 m), ki jo turisti Bakzanske doline nazivajo »Grandes Jorasses Kavkaza«. Ta stena, ki jo je v svojem predavanju v Delavski zbornici nam Slovencem tako pretresljivo opisal Belja-čan Crobath, — takrat še ni bila preplezana, — se je do naskoka Paidarja in Schmadererja upirala vsem naskokom ruskih, nemških in drugih alpinistov. V tridnevnem, skrajno težkem skalnem in lednem delu se je mladima Monakovčanoma posrečilo, da sta steno kot prva premagala ter razen tega z vrha izvedla še nov sestop na ledenik Užba. Potem ko so Paidar, Thilr^tein in Vorg obiskali Elbrus (5629 m), najvišjo goro Kavkaza, na katero je navezana pravljica o Prometeju, sta si Srhma-derer in V6rg izsilila skozi silovito, skoraj 2000 ni visoko zahodno steno Užbe vzpon na sedlo med obema vrhovoma in sta se vrnila preko severnega vrha (4735 m) in preko severnega grebena v taborišče, svojo izhodno točko. Pretežni del vzpona je potekal po velikem skalnem rebru, ki se vzpenja v vpadnici Užbinega sedla v višino ter je ob obeh straneh obdan z ogromnimi, visečimi ledeniki. Tudi ta tura je zahtevala štiri nočevanja (bivake) v snegu in ledu. Med podvigom na Užbi pa sta Paidar in Rosenheimčan Hummer. ki se je ob istem ča~ui prav tako mudil v Kavkazu, napravila drugi vzpon na Malo Užbo (4150 ni) — kakor bi hotela nadaljevati monakovsko tradicijo na tem vrhu, saj ie znameniti monakovski alpinist Otto Herzog s svojimi spremljevalci leta 1932 prvič dosegel vrh Male Užbe. Razen tega je Paidar v naslednjih dneh premagal neimenovani skalni vrh, ki je visok skoraj 4000 metrov. Dosedanjih uspehov ^krožka mladih« (Jung-mannen) sekcije Monakovo, ni mogoče prehvalili, zlasti če še pomislimo, da so bili samo štirje in komaj pičle štiri tedne na delu. Razen njih sla letos v Kavkazu delovali še dve drugi ekspediciji, prva, ki jo je poslala sekcija Oberland - Monakovo pod vodstvom Emila Renka, in druga, poizvedovalna ekspedicija avstrijskih turistov, ki jo je, kakor prošlo leto, povedel v kavkaški gorski svet profesor Schwarzgruber z Dunaja. Toda ne prva ne druga nista pokazali enakih uspehov. Tudi v evropskih Alpah je padlo nekaj sten. Ena od njih, 600 metrov visoka' južna stena Sftller-kopfe v Wettersteinu, na dokaj kuriozen način. Zmagale so jo tri vrvitve hkratu: v dveh je bilo šest Angležev, v tretji pa trije Nemci. Deloma je slena skrajno težka — po poročilih, — malo čudno pri toliki udeležbi. Saj jih je bilo kakor na pikniku ! V Alpah V masivu Grandes Jorasies ji padla zudnja samostojna stena, jugovzhodna. Zmagala sta jo vodnik Grouze in Gilbert. Tudi v Matterhornu je padel zadnji problem čisto pred kratkim. Potomca znamenitega Matterhornovoga naskakovalca Jeana Antoinea Carrela, brezuspešnega Whymperjeveca rivala, — vodnika brata Luigi in Marcello Carrel sta zmagala severni raz Matterhorna, takozvauo cresto Amicis. Neštetokrat pred njima so se morali plezalci in vodniki brez lavorik umikati iz najtežjega mesta >kravate*, tik pod zaključkom raza. To pol pa sta drzna vodnika imela srečo, ki je njun naskok kronala z uspehom. Tudi pri nas dobro znani tržaški plezalec Emilio Comici je sezono zaključil uspešno. Avgusta je v družbi nekega domačina kot prvi preplezal severovzhodni raz male Zinne (Piccola Cima di Laveredo). Pred nekaj dnevi pa mu je uspelo, da je s spremljevalcem premagal 600 metrov visoko severno steno vrha Ditto di Dio v Dolomitih; steno je glede težkoče označil s >sesto grado« (VI.: HeB-Pichl-PoppingerjeVe težkočne lestvice). (Dalje sledi.) Učitelj veronauka: »Povej mi, dečko, kaj se je zgodilo z Jezusovimi učenci?« Učenec po dolgem premišljevanju: »Zdi se ml, gospod katehet, da so vsi pomrli.« Deset minut zvočnega tednika Prod dneivi, ko so v ljubljanskih kinematografih vrteli zvočne tednike zlasti iz letošnjih olimpijskih igrah v Berlinu, se je marsikateri gledalec zelo čudil, kako je mogoče tako hitro videti vse dogodke, ki so se komaj odigravali v Berlinu že v zvočnem tedniku. In pri nais še prav gotovo nismo bili prvi, ki bi dobili te zvočne tednike. Poseben tovrstni rekord je bil dosežen letos na umetni filmski razstavi v Benetkah, ko so točno po 24 urah v zvočnem tedniku predvajali zaključno slovesnost na olimpijskih igrah. Filmske oči Sredi na vsem velikem navalu na stadion, na hodnikih, tribunah, ali na kaikem vzvišenem mestu so prežali ti filmski možje s svojo kamero, včasih sedeč, klečeč ali pa tudi ležeč. Njim ne uide nobena stvar. S svojim gotovim in spretnim očesom vidijo vse; vajena ro'ka, kar avtomatično vrti ročico, kajti film se mora posrečiti. Ti možje vedo, da taike prilike še dolgo ne bo več in da je vse to treba ohraniti za leta. Tik za operaterji stoje njih pomočniki, ki čakajo na prvih 300 m negativa. Koimaj je bil pre-menjen 300 m dolg filmski trak in vstavljen nov, že beži pomočnik s svojim zakladom k izhodu športnega polja, da preda teh 300 m na avtomobil, ki tam čaka. Avtomobil takoj zdrvi po ulicah, ki so manj prometne v središče Berlina. Med tem je že zapel telefon, najavil filmski tednik, ki ga je treba takoj skopirati. Vse gre kot po vrvici. Mož s kamero je iskal dogodke od 11. do 12.10, potem je oddal, ob 12.30 je dobil v roke mojster kemikalij in po 20 minutah je filmski dnevnik razvit. Kinematografi čakajo ... Zaradi naglice takoj predvajajo kar prvi negativ. Od 1200 m negativa ga odpade 1100 m in ostane samo 100 m. Delo več kot 10 filmskih operaterjev je dalo rezultat enega dne na športnem polju. Film se razreže in se sestavi iz več drugih delov, kar ne velja, gre seveda v koš. Od tam gre film zopeit v kopiranje in pomnoževanje. Komaj je dogotovljeno delo v ateljeju že zopet čakajo na ta tralk avtomobili, ki ga razvozijo ali na postaje ali pa na letališče in tako beži ta trak na vse dele sveta, v Hannover, Amsterdam, v Prago, na Dunaj, Pariz. Povsod ta trak težko pričakujejo mase navdušenih športnikov, ki hočejo čim preje videti na platnu olimpijske tekme. Delo, ki so ga opravljali ti ljudje, ki so zalagali ves sivet z dogodki iz Berlina, je trajalo 14 dni noč in dan brez prestanlka. Hitrost in vedna pripravljenost Berlinsiki zvočni tedniki lahko jutri vržejo v vse kinematografe dogodke, ki so se izvršili tekom današnjega dne. Tudi to jc rekord svoje vrste, ki ga je težko premagati, čeprav je danes tehnika na vrhuncu. Toda napačno bi bilo, če bi občudovali samo delo, ki ©o ga ti zvočniki opravili na olimpijskih igrah. Te tednike čakajo še veliko težje naloge. Za ta športni praznik so vsi vedeli in so se lahko pripravili nanj do podrobnosti, in je bilo lahko porazdeliti vse aparate in pomočnike k določenemu delu. Veliko težavnejša je naloga, kadar se kaj zgodi nepričakovanega, kaka velika katastrofa, požari, ali veliki politični dogodki izven Berlina. Značilen je bil v smeri obveščanja in filmanja požar gradu v Sttutgartu. Zazveneli so Morsejevi aparati in zapeli telefoni in v nekaj urah je vedel ves svet. Štiri ure po izbruhu požara so imeli že kratlko notico o tej nesreči vsi večji evropski listi. Štiriindvajset ur kasneje so imeli vsi časopisi podrobna poročila od svojih posebnih poročevalcev o vsaki malenkosti: Po šestih urah so bile tukaj tudi že prve slike o požaru. V teku tega časa pa so peli tudi že drugi telefoni in dajali druga navodila. Dve uri po izibruhu požara je bil že v glavni pisarni teh tednikov v Berlinu telegram, ki je javil, da je podružnica v Stuttgartu na delu in da filma že celo uro, 2e naslednje jutro navse zgodaj je prinesel prvi aeroplan prvi zavitek — 300 m filma. Oseminštirideset ur po izbruhu je bilo ves požar že mogoče videli na platnu med drugimi zanimivostmi. Organizacija Nemčija pozna tri velika podjetja, ki se bavijo s filmanjem dnevnih dogodkov. Prvi nemški tednik je izšel 1. 1922. Izdelal ga je pionir filmske umetnosti Messter. Njemu je sledil Deulig. Njegovo podjetje pa je prevzela Ufa, ki danes izdeluje 7 različnih filmskih tednikov. S svojimi 150 operaterji lahko ujame vse važnejše dogodke. Foxov tednik, ki je še mnogo bolj na široko organiziran, lahko s svojimi očmi zajame ves svet. Možje, ki lovijo na filmski tralk dogodke tega sveta, izhajajo iz najrazličnejših poklicev. Danes imajo že ta podjetja mlade ljudi, ki so se že v naprej posvetili temu' delu; starejši operaterji pa sc rekrutirajo iz slikarjev, kiparjev, portretistov itd. Vsi so svojemu poklicu vdani z dušo in telesom. Operaterjem pa stoji ob strani še cela vrsta pomočnikov. V začetlku vsakega tednika nastane vprašanje, kje najti kaj tvarine. Zato bi bilo mnogo premalo prebirati vse svetovne časopise in prezamudno. Podjetja imajo poseben koledar za termine, zraven tega so pa na vse važnejše stvari vabljeni. Nekateri teh terminov so čisto stalni, ki se ponavljajo vsako leto. Nato pride mož s škarjami. Iz 3000 m materi-ifaila mora izbrati 300 m tednika. To kar ostane, gre delno v arhiv, delno so pa to odpadki. Nato sestavijo filmski trak s tonskim trakom, potem pa roma h kopiranju. Napravi se nova sestavljena kopija, ki da negativ, ki ga pomnože, kakršna je pač zahteva na trgu. Težnja producentov teh 300 m filma — zvočnega tednika je pač ta, da Fielden, pilot angleškega kralja Edvarda VIII. ne zaostaja preveč za dnevnimi dogodki in časopisjem in da vrti ono, kar je pač najbolj aktualno. Lov za temi dnevnimi dogodki, ki jih mi v miru gledamo vsak večer v kinematografih zahteva od operaterjev mnogo razuma, čut za slikovitost in čut za to, kar ljudje pač hočejo videti. Poleg tega pa mnogo ljubezni v delu samem, močne živce, korajžo in odločnost, Kip francoskega maršala Franchct d'Esperey peljejo na koleščkih v družbo drugih slavnih francoskih velmož Berači na avtomobilih Težka im dolga je pot beračev in postopačev in težke so njihove skrbi, da se morejo prebiti skozi življenje. Zato se tudi ne smemo prav nič čuditi, da je današnji moderni čas vplival tudi na berače, ki se hočejo tudi modernizirati. Parola ameriških beračev je, da mora imeti vsak berač svoj avtomobili. Državni nadzorni urad za berače v Združenih državah, ki je pred'kratkim statistično dognal, da je v Ameriki več kot 25.000 poklicnih beračev, ki v svojem poklicu vedno uporabljajo avtomobil. Avtomobili, ki leže ob cesti in ki nimajo nobenega gospodarja v tej deželi brezmejnih možnosti niso nič posebnega in nobena redkost. Treba jih je znati le popraviti in nadomestiti pokvarjene dele. Toda to 6e da tudi priberačiti. če pa pride tak motoriziran berač po svojem poistu v kaik kraj, tedaj pusti svoj RolLs Royce starejšega tipa pri vhodu v mesto in nadaljuje svojo pot peir pedes aipostolorum naprej. Ko jc talko pritisnil na vse kljuke, kjer je imel kaj pričakovati, se vrne k svojemu avtomobilu in zapelje eno postajo najprej. Da, celo že moderni berači vedo, da je čas zlato. Dillingerjev muzej John Dilliager, ki je po aretaciji Al Caipona postal »sovražnik države it. 1«, je podlegel, kakor znano, preWkmj«ai od policijskih krogel v boju s chicaškimi policisti v čalkalnici nekega kinematografa na Lincoln Aveniji v Chicagu. Po smrti pa je postal nekak romantični jucnalc posebne kategorije. Njegovi prijatelji »sodeilavci« in občudovalci ga časte skoraj kot kakega narodnega junaka. John Dillinger je bil, kar je pa mamj znano, zelo nežen in občutljiv sin. Ljubil je svojega očeta in svojo mačeho — mati mu je ob porodu petega otroka umrla — prav tako kot svoje brate in sestre, na katere je bil zelo navezan. Dillingerjev oče je bil majhen farm er v Indianapolis in mladi John mu je bil piri delu velika opora, ker je bil silno priden in izredno močan. Kot dvajsetletni mladenič je John Dillinger prvič začutil težo kazenskega paragrafa. Zapeljan po nekem prijatelju je v popolni pijanosti zagrešil zločin, za katerega se je moral pokoriti osem let v kaznilnici. Njegov prijatelj, ki je pa ves zločin na-snoval, pa je dobil samo štiri leta ječe. Sele, ko je John Dillinger prišel iz poboljševalnice sc je začela njegova »podzemna karijera«. Strah o njem in o njegovi zločinski tolpi, s ka tero je grozil policiji in prebivalstvu, je še dobro znan. Njegov oče je bil pravičen, pošten in bogaboječ mož in 6e je zelo sramoval svojega pokvarjenega sina. Toda John Dillinger je oštaJ še nadalje z isto ljubeznijo navezan na očeta. Po Johnovi smrti je oče pokopal truplo svojega sina poleg groba njegove matere v Mooreville 59 Zeleni pekel »Ti preklemani jezuitje,« je rentačil, »niso imeli niti trohe fantazije. Zakaj niso mogli svojih cerkva postaviti ravno narobe.« DEVETNAJSTO POGLAVJE Odprto je vprašanje, ali je močna napredna država upravičena, da prebivalce svojih pokrajin ropa, da bi si pripravila trg za lastna državna podjetja. V celoti moramo to vprašanje potrditi. Tigri so pobijali in požirali govedo, odkar jim rasto zobje in narodne manjšine so samo tedaj zavarovane, kadar se tri mogočne države zavzamejo zanje. To je naravni zakon, katerega je Zeleni pekel lastnoročno potrdil in podpečatil. Ko je na vzhodnjem Angleškem vladala kraljica Boadicea, so imeli njeni rojaki približno enaka upanja in nade na življenje, kakor južnoamerikanski Indijanci za španskih osvojevalcev. Inki in Peruanci so pri tem žalostnem pravilu seveda izvzeti. Ti so živeli v kočah iz trsja in iz ilovice, ki so jih imeli za svoje domove, ter so bili s svojim življenjem docela zadovoljni. Veseli so bili, da so lahko s puščico in lokom skrbeli za svoje življenje. Duhovno življenje kakega nasilnega moškega rodu v tedanji Italiji se jim ni zdelo koprnjenja vredno. Njihovi rejeni dojenčki so se valjali v prahu pred kočami in so tuleč ter pomoči in tolažbe iskaje begali k materam, če so po pomoti stopili na trn. Njihovi bogovi so bili prijazne naravne sile. Kadar je strela jezno udarila na zemljo ali kadar je mesec od časa do časa žakril svoje obličje, so sklonili svoje glavne in se spominjali svojih grehov. Če pa se jim je posrečilo, da so ubili krepkega tura, so jedli, da se je kar cedilo od njih, plesali in se napili kakor vsa druga zdrava divja ljudstva ter čutili pri tem neskončno srečo. , To so bili Boadicejci, ki so živeli na vzhodnem Angleškem. V njihovo gozdno domovino so nenadno prodrli Rimljani. Niso bili posebno grozoviti, ali veliki grešniki. Toda dolgi in naporni vojni pohod jih je izstradal, da so bili lačni zabave. Po dolgem utrujajočem korakanju skozi gosto grmovje so si želeli razvedrila. Zato so ropali ženske, pokradli vse, kar se je dalo popiti ter angleškim bojevnikom trgali kože s hrbta, da so jih nesli za spomin svojim ženam domov. Imeli so prisrčno navado, da so pobijali glavarje ter njihove žene in hčere jemali za talce. Te prisrčne navade so se držali tudi v Angliji. Seveda je tako vedenje med divjimi narodi vzbujalo splošno ogorčenje in to v taki meri, da se je vzgoja novih podložnikov Rimljanom zavlekla za dobrih dvesto let. Toda Rimljani so se obvarovali najhujše sramote. Tistih preprostih duš niso silili naj časte Marsa in Venero in Jupitra. Verjetno je, da so bili Rimljani za to preveč pametni. Vedeli so Ko so pa zvedeli DiMingcrjevi prijatelji m častilci, da 72 let stari Dillingerjev oče živi v velikem pomanjkanju, so se odločili, da mu hočeijo pomagati. Dali so mu mesto »ravnatelja Dillingerjeve-ga muzeja*, ki so ga napravili v Chicagu. V tem muzeju so zbrali vse spomine lia Dillingerja: njegove fotografije, obleke, orožje in predmete, ki jih je uporabljal »pri delu« on in njegovi najbolj znani gang&terji. Muzej je postal izredno popularen, in tako si tudi služi stari Dillinger svoj vsakdanji kruh. Prenos 287.500 voltov električne energije V zadnjem času se mnogo piše o ogromnih napravah Colorodi za »Boulder Dam« — največji jez na svetu, ki naj bi oskrboval električno centralo z 2 mili j. H P, ki bo dovajal tok celi Coloradi, obenem pa možnost za namakanje prostranih pokrajin in za oskrbovanje s pitno vodo važnih mest. Radi tega bo treba napeljati 287.500 voltov električne energije 426 km daleč. Da bi zmanjšali do maksimuma izgubo energije, ki je pri takem napeljevanju in taki strašni napetosti nujna, so preračunali, da bodo morali uporabljati cevkast kabel, ki bo imel v zunanjem premeru 15 cm. Kabel bo imel natezno moč do 10 ton. Celokupna teža kabla pa bo znašala 6.170 ton. Če še omenimo stebre, ki bodo dvojne vrste in ki bodo visoki okrog 33 m odnosno 43 in od katerih bo vsaki tehtal okrog 10 do 12 ton, si moremo vsaj približno predstavljati orjaške dimenzije te gigantske zamisli. Udobna ieča Tajnik za notr. zadeve Zed. držav je obiskal Filipinsko otočje in ukinil staro razvado, po kateri so odhajali vsi jetniki trikrat dnevno na kosilo domov. Oblasti so na ta način veliko pri-štedile. Za manjše zločine obsojeni kaznjenci fo celo smeli prenočiti doma. Seveda ni pobegnil pod temi razmerami noben^ jetnik, kar so vedno ponosno naglašale oblasti v svojih poročilih. Toda ječe so izgubile svoj pomen, ker so živeli tudi ečletni obsojenci dejansko napol doma. Mesto, ki ima Idealen zrak Malo katero mesto ima tako čist in svež zrak, kakor glavno mesto Švedske — Stockholm, ki leži sredi jezera, poleg tega pa ima velike parke, greje se in sveti pa se izključno samo z elektriko, katero oskrbujejo velikanski švedski rudokopi. Stockholm prav posebno skrbi za svoje parke. Samo letos so uredili 162.500 km2 parkov. Celokupna površina stockholmskih parkov znaša 4,450.000 km2. tudi, da ima dobrodušnost divjakov nekje mejo. V Južni Ameriki je bila morda vsa nesreča v tem, da sp španski osvojevalci naprej podjarmili Inke v Peruju. Kar se tiče ropanja, mora ropar imeti jasno vest in biti prepričan, da cilj posvečuje sredstvo, če hoče kdo kak narod rešiti iz divjaštva z mečem in s kolom. Te rešitve v luči zgodovine niso potrebovali Inki, marveč kvečjemu Španci. Stara peruanska vlada je bila tako popolna, kakor le more biti kaj v tem pokvarjenem svetu popolno. Veliki vladarji Inkov so vihteli svoje žezlo nad širno državo, v kateri je bilo prešuštvo nekaj neznanega in kjer zasebne lastnine ni bilo treba nikdar držati pod ključem, ker je bila ogromna večina ljudi poštenih. Stotisoči Indijancev so veselo delali po poljih, stare ljudi so spoštovali, lenobo kaznovali z ječo. Ker je vonj zemlje bolj razveselil, kakor zatohli smrad v ječi, je dežela dajala obilne sadove. V gorah okoli Cuzca so kopali zlato in srebro, toda ne zato, da bi sebi kupovali slavo. Svetišče sonca naj bi bilo vredno in dostojno velikega božanstva, ki nosi rešite.v in zdravje, katero so častili v njem. Ne da se zanikati, da so Španci, ki jih je utrudila pot in mučila mrzlica in ki je v njih očeh gorel pohlep za zlatom, delali poleg vljudnih in častitljivih Inkov zelo klavern vtis. V moralnem oziru sploh ni bila mogoča nobena primera, kakor vidimo iz pretreslji- Mož: »Tvoja potratnost presega že vse meje. Skrajni čas je že, da se ločiva.« Zena: »Prav, saj sem bila že itak namenjena odpotovati čez poletje v Dalmacijo.« * »Lovec Lisec mi je ondan zatrjeval, da je z enim strelom dva zajca podrl.« »No, meni pa je trdil, da je ustrelil kar štiri.« »Imenitno I Imel te je tedaj za dvakrat bolj neumnega od mene.« Važno! ”AO; Novo! Dr. IVAN PREGELJ Osnovne trtice književne teorije broširano Din 24"— Dr. ANOELA PISKERNIK SloforCeh slovenshega ln nemškega jezlha s slovnišklml podatki za Slovence broširano Din 20'—, vezano Din 30"— JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA y Ljubljani ir vega priznanja, katero je na smrtni postelji pisal preprosti španski vojak, ki je spričo take vzorne omike obžaloval pohlep in strahotna dela, ki so si jih nakopali na vest on in njegovi tovariši. Ti španski osvojevalci so govorili, da nosijo Inkom novo vero, novega boga ljubezni, pravice in bratstva. Toda v resnici so pod to pretvezo samo ropali, kradli in ubijali. Ni čudno, da je glas o tej zasovraženi novi veri, ki so jo nosili ljudje s krvavimi rokami in Kristusovemu nauku škodili več, kakor vsi pogani, šel še stoletja. Najbolj in najdalje so se teh dejanj spominjali Chiriguanci, lep, bojevit narod, ki je živel ob vznožju And in se zlobno smehljal, kadar mu je kdo krščanstvo samo omenil. To se je dalo opravičiti. Toda kljub temu je bilo krivično, zakaj sveti očetje, ki so prišli za osvojevalci, možje, ki so dospeli v Južno Ameriko petdeset let po Pizarrovi smrti, so nosili v srcu željo, da bi domačinom čim bolj koristili. Prizadevali so si, da bi v njihovih krajih osnovali misijonske postaje, ki naj bi postale središča blagoslova za Indijance. Po lovu za zlatom je prišlo spreobrnjenje. Toda, kakor v večini primerov je bilo tudi tu spreobrnjenje prepozno. Smrt Atahualpe, zadnjega vladarja Inkov, je opozorila vse Indijance in jim dala povod za nezaupanje. Iz številnih misijonskih postaj med Tarigo in med Santa Cruzom dela Sierra so znova in znova preganjali misijonarje. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/ICL telefon 2994 1» 2996 Uprava: Kopitarjeva 6. »oiovensKJ aoui u j Teiefor) 299a Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ced Lsdajatelij: Ivan Rakovec. Urednik: Jose količek.