Slev. 578.	V	Ljubljani,	v	soboto	dne	10.	maja	1913	Leto	111.
pREDN]STVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 51.8 (tiskarna T. nadstr.). Uradni ure za stranke so od 10. do 11. donoldne in od 5. do 6. noj oldne vsak dan razen nedeli in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne . ;	sprejemajo	:	:
NAROČNINA: eelolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za AvstroO; rsko in Rosno K 21'fiO, polletna K 10'80, četrtletna K 5 40, rresečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za : :	oslsio	inozemstvo	in Ameriko oe^letno K 36‘—.	:
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •'	ob pol 11. dopoldne.	■. •. •
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburpovi ulici štev. 6, II., in uraduje ^a stranke od 8. do 2. dopoiduc in cd 3. do 7. zvečer Ineerati: tnosto| na pctiivntica £0 vin . po<rojen prostor, poslana :::	in reklame 4C vin. — Inserate fj rejen a upavnišlvo.
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo
■■■	—	Reklamacije	lisla	so poštnine proste.	————
Pred sestankom parlamenta.
Dne 15. maja sc snide avstrijski državni ebor.
Ko je na Balkanu izbruhnila vojna, so utihnili parlamenti v I3e!^radu in Sofiji, na Cetinju, v Atenali in Carigradu. Pod orožjem so nekdaj molčale muze, zdaj počivajo v takem slučaju ljudska zastopstva. Iz tradicije absolutizma izvira nepisana in nepodpisana tiha pogodba, da suspendira vojna ustavno življenje in uveljavlja diktaturo.
Tupatam so še trmoglavi ljudje, ki se ne znajo sprijazniti s takimi navadami. V Srbiji jc opozicija tako dolgo ugovarjala in protestirala, da je vlada naposled sklicala skupščino kljub vojnemu stanju. Tudi bolgarsko sobranje je zborovalo med vojno, kar ni oviralo zmag bolgarske vojske, ne zavzetja Odrina.
Avstrija ni imela vojne z nikomer. Ali naš parlament je bil suspendiran, poslanci so bili *brez potrebe na počitnicah. Vlada ni imela nikogar, da bi ji tolmačil voljo narodov, nikogar da bi dajal podlago državnemu gospodarstvu. Sama nase je bila odkazana vlada, vso odgovornost je morala prenašati sama.
Seveda br si bil grof Stiirgkli laliko pomagal. Sklicati državni zbor ni težka reč; laliko bi bil to storil, kadar bi bil hotel. Vpraša sc le, če mu jc bilo dovoljeno. Laliko Je namreč mogoče, da mu je to zabranil grof Berchtold, ki se je bal, da bi mu parlament zmotil njegove ženialne načrte. Grof Berchtold nima sicer prav ničesar ukazovati avstrijskemu ministrskemu predsedniku; če bi bil grof Stiirgkli mož čvrste volje, bi bil storil to. kar se zdi njemu prav in potrebno, pa ne bi bil vprašal, česa želi ali ne želi zunanja ekscelenca. Toda take so v Avstriji navade, da vrana vrani oči ne izkljuje, roka pa umiva roko. Grofu Stiirgkhu ni prihajalo na misel, da bi pripravljal kakšno zadrego grofu Berchtoidu, in parlament je ostal na počitnicah.
Skoraj za čudež moramo smatrati, da bo vendar še sklican sredi tega meseca. Kajti slišati je bilo že vse drugačne glasove. Rok njegovega sestanka sc je odkladal in odkladal. šla pa je tudi govorica, da sploh ne bo več sklican, ampak razpuščen. In v Avstriji se ne bi bil nihče čudil, če bi se bilo to zgodilo. Kajti davno smo vajeni, da je parlament v tej državi peto kolo na vozu in da živi, hira in umira po volji drugih.
Ali krivično bi bilo dolžiti samo vlado, da nima dovolj ustavnega čuvstva. Parlament ima po zakonu obširen delokrog in veliko kompetenco, in če se zaveda svojih pravic in svoje moči, je njegova volja lahko merodajna. Odgovornost za klavrne razmete vsega našega življenja ne zadene parlamentarne večine nič manj kakor vlado; njega krivda je še veliko večja kakor vladna, kajti ministrstvo, ki je le eksekutivni organ, se lahko izgovarja, da se ravna po direktivah, ki jih spoznava po vedenju državnozborske večine in po sklepih zbornice.
LEV N. TOLSTOJ:
Pravljica o Ivanu Bedaku.
Prevedel dr. Ljttd. Pivko.
(Dalje.)
Prestopil je švabski car z vojsko mejo in poslal prednje straže iskat, kje je Ivanova vojska. Iskali so in iskali — vojske ni nikjer. Čakajo in čakajo, če se kje ne pokaže? O vojski ni sluha, nimajo se s kom vojskovati. Poslal je švabski car vojake, da napadejo vasi. Prišli so vojaki v prvo vas — pritekli so bedaki in njihove žene, gledajo vojake — čudijo se. Vojaki so jeli jemati bedakom žito. živino: bedaki dajejo vse — nihče se ne brani. Šli so vojaki v drugo vas, vse je ravno tako. Hodili so vojaki dan. hodili drugi dan — povsod je enako: vse jim dajejo — nihče se ne brani — in vabijo jih, naj oslanejo pri njih. — »Ako se vam, dragi prijatelji, na vaši strani slabo godi, pridite k nam za vselej!« Hodili in hodili so vojaki — vojske ni nikjer in povsod živi ljudstvo — živi sebe in ljudi, ne brani se in vabi jih k sebi.
I esno je postalo vojakom, prišli so k svojemu švabskemu cariu. — »Ne moremo se vojskovati«, pravijo, »odvedi nas v drugi kraj; radi bi se bojevali, tukaj je pa to kakor bi kislo kašo rezal. Ne moremo se tukaj več bojevati.«
Razsrdil se je švabski car in velel vojakom, naj prehodijo vse carstvo, opustošijo vasi. po-žgo hiše in žito in pobijejo živino. — »če ne izvršite'moiega povelja, zapadete vsi smrti.«
Ustrašili so se vojaki, jeli požigati hiše in žito, pobijati živino. A vendar se bedaki ne branijo, samo jokajo. Jokajo starci, jokaje starke, jokajo majhni otroci.	_
»Zakaj nam pustošite?« pravijo. »Cemu imetek zastonj gubite? Ako vatn je česa treba, potem si rajši jemljite!«
Usmilili so se vojakom. Niso šli dalje in vsa vojska je razbežala.
XII. _
T ako je odšel tudi stari vrag — Ivana m ugnal z vojsko.
Izpremenil se je stari vrag v odličnega gospoda in se pripelial v Ivanovo carstvo, hoteč
Kdor pogleda z bistrim ckom v mnoštvo naših političnih homatij in protislovij, bo opazil, da je vse skupaj ogromen circulus vitiosus. Vlada sc ravna po volji državnozborske večine,. državnozborska večina pa izpoljnjuje voljo vlade. To je navidezno kakor eno srce in ena duša. Pa je vendar le absolutistično nagnenje na eni in hlapčevska strahopetnost na drugi strani.
Prav zadnji časi so bili v tem oziru izredno značilni. Vsi vemo, kaj se je godilo v državi in izven nje. Domišljavi Berchtold, ki bi v kakšnem privatnem podjetju s svojimi kvalitetami ne dobil niti najskromnejšega zaupnega mesta, v državi nam pa vodi prokuro. je uvedel ero »aktivne« zunanje politike, kateri je manjkalo toliko glave kolikor repa. Angažiral je vso državo za neke svoje fantazmagorije, za katere niso imeli avstrijski narodi niti toliko zmisla, kolikor za rastlinstvo na mesecu. Spravil nas je s svojimi diplomatičnimi kolobocijami v konflikt z večino Evrope; kjer je bilo kaj simpatij za nas, jih je s svojo manikurirano nerodno roko zatrl. In če ne bi bili naši »sovražniki« le šc bolj pametni kakor trmasti, bi nas bil nedvomno pognal v svetovno vojno. Vse to za prazen nič. za Albanijo, ki obsega toliko avstrijskih interesov kolikor Tasmanija, za Ska-der, ki se nas toliko tiče, kolikor Ninive, za nekega še neimenovanga kralja, ki nam je toliko mar kolikor samarkandski ali pa gerolštajnski knez.
Za to politiko v oblakih smo se sprli z balkanskimi narodi, pri katerih imamo resnične gospodarske interese. Ako se odvračajo trgovski stiki na Balkanu od Avstrije, pa iščejo zveze z drugimi državami, je za to odgovorna Bercli-toldova vrtoglavost, katero smatra ta duševni velikan za politiko. Če je naraslo južno od nas pravo sovraštvo do nas. ki pač ne i)ospcšuje pogojev svetovnega miru. se s tem dvomljivim uspehom lahko pobaha Berchtold. Če so države izven trozveze postale napram nam še bolj nezaupljive, se za to lahko zahvalimo Berchtoidu. Če je vse javno mnenje v Evropi
— tudi ono v Italiji, večinoma celo v Nemčiji
— razdraženo proti nam, je to dosegla v neztni-selnosti dosledna politika Berchtoldova. In če nas bo vse to veljalo miljone in miljone izdatkov, pa miljone in miljone izgub, je tudi to »zasluga« tega človeka, ki nam ga je Bog v svoji-jezi poslal v pokoro in nadlogo.
Kdor ne sodi ljudskega mišljenja po pisavi podkuplieuih brezznačajnih žurnalističnih prostitutk. ve, da trpi vse prebivalstvo Avstrije pod bremenom krize, ki nam jo je nakopal ve-leslavni Berchtold. Ako bi se danes uvedlo ljudsko glasovanje o tej blazni politiki, ne bi bilo zanjo po vsej državi toliko glasov kolikor proti njej v eni sami vasi. Tudi v onih strankah ki gredo za vlado čez drn in strn so se oglašali glasni protesti zoper vojno hujskarijo in zoper vso tendenco oficielne zunanje politike.
V	tej dobi silne napetosti je bil parlament pač poklican, da izreče svoje mnenje in vrže svojo voljo na vago. Vlada ga ni sklicala. Ali
ga uničiti z denarjem tako, kakor Tarasa Tre-bušnika.
»Hočem vam izkazati dobroto:	modrosti
vas naučiti. Pri vas«, pravi, »si postavim hišo in osnujem trgovino.«
»Nil, nuj bo, le ostani!«
Prenočil je odlični gospod in šel zjutraj na trg, prinesel velik mehur zlata in list papirja in pravil: »Vi vsi živite kakor svinje — naučiti vas hočem, kako je treba živeti. Postavite mi hišo po temle načrtu, vi delajte, jaz bom pa dajal navodila in z zlatim denarjem boin plačeval.« In pokazal jim je zlato. Začudili so se bedaki: pri njih ni bilo denarja, izmenjavali so si drug drugemu reč za reč in plačevali z delom. Za-čudrli so se zlatu: »Lepe igračke«, pravijo. In začeli so gospodu menjavati za zlate igračke reči in delo. Stari vrag je začel kakor pri Tarasu trositi zlato in izmenjavali so mu za zlato vsakovrstne reči in izvrševali razna dela. Razveselil se je stari vrag. misli si: »Moj posel gre po sreči, uženem sedaj Bedaka, kakor sem Tarasa in kupim ga z vsem. kar je njegovega.« Jedva so si bedaki nabrali zlatega denarja, so ga razdelili vsem ženam na vrat in vse deklice so si ga vpletale v lase; tudi otroci so se začeli na ulici z njim igrati: vsi so ga imeli toliko, da ga niso hoteli več jemati. Odlični gospod pa ni imel hiš niti do polovice postavljenih in z žitom in živino se ni preskrbel niti za leto dni. In naznanil je gospod, naj pridejo k njemu delat, naj mu pripeljejo žita, priženejo živine: za vsako reč in za vsako delo bo plača! mnogo zlatov.
Nihče ne prihaja delat in ničesar mu ne nosijo. Le tupatam priteče deček ali dekletce, da menja jajce za zlat. inače pa ni nikogar in jesti že skoro nima kaj. Odlični gospod je bil lačen in šel ie po vasi, da si kupi obed; — vstopil ie v en dvor. ponuja zlat za kokoš, gospodinia ne jemlje. »Imam jih itak dovolj«, pravi. Stopil je h kočarici da si kupi slanika — ponuia zlat. »Ne potrebujem«, pravi, »mili človek, otrok nimam, nikogar ni. ki bi se z njim igral jaz sem si pa že vzela tri komade kot posebnost.« Sel je k mužiku po kruha, a niti mužik ni vzel denarja: »Ni mi treba«, pravi. »Če hočeš božlo miloščino, na počakaj, povem ženi. da ti odreže.«
(Konec prihodnjič.)
predsednik Sylvester je imel tudi brez Stiirgkha pravico, da povabi poslance na sejo. Večina državnega zbora ima toliko moči, da izsili sklicanje. Molčali pa so vsi kakor grobovi in s svojo tišino so dali Berchtoidu pretvezo, da je nastopal pred Evropo, kakor da govori v imenu vse Avstrije.
Klavrnost parlamentarne večine se krvavo maščuje nad avstrijskimi narodi. V zadnji vrsti pa si morajo narodi sami potrkati na prsi: Zakaj pošiljajo tako večino v državni zbor? Bliža se dan plačevanja, in takrat bo jok in stok in škripanje z zobmi. Ali prepozno bo takrat. Popraviti se preteklost ne da. Pripraviti se da le boljša bodočnost.
Izkoriščanje mase po molitvi.
I.
One dni v »Zarji« objavljeni slučaj lova na hranilnično knjigo starega, bolnega siromaka v žužemberškein farovžu, ki ni imel druzega premoženja, kakor dve vložni knjižici, s katerima si je kupil rento za življenje, je slučaj grdega izkoriščanja verstva v pridobivne namene du-hovenstva. — Katoliški duhovnik je po fondih iz prejšnjih časov dobro preskrbljen in vlade katoliških držav, ki ga še uporabljajo za pomoč pri vladanju mase, ga podpirajo tudi z državnim denarjem; celibater je, ni mu treba biti v skrbeh za sedanje življenje.
Zgodovina gospodarstva vseh narodov razkazuje različne načine izkoriščanja mase. Glavni način izkoriščanja mase je, da se polasti človek ali več ljudi zemlje, ki potem postanejo tudi lastniki ljudi na njej, ki potem lahko izključujejo druge od pridobivanja, si jemljejo pridelke drugih, katerim pripuščajo delo in življenje na njih lastni zemlji in se ta manjšina potem dobro redi od večjih vrednosti, ki jih masa z delom v poljedelstvu za njo stvarja. Navadno nastane tako razmerje s silo. Siloviti ljudje se združijo in podvržejo miroljubnega kmeta. Suženjstvo, robota, tlaka so imena za izčrpanje mase v tej obliki izkoriščanja.
Narava podaja razne dobrine in človek je najvišja dobrina narave, ker proizvaja s svojim delom največ za življenje potrebnih stvari, človeško delo še le omogočuje rabo naravnih proizvodov. Izkoriščanje človeka se godi tako, da se človeku odvzamejo proizvodi njegovega dela in se ga sili k delu in si drug človek pridobiva stvari, katere potrebuje za svoje življenje, ne da bi si jih bil pridobil sam s svojim delom. Začetkoma razvojev so ženske, otroci sužnjt moških, ti morajo delati in moški so lovci, ki ne pripomorejo dosti k zdrževanju sebe. Dolga tisočletja so ženske, otroci last moža, katere lahko uničuje, prodaja. Pri Rimljanih pa jc žen-
Socialistični eksperiment pri gradnji panamskega prekopa.
(Po John Recdu predelal Iv. Molek.)
(Konec.)
Vlada jc prvotno nameravala izročiti gradnjo kanala privatnim podjetnikom, toda nihče ni hotel sprejei ogromnega dela. Oglasilo se je sicer več družb, ali vlada ni bila zadovoljna z njih ponudbami, in tako ni preosta-jalo drugega, kakor da je stric Sam sam prijel za delo. Ir stric Sam je bil gotovo presenečen, ko je spoznal, kako gladkejše in bolj ekonomično gre delo izpod rok na ta način, kakor pa bi šlo v rokah privatnih podjetij. Socialisti vedno naglašamo. da vlada zamore vsako pod-vzetje izvesti veliko cenejše kakor pa zasebni podjetniki in vlad. komisija v Canal Zone je zdaj prepričana, da je to resnica. Povedali smo že, kako imenitno poslujejo stric Samove proda-drugače delavci ne mogli izhajati. Tako misiji niti na misel prišlo, da bi pričela kaj takega. Zanesli so se, da bodo privatne prodajal-nice v Panama City in v Colonu preskrbovale delavce z vsemi potrebščinami. Ali kmalu se je pokazalo, da tamošnji trgovci nimajo mnogih reči, brez katerih Američani in njihove rodbine niso mogle izhajati. Dalje so domači trgovci pričeli izkoriščati delavce z neznosnimi cenami, kakor so že izkoriščali Francoze poprej. Čimbolj je raslo število delavcev na prekopu, tembolj je rasla draginja in če bi šlo tako naprej, morala bi vlada kmalu zvišati plačo, ker bi ker bi drugače delavci ne mogli izhajati. Tako je bila vladna komisija prisiljena odpreti lastne prodajalnice — in vprašanje draginje je bilo rešeno. Ravno tako jc bilo z restavracijami. Komisarji so v začetku prepustili preskrbo-vanje hrane izključno zasečnim tvrdkam; toda že v par mesecih se je videlo, da tako ne more iti. Privatni hotelirji so gledali samo, da kolikor mogoče več dobička iztisnejo iz delavcev, med tem ko je bila čistoča in kvaliteta hrane postranska stvar. In vlada le bila zopet prisiljena prevzeti tudi to stvar v svoje roke in rešen je bil drugi problem. In tako je šlo 2
ska že dolgo pred Kristom enaka možu. Pri drugih narodih v Evropi je ženska skoraj do konca 19. stoletja sužnja moža.
V	obrambo pred drugimi in v pridobitev boljših lovišč nastajajo družitve moških in močneje družitve preganjajo slabotnejše, jim jemljo lovišča — jih snedo. Ko je kmetovanje stalno postalo, izrabljajo v delu močnejše družitve premagane ljudi kot sužnje. Med Germani, Slovani se je to dogajalo v prvem srednjem veku; prej pri Rimljanih, Grkih. Iz vseh teh ljudi so nastale večje družitve, so nastali narodi. Ko nastane kmetija, ki zamore stalno prehranjevati ljudi in več proizvajati, nego potrebuje kmet sam za golo življenje, postane kmet posebno dobro sredstvo izkoriščanja. Število sužnjev, katere dobivajo vojaško organizirane čete, družitve po roparskih vojskah drugih družitev, pomnožuje kmet. Roparske družitve gledajo na to, da se sužnji ne spuntajo, in pazijo na to. da kmet prihaja v vedno večjo odvisnost od teh roparskih družitev. 1 ako padajo cela ljudstva v tlakar-stvo. Rimljani so taka roparska družba bila, srednjeveške in moderne kolonije so tudi primeri takega izkoriščanja. Zmagovalci si uredijo to izkoriščanje. Nastanejo uradniki za krotenje svojh rojakov, nastavljajo se vojaško izvežbani ljudje. Vodja zmagovalne družitve se obda s služabniki, katere dobro preskrbljuje, jim daje dosti drugim odvzete zemlje in ljudi, kmete na njej. Masa se drži v poslušnosti iti nje delo se izčrpava. Vladajoči skrbijo za to, da se ne more ganiti. Usmrčenje v raznih oblikah je kazen za protivuike vladajočih.
Drugo sredstvo izkoriščanja človeka je, da se odteguje sočloveku hrana, da se ga z lakoto mojstrujc. Kmeti so živeli ob začetku kmetijskega delav zadrugi, v komunizmu. Germani, Slovani so gospodarili začetkoma našega raču-njenja časa, pred 2000 leti, v zadrugah. »Mark-genossenschaft«. »mir«, »zadruga«; kmeti so bili zadružno organizirani. Vsak naj dela in vsak dobi svoje preživljenje iz skupno pridobljenega. Sčasoma je prišlo do tega, da je veljalo: »prvi, ki si je kos zemlje ogradil ter rekel, da je njegov in ni naletel na odpor drugih, je bil ustanovitelj zasebne lastnine«. Dasi so prvotni ljudje komunistično gospodarili, so imele posamezne manjše družitve, »zadruge«, »marke«, skupno njim oddeljene kose poljedelskega sveta, lova, ali riba-renja, izključno lastnino kosa kmetijskega svta. ki se je. zval *marka«, »mir«, »zadruga«. Počasi se je razvila izključna lastnina na posameznih premakljivih stvareh.
To pridobivanje in izključna raba stvari ie sčasoma zadobila priznanje večine sodružnikov in postala stalna institucija. — Ljudje so se množili in treba je bilo več živil. To je povzročalo, da se ni več skupno proizvedeni živež delil, ampak posamezni kosi skupnega sveta. Sča-
vsemi ostalimi poizkusi, kar smo jih omenili in s stoterimi drugimi, ki jih ni mogoče omeniti. Vladni komisarji od prvega do zadnjega izjavljajo, da ta pot za rešitev tozadevnih problemov je bila najpraktičnejša. kar jih zamore narekovati zdrava človeška pamet. Seveda, ako bi jim rekli, da »ta pot« in socializem pomenita brez malega eno in isto, bi komisarji morda ne hoteli verjeti. Ali vendar je tako.
Kljub temu, da tako gladko teče socialistični eksperiment v Canal Zone, socializem to še ni. Varati se ne smemo. Socializma v Panami še ni. Pred vsem tam manjka demokracije. Vlada je birokratična. Osem mož vlada vso Canal Zone. Vladno lastništvo je blagoslov delavstvu le tedaj, če imajo delavci vlado v svojih rokah. Poprej ne. Dokler nimajo del. besede v izbiranju, nastavljanju, odstavljnju tistih glav, ki pod vladnim lastništvom nadzorujejo delo. tako dolgo ni gospodarske svobode. Ako bi delavci pri gradnji Panamskega prekopa sami volili tistih osem komisarjev, če bi imeli pravico odstaviti jih vsak čas, potem bi tamkaj že imeli lep kos socializma. Tako je pa le delen eksperiment.
Poizkus v Canal Zone bi se moral začeti tudi kje drugje.
Eksperiment v Canal Zone je le začetek
—	iu dober začetek kljub vsem nedostatkom. Hvala lepa kapitalistični vladi Zedinjenih držav, da je našla potrebo poizkušati kolektivizem in socializem v Panami. Kadar se ta poizkus raztegne na vso Ameriko v zvezi z direktno zakonodajo, potem bomo imeli socialistično družbo v pravem zmislu. Ako se je poizkus obnesel v Panami, ako prinaša dobrobit
45.000	delavcem, zakaj se ne bi obnesel tudi v vsej republiki na dobrobit 90 miljonom prebivalcev?
Na delavcih je ležeče, da se to res zgodi. Čim prej delavci vzamejo politično moč vlade v svoje roke, tem prej lahko izpremenijo sedanji kapitalistični družabni red v socialističnega, temprej izpremene mezdno sužnjost v gospodarsko svobodo in temprej bo vlada delavska, kajti vlada bodo delavci sami.
na splošno zahtevo se ponavlja samo tri dni in sicer od sobote 24. t. m. do pondelka 26. t. ra.
= v Kino-Ideal. =
soma se je delil in oddajal poljedelski svet v posameznih kosih dosmrtno; po smrti posestnika je dotični del zemlje zopet pripadel skupnosti in se oddal drugemu vžitkarju. Tudi var-čenje, egoizem, da ima človek izključno zase kaj m posebno, ko se je utrdila familija, trdnejša, stalna zveza^ z žensko — začetkoma je bila ta di užitev slučajna in s tem tudi z otroci, je morda tudi to pomagalo ustanoviti zasebno lastnino.
„ Natala je delitev dela, iz kmetije so sc izločali rokodelci, nastali so tudi trgovci. Dasi so gospodarili v zadrugah, so le morali imeti zasebno lastnino, da so ložje izmenjavali svoje proizvode s kmeti. Začetkoma so hodili rokodelcina delo h kmetu .pozneje so si zidali mesta. Na stin (»Stohre«) so prodajali svoje delo. v mestnem gospodarjenju že tudi proizvode si-rovm, od kmeta pridobljenih. Mestno delo bo-K3ti vsaj nekatere. Iz posojanja, iz prodaj anja po visokih cenah nevednežem, iz trgovine z višjimi 'duhovnimi, posvetnimi dostojanstveniki nastanejo večja premoženja, trgovci ropajo po morju in kopnem. V mestih delajo tudi s sužnji .Meščani si osužnjijo tuje ljudi, kupujejo zamorce 'in potem osužnjiio tudi druge sodelavce ki ne morejo priti do samostalnosti. katero jim'zapira •manjšina bogatejših. Človeška delovna moč po-stane tržna stvar, lastniki proizvajalnih sredstev silijo delavstvo z lakoto k cenenemu delu
Na deželi si je osvojil kmetijsko zemljo člen zmagovalnih vojaško organiziranih združitev in si osuznjil kmeta po tlaki in roboti, s svojimi dingov. Jeb.1 tesno združen proti masi in proti kraljem. Dofeil je pa nasprotnika v meščanu, ki se je združeval v mestih po zadrugah. Meščan je obdal mesto z zidom in izčrpaval grajščaka m kmeta m slednjič podrl tlakarsko gospodar-
V! °' Je< et postal prost te ,,asi!-
nosti, postal gospodar pridelkov svojega truda. Ali na te pridelke segala je mrtva roka duhovnikov 111 prav živa roka meščanov, ki so od kme-We morah po večjem dobivati svoje zaslužke. Ze tudi pred padcem fevdalne posvetne gospode ■je marsikateri bogat meščan lastil cele vasi V mestih pa so monopolizirali delo; močnejši'so izključevali revnejše od pridobivanja, prepuščali jim le komaj zaslužke, da so revno, pa tudi najrevnejše izhajati mogli. Le nekaj ie srečnejše dobe v srednjem veku v Evropi za delavno, produktivno meščanstvo.
Iz srednjeveškega meščanskega gospodarstva so se razvila velika premoženja in v njem se je razvilo gospodarstvo velikega kapitala Ta razvoj je videti tudi pri starih Rimljanih in Grkih. Bogataši vladajo, imajo moč državnih vlad v svojih rokah in varujejo svoje načine pridobivanja, izkoriščanja drugih z lakoto. Evropejsko človeštvo se je proti prebivalstvu srednjega veka podeseterilo, lastniki proizvajalnih sredstev imajo maso meščanskega dela in iz kmetije v mesta došle v svojih rokah, urejajo si lahko proizvajanje tako, da imajo vedno dosti rok na razpolago, katere plačujejo, kakor hočejo. Veliko poljedelskega sveta je po tisočih oralov v rokah posameznikov. Ti veleposestniki izstra-
^1av’ca- rn‘ljonov manjših kmetu ki bi preživljale večje kmetske familije, bi lahko bilo vee v Evropi, ko bi mrtva roka veleposestva ne držala toliko poljedelske zemlje v svojih rokah. Mestna tla so zasebna last-nina in tako po stanovanjih sredstvo za izčrpa-vanje one mase, ki mora v mestu živeti Pomanjkanje poljedelske zemlje je tudi vzrok izseljevanja kmetskih ljudi v mesta, v tuje zemlje.
(Dalje.)
Ljubljana in Kranjsko.
»Ženski list«, glasilo slovenskega socialističnega zenstva je izšel in ga priporočamo vsem sodruzicarn in sodrugom. Njegov namen je zbujati nase zenstvo in je vzgojiti v razredno zavedne bojevnice socialne demokracije, lzhajgl bo vsako prvo soboto v mesecu in velja do konca leta 1913. osemdeset vinarjev, posamezne številke pa po deset vinarjev. Dobiva se po vseh prodajalnah konsuiimega društva za Ljubljano in okolico (Ljubljana, Siska. Vič, •Tržič. Jesenice, Sava, Koroška Bela) dalje v Zagorju. Hrastniku, Trbovljah. Trstu V Nabrežini ^a ima sodružica Colja, v Gorici sodrug Alojzij Štolfa in v Solkanu sodug Jože Srebrnič. Naroča se ga pa lehko tudi pod naslovom-Uprava »Zenskega lista« v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
—	Razžaljeno Veličanstvo. Včeraj je Ijub-Uanski državni pravdnik gospod Luschan srečno priplezal na vrhunec svoje pravniške slave in temu vnetemu stražarju »družabnega reda« svetujemo, da se prav naglo poslovi od pravd-niške karijere, ako neče zapraviti sijajne svoje reputacije. V članku »V Ameriki in pri nas« smo pogledali mimogrede nekoliko v norišnico amerikanskih miljarderjev, ki z blazno rafini-ranostjo zapravljajo okrvavljene sadove dela ameriškega ljudstva. Ljubljanski državni pravdnik se je do tal priklonil pred dolarskim Veličanstvom in nam konfisciral odstavek dva-najstih vrst. Ker je svoje uradne dolžnosti do razžaljenih amerikaskih miljarderjev začutil precej pozno, so domalega vsi čitatelji dobili list še pred zaplembo.
~ Kako zapravljajo davčni denar? Na prav čeden škandal avstnjskega militarizma opozarja javnost — vladni »Fremdenblatt« Vojni minister izdaja že nekaj časa reklamni list (»Militširische Rundschau«), ki je v ponedeljek začel izhajati dnevno. »Fremdenblatt« ostro napada vojno upravo zavoljo hujskajoče in rožljajoče pisave njenega glasila in nadaljuje: »Sredstva, iz katerih zajema »Rundschau« za svoje eksperimente, niso privatna, temveč teko iz državnega denarja. Iz davčnega denarja, ki ga dobiva vojna uprava za vzdrževanje brambne sile, in iz neoficialnih davkov, ki se nalagajo pripadnikom armade, se plačujejo ti eksperimenti glasila vojnega ministrstva. Državni denar, ki ga vselej, kedar je treba za ar-
»	Pripadn'ke kaj storiti, primanjkuje,
se lahkomiselno razsipa za nezmiselno stvar.«
Po tej krepki lekciji napada »Fremdenblatt« vojno ministrstvo, ki se je skrilo za hrbet vpo-kojenega stotnika, kateri figurira kot izdajatelj lista, češ da je »taka dvoumnost nezdružljiva z resničnim vojaškim značajem.« Ne glede na to. da izvira moralna ogorčenost »Fremden-biatta* (ki sam izdaja vajoško prilogo) iz konkurenčne zavisti, so vendarle njegove opazke resnične in kažejo, kako se v Avstriji gospodari z državnim davčnim denarjem.
— Pravica do javnih trgov. Lastnik Narodne kavarne g. Krapež je prosil za dovoljenje, da sme postaviti na Dvornem trgu ]>red kavarno ambulantno verando, kjer bi sc v poletni dobi serviralo gostom. Na komisionalni ogled so bili povabljeni tudi sosedje, med njimi deželni odbor. Trgovec Kastner je ugovarjal, češ da^ bi taka veranda ovirala dovoz do njegove hiše. Deželni odbor ni ugovarjal, pač pa je njega zastopnik dr. Pegan dejal, da se mora zadeva baje v zmislu cestnega zakona predložiti deželnemu odboru, češ da je on gospodar nad vsemi javnimi neeraričnimi cestami in poti v deželi. Državna policija ni ugovarjala, ker ostane za promet še dovolj prostora, tudi če se postavi veranda. O prošnji je imel včeraj sklepati magistratni gremij. Izreklo sc je, da nameravani oder sicer ne služi olepšanju trga, ali ker so kavarniški gostje ob lepem poletnem času rajši na prostem kakor v zatohlih sobah, je bilo izročeno dovoljenje pod gotovimi pogoji. Zupan dr. Tavčar pa je izjavil, da zadeve ne bo predložil deželnemu odboru, ker se zmi-sel cestnega zakona ne more tako tolmačiti, da ne bi občina smela razpolagati s porabo svojih javnih trgov. Ako bi obveljalo mnenje, katero je baje izrekel dr. Pegan, bi občina tudi ne imela pravice^ dovoljevati raznih prodajnih stojnic na svojih javnih prostorih in bi bila v najmanjših malenkostih odvisna od dobre volje deželnega odbora.
Javni parki v Ljubljani trpe precej škode, ker razni obiskovalci ne znajo ceniti dobrote in splošne koristi takih naprav, ki so namenjene vsem prebivalcem in gostom občine. Da se v bodoče preprečijo poškodbe, ki sc včasi gode v prav veliki meri, je bilo na gre-mijalni seji naročeno magistratu, da poskrbi za primerno stražo v javnih nasadili.	1
Stavbno gibanje v Ljubljani. Magistratni gremij je izdal na svoji včerajšnji seji neka-tera stavbna dovoljenja pod običajnimi zakonitimi pogoji. Večinoma se tičejo manjših stav-binski del. Judi ta stagnacija je žalostno znamenje splošne krize. Bančni ravnatelj Gjuro Rašica gradi novo enonadstropno vilo na vo-galo Marmontove in Tobačne ulice. Ivan Mo-horč na Nadvojvode Friderika cesti vzdiguje svojo pritlično hišo za eno nadstropje in adaptira pritličje za gostilno. Karlo Polak zgradi prizidek k strojnemu poslopju tovarne na Sv.
I etra cesti in vodnjak za obrtne namene; Eli-zabetna otroška bolnica zgradi prizidek za pisarno; Teodor Korn na Poljanski cesti napravi prizidek k delaynici; Ivan Ogorelc namerava manjše prezidave v svoji hiši Pred igriščem in premestitev gostilfie na drugo stran hiše: Jevriikar na Vodmatskem trgu napravi ognjevarno streho namesto slamnate; Štefan Mencinger prezidava dosedanja skladišča tvrdke Lang za stanovanja; šentpetersko župnišče podaljša svojo šupo; manjše adaptacije nameravajo Viljem Steinberg, Adolf Kaiser in Ana Bricelj. Usmiljenke pa prezidavajo šupo in kozolec na Cesti v mestni log. Uporabno dovoljenje je izdano Simonu Kunčiču za dvoje pod-stiešnih stanovanj, Adolfu Weinlichu in Ivanu Podboju pa za neke prezidave.
— Iz Tivolija. Da se poseje škarpa za hotelom Tivoli z raznimi travami, je magistratni gremij dovolil 50 K za seme.
— Popravki v mestnih hišah. Magistratu! gremij je odobril načrte za potrebne popravke v mestni hiši v Oradaški u. (Crnetova ustanova) in v mestni hiši v Slomškovi ulici ter dovolil v ta namen 400 ozroma 156 K.
— Za mestne gozde se je nakupilo 2650 drevesnih sadik. Magistratni gremij je za to dovolil 64 K 60 vin.
— Tržna stražnica z javno tehtnico se uredi po sklepu magistratnega gremija v bivši Počivavnikovi mesnici pred Jubilejskim mostom v Mahrovi hiši.
-- Društvo »Naprej« v Idriji se iskreno zahvaljuje vsem udeležnikom in sotrudnikom le-tosuje majske slavnosti, ki se je letos nad vse sijajno izvršila Nadvse pa tamburaškemu in dramatičnemu odseku in slavnemu godbenemu društvu. — V Idriji, dne 8. maja 1913. — Društvo »Naprej«.
— Društva za otroško varstvo v Idriji je priredilo v soboto 3. t. m. pevski večer, da pomnoži gmotna sredstva za svoje vedno naraščajoče izdatke. Pri pevskem večeru je sodelovalo tukajšnje pevsko društvo »Svoboda« pod izbornim vodstvom g. c. kr. učitelja R. Pleskoviča. Vsi pevci in igralci so popolnoma zadostili svoji nalogi in odbor društva izreka vsem, kakor še prav posebno voditelju g. R. Pleskoviču in gospodični Mici Lapajne za izborno sprern-Ijevanje na klavirju ter g. profesorju Mlakarju iskreno zahvalo.
— Izlet tržačanov v Idrijo. Binkoštne dni priredi večie število Tržačanov izlet v Idrijo. Za postrežbo in prenočišče je poskrbel hotelir »Črnega orla«, hotelir Ivan Fiala. Želeti je le, da bi bilo vreme lepo.
— Zahvala. Marija Repar se tem potom iskreno zahvaljuje vsem udeležnikom pogreba njenega soproga. Posebno pa sl. društvu vetc-rancev, del. godbenemu društvu in c. kr paznikom. — V Idriji, dne 8. maja 1913. — Marij* Repar.
— Dom na Vršiču pri Kranjski gori poseti na binkoštno nedeljo tržaški »Circolo sportivo Internazionale«. Dom bo za binkošti z vsem preskrbljen in začasno odprt ter oskrbovan. Pot gori je lahka, suha; samo na sedlu je še nekaj snega. Narava v pomladni obleki vabi vse prijatelje v svoje okrilje.
— Nova vodna naprava v Tržiču. Predilnica in tkalnica Glanzmann & Gassner name-
rava izkoristiti vodno silo Mošenika za razširjenje svojega obrata. V to svrho zajamejo vodo pod elektrarno pri Sv. Ani; ob nizki vodi upajo izkoristiti 580, ob normalni pa 800 konjskih sil. Z zgradbo začno v najkrajšem času.
— Siinultanska šahovska Igra. V četrtek zvečer se je vršila šahovska simultanska igra, ki je pri nji nastopilo 22 deloma zelo močnih ljubljanskih igralcev proti velemojstru R. Spiel-mamiu iz Monakovega. Dva igralca, stud. med. A. Pavlin in abs. iur. R. Palčič, ki je tudi v klu-bovem turnirju dosegel drugo mesto, sta izšla kot zmagovalca, 20 ostalih pa je od četrt na 10 do tri Četrt na 12 drug za drugim ]>odlcglo ne-prekosljivi igri velemojstrovi. Igra je bila v vseh fazah zanimiva, tudi presenečenja niso bila izključena in je vladalo zanjo splošno razpoloženje.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 27. aprila do 3. maja t. I. Novorojen cev je bilo v tem času 16, umrlo pa jih je 19, in sicer 8 domačinov in 11 tujcev. Umrli so: 1 za jetiko. 1 vsled mrtvouda, 1 vslcd nezgode, 16 Pa za različnimi'boleznimi. Za infekcijoznimi boleznimi je obolel samo eden, in sicer za egip. tovsko očesno boleznijo.
— Umrli so v Ljubljani: Frančiška Cigler, postrežnica, 64 let. — Martin Škerjanec, mestni ubožec, 81 let. — Pavlina Jarc, hči tovarniškega delavstva. 16 mesecev. — Fran Matko, fotografski vajenec. 18 let. — Vinko Marolt, dela vec, 35 let.
— Brivnice bodo na binkoštno nedeljo dopoldne odprte,, na binkoštni pondeljek ves dan zaprte.
— Kinematograf »Ideal«. Od danes do pon-deljka se predvaja najboljša nravstvena drama tega leta »Križev fant« v štirih delili z najboljšimi berlinskimi dvornimi igralci, med temi znana ruska kneginja Aleksandrovna M. To delo je imelo zaradi izborne inscenacije, režije, vsebine in velefinih prizorov povsod, kjer se je kazalo, senzacijski uspeh. Tudi ostale točke so prvovrstne, kakor sledi :Gaumontov teden. (Aktualno. Kinematografska poročila. Najnovejši do-godljaji, šport moda itd.) Adolar ima smolo. (Velekomično.) Kako se maščuje kino. (11. del. Nadaljevanje satirične veseloigre v dveh delih.)
V	Pirenejali. (Naravna slika. Samo popoldne.) Svete gazele v parku Nara. (Naravna slika. Samo popoldne.) En dan v otroški sobi. (Velekomično. Samo popoldne.) Drama na tečaju. (Drama. Samo popoldne.) — V torek: Sarah Bernhard v drami »Adrienne Lecouvreur«.
Sodrugom na Goriškem!
Podpisano deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke na Goriškem vabi vse okrajne, krajne, strokovne in gospodarske organizacije, da pošljejo svoje zaupnike
na V. deželno konference.
dne 11. maja 1913 ob 9. predpoldne v dvorani Štefana Breganta v Pcdgori s sledečim programom :
1. Poročilo izvrševalnega odbora, poroča Valentin Komavli;
2. organizacija in agitacija, poroča Alojzij
3. agrarno vprašanje, poroča Josip bre-brnič;
4. politično poročilo in volitev v deželni zbor, poroča dr. H. Tuma;
5. imenovanje kandidatov za deželnozbor-ske volitve;
6. volitev političnega odbora;
7. posebni predlogi*	.
Vse organizacije se obenem pozivhaio, da izpolnijo nemudoma poslane vzorce poročil ter odštejejo po računu strankarski davek v zmislu organizacijskega statuta.
Deželna organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Gorici.
Vestnik organizacij.
Ljubljanska podružnica planinskega društva „Die Naturfreunde11 priredi v binkoštnih praznikih dvodneven izlet na Golico, Medji dol, po Medvedji dolini v Bistrico v Roču. Tja grede se peljemo z vlakom do Jcsenlc, preno-čimo na Golici, vsied česar je vzeti črnske karlc s seboj in proviant Partija je lahka. Voznina znaša o K. Odhod v nedeljo ob 7. zjutraj z drž. kolodvora v Sp. Siski.
"	Trst.
— Javen volilni shod bo v nedeljo 11. t. m. ob 5. popoldne v gostilni »International«, ulica Boccaccio 25. Dnevni red: Občinske volitve in delavstvo. Dolžnost vseh sodrugov je, da se udeleže shoda v velikem številu in da poskrbe za obilen obisk tudi od strani nesocialističmh volilcev. Kakor dosedaj je potrebno, da vrse sodrugi tudi zanaprej. ves čas volilnega boja, svojo dolnžost. V nedeljo torej vsi na shod v gostilno »International«.
— V Škednju je v soboto ob 8. zvečer javen shod v prostorih »Delavskega izobraževalnega društva«. Sodruge poživljamo, da poskrbe za mnogobrojno udeležbo. Na shodu se bo razpravljalo tudi o zadevah delavstva v škedenjskih plavžih in se ustanovi podružnica
kovinarjev.	..	, .. lt
— Velika zidarska veselica. V nedeljo 11. maja 1913 na vrtu gostilne »Alla Vittoria« Via del Cisternone (pri Sv. M. M. zgr. s sledečim sporedom:	1. Koncert, pri katerem^ sodeluje tamburšaki zbor »Delavskega izobraževalnega društva iz Grete. 2. Šaljivi srečolov z lepimi dobitki. 3. Šaljiva pošta. 4. Ples. —- Veselica se prične ob 4. popoldne. Vstopnina k veselici: 40 vin. za rnežke. 20 vin. za ženske. Sodiugi, udeležite se v velikem številu te veselice, katere čisti dobiček je namenjen podpornemu fondu bolnih članov. — V slučaju slabega vremena se veselica vrši v nedeljo 18. maja.
— V tržaškem »Narodnem domu« ni vse v redu. Med političnim vodstvom narodne stranke in nekaterimi krogi je nastalo nesoglasje, iz katerega se je porodila časnikarska polemika. Vzrok nesoglasja nam ni znan. Tudi ne bomo zanj povpraševali. Nastanek opozicije je v ve-
Iju
so
nič.
likih strankah neizogiben in največkrat cel potreben. Ima li tržaška narodna opozicija prav ali ne, nam ni znano, ker, kakor rečeno n poznamo vzrokov nesoglasja, katero se pa f nagiba k sporu med opozicijo in narodnim m litičmm vodstvom. Toda v polemiki z opozi cijo je napisala »Edinost« nekij, kar je vredni povedati. »Edinost« grmi čez opozieicnalce V jim žuga. Očita opozicionalcem gorka gnezda dobre službe, katera da jim je pripravilo v Tr stu politično vodstvo slovenskih nacionalcev in pravi, da bo prišla t>a dan z imeni teli ono7i' cionalcev, ki da ovirajo razvoj tržaškemu slo! venstvu, da kršijo disciplino itd Očitek »EdK nosti« je grd m nekavalirski. Niti ni opravičen K razvoju tržaških Slovencev so pripomogli vsi Slovenci, narodni in mednarodni oni ki so delali v političnem vodstvu nacionalcev i om. k. so delali na tiho na katerem si bodi'p* nepoznani m nehrepeneči po slavi. Oni ki imel, kaj pod palcem, in oni, ki niso imel i akozvana gorka gnezda, dobre službe so sad tega narodnega razvoja in napredek h kateremu so pripomogli vsi sloji. Do dotičS
freba dfbi KV!“ VSai Slovenec !n ni
»Narodnem donm »uZen £avno gospodom v HNarotinein domu«, ako se komu nosrp^i Hnhiti
kako dobro službo. Tudi „i treba, Sa bi prS
doticmk zaradi pridobljene dobre službe s!oi
prepričanje ali pravico do kritike ali sploh m
vico do izrazanja svojih misli, svo ih nazor”
v katerem si bodi oziru. Tega se ne S i
htevati od nikogar in ima tem mam Travice
kaj takega zahtevati »Edinost« ki i im* nit
pravice lastiti si razne uspehe tržaških Slovel
cev. Ako bi bila »Edinost« neki bol pS
m manj ohola, kadar napoveduje boi neobo
roženim svojim opozicionalcem, bi delala v
javnosti lepšo figuro. To smo hoteli novedati
z™ ek|ZDrihS SN,e j,e oni "aroduMeS zem, ki prihaja iz »Narodnega doma«	'
i t ~~ n rzafk° l,ar°dno glasilo je močno podobno Benvoliju, junaku v igri »JuIHa &
rneo«, o katerem pripoveduje Mercu io da si
je nekoč prepiral s prijateljem zato ker si i
zavezal prijatelj nove čevlje s staHmi zave -
mcami. s krojačem pa zato. ker je oblekel nov
jopic pred vehkonočjo. Narodno gl as Ho se nre-
Ke„ri;rerN,dTa- ki, 50 “ obmra "S
mladeniči pied »Naiodmm domom«. »Edtoost. si misli, da nima nase politično vodstvo drugih opravkov kot to, da nalaga mladini kaj ni; počne z a rogom zastave in kdaj i ki/d! S zvizga. Misli si. da je naša mlad Ja dres ran^ kakor psički v cirkusu in pravi končno di nočemo prevzeti odgovornosti glede početja mla-dme. Da bo »Edinost« Potolažena ji povemo, da se z velevazmm vprašanjem drotr-i niša stranka se n. pečala. Pečala se bo v prihodi desetih sejah m upamo, da pride do zadnvSi-vega sklepa To storiti smo Prisiljeni ker sfcer utegne nastati nova nevarnost za evrooski mir »Edinost« je obenem tudi profesorske Lto ra vi- Ako so odklonili socialisti odgovornost zaradi početja mladnie. bodo tudi odklonil od-govornost glede naše izjave, kjer “ pove-
£ \“, S taili prosit pri ožjih voIUvrt
dali. Toda ..Edinosti, se sodi euako kako, S' ' nikoni Giordana Bruna. Njegovi sodniki so se I tresli, ko so izrekli sodbo nad njim On se ni tresel. Gospa »Edinost«! Vaše politično Vodstvo se boji sklepa, da naj ostanejo vaši volilci pri oz j 111 volitvah doma. Mi se ne bojimo. Vsak bo imel to, kar si bo izvojeval. Vi' eosoodie. bodete branili svoje interese. Kako? To je vaše vprašanje!
— Kurja polt nas je oblila, ko smo čitali v »Edinosti«, da bo napovedala N. D O v najkrajšem času skrajni boj zoper neorganizirane
n!n°pVelfe' ki ne marajo slišati o N. D. O. Radovedni smo. kako se izvrši ta nova kampanja.
— Velika nezgoda v tovarni za linolej. Iz
rsta nam brzojavljajo: V petek popoldne se je zgodila v tovarni za linolej težka nezgoda. Crpalm stroj je zgrabil 421etnega strojnika Josipa Musiča, stanujočega v Via Media in mu zdrobil čepinjo. Nesrečnik je na licu mesta izdihnil.
Pozor!
Zadnji čas je, da pošljete naročnino, če je še niste poslali!
Novice.
* Nenavadne posledice vojne nevarnosti.
Iz Taxenbacha na Salcburškem poročajo: Ko je : bila okolo božiča vojna nevarnost posebno grozeča, je gostilničar v Taxenbachu obljubil, da bo 1. maja vsakogar pogostil z jedjo in pijačo brezplačno, če do takrat še ne bo vojne. Gostilničar je bil že pozabil na to obljubo, ali nekaj veseljakov si je bilo dobro zapomnilo gostilničarjeve besede. 1. maja je prikorakala v gostilno močna četa in gostilničar je moral hočeš, nočeš, uresničiti svojo obljubo. Ko so izpili že 12 sodčkov piva, je gostilničar menil, da bi bilo dovelj, a gostje še niso bili zadovoljni, naskočili so klet in jo malodane izpraznili. 35 praznih sodov je moral gostilničar žrtvovati odvrnjeni vojni nevarnosti. Najbrže se bo končalo nenavadno majsko slavlje pred sodnikom, ker je gostilničar jx>slal prihodnji dan gostom prav ■ osolene račune, ki jih pa prejemniki na noben način nočejo poravnati.
; Mirnejši politični položaj.
I Jutri bo Skader izročen velesilam. Črnogorci odpeljejo turški vojni material s seboj. V Skadru je razsajal velik požar, ' ki je pogašen s pomočjo črnogorskega vojaštva. Turki izganjajo Albance. Srbi, ki so bili pred Odrinom, so se vrnili.
ČRNOGORSKA SKUPŠČINA.
Govor kralja Nikole.
Cetinje, 9. Črnogorska skupščina je bila včeraj sklicana zaradi krize, ki je nastala v .skadrskem vprašanju. Ker je med tein kralj Nikola sam rešil krizo s tem, da se je vdal volji velesil in jim prepustil Skader, je odpadel namen, ki ga je imelo sklicanje parlamenta. Vsled tega se je skupščina s kraljevim ukazom zopet odgodila. (To smo že včeraj javili.) Včeraj popoldne oa je kralj sprejel vse poslance v svoii palači in jih nagovoril tako:
Sklical sem skupščino, ko ie kriza dospela na vrhunec. Med tem pa se ie našel izhod. Črnogorci smo preživeli težke in bolestne dni. Dežela je izčrpana in okopana v solzah, vendar pa odeta s slavo. Kralj je omenjal, kako so se množili mejni spori s Turčijo. Ko so bili vsi pozivi do velesil brezuspešni, je izbruhnila vojna. Delo zaveznikov je spremljala sreča, jn turško cesarstvo v Evropi je razdejano. Naša domovina.— pravi Nikola — je prva šla na vojno, in z zavzetjem Skadra je razbila zadnjo turško postojanko v Evropi. Izpolnil sem svojo obljubo, da vzamem Skader; ali vendar ni bil pridobljen za našo deželo. Velesile so poteptale svojo izjavo nevtralnosti in so še ko ie trajala vojna, zahtevale, da ustavimo boj. Naš tradicionalni zaščitnik, ruski car, nas je hotel začetkoma z dvornimi sveti, pozneje z grožnjami pripraviti, da se vdamo velesilam. Kljub temu, da ljubim mir. nisem mogel izpolniti njegove volje in volje evropske konference. Nadaljeval sem torej obleganje. Evropa ie poslala bojne ladje ,v naše vode in nas je blokirala z morske strani, medtem ko nas je Avstrija zagradila na suhem, Evropa je žugala Srbiji z nasilnimi sredstvi, če ne umakne nemudoma svoje bratske pomoči. Vendar sem rešil čast Č.rne Gore, zavzevsi Skader. (To • ■ia storili Črnogorci, ne pa Nikola!) K<	zavzeli,	se je poradoval
ves narod, t	.,o	je čutila še boli užaljeno
in je žugala, cia nam zasede obrežje, Avstrija pa nam je grozila z napadom. Srbija. Grška in Rusija §o nas rotile, naj odnehamo, da ne spravimo v nevarnost obstanek dežele in vojne uspehe. Videč torej propad svoje dežele, sem smatral za pametno in koristno vsemu srbstvu, odnehati, da se ohrani evropski mir in izročiti Skader Evropi. Kljub vsemu je ostalo naše orožje čisto in svetlo. Podvojili smo črno Goro. Domovina se bo olepšala, postala bo močnejša iti bogatejša in. okrepčana z duhom ljubezni in notranje sloge, sposobna za novo narodno delo.
PRIDOBITEV ČRNE GORE.
Dvestotisoč prebivalcev.
Rim. 10. »Tribuna« poroča iz Kotora: Po vesteh iz Črne gore računajo število prebivalcev v krajih, ki jih ie dežela^pridobila, z dvestotisoč ljudmi. Prebivalstvo Crne gore bo torej po sklenjenem iniiu skoraj podvojeno. Izgube Crne gore na vojni cenijo na okroglo dvatisoč mož.
VELIKANSKI POŽAR V SKADRU.
V	bazarn je izbruhnil ogenj.
Cetinje, 9. Iz Skadra prihaja poročilo, da je v turškem trgovskem delu po noči izbruhnil požar, ki se širi z velikansko naglico. Zaradi pomanjkanja gasilnih sredstev doslej ni bilo mogoče omejiti ogenj.
Tri četrtine bazara uničene.
Bar, 9. V skadrskem bazaru je ponoči na: s'tal ogenj, ki doslej še ni pogašen. Požar mora biti velikanski. Iz Virpazara je videti ogromen oblak dima, ki zakriva vse obzorje. Po tukajšnjih vesteh so tri četrtine bazara izgubljene. Dvatisoč prodajalen je baje v ognju. Škoda, k! se doslej še ne more oceniti, je vlikanska. Prebivalstva se je polastila groza, mnogo jih )e zbežalo iz mesta. Dela se na vso moč. da bi se ogenj omejil in zatrl, ali gasilno delo je sila težavno; od strani jezera je pristop skoraj nemogoč, manjka pa tudi brizgaln in dru-zega gasilnega orodja. Najhujše pa je, da se je ogenj že razširil po turški četrti, ki je zidana kakor skoraj vsa taka turška mesta. Ulice so silno tesne, vijugaste, bolj za oviranje kakor za pospeševanje prometa. Tukaj je tudi mnogo lesenih stavb, ki gore kakor slama. Kakor se zdi, se je zajezil ogenj le od ene strani, kjer je mala smodnišnica.
Škoda je ogromna.
Bar, 9. Škoda, ki jo je povzročil požar v Skadru, je velikanska. Skadrski bazar spada med najbogatejša tržišča ne le v Albaniji, ampak po vsem Balkanu in je splošno znan po vzhodu. Četudi je vsled dolgotrajnega obleganja pošel ves živež in kolonialno blago, je bij bazar vendar še poln vsakovrstnih drugih predmetov, blaga za obleke, svile, preprog, čipk, zlata, srebra, biserov itd. Kakor kaže. je skoraj vse uničeno. Mnogo trgovcev ie prišlo S svojimi družinami na beraško palico.
Ognjeno morje.
Belgrad, 9. Vesti s Cetinja pravijo, da je Skader izpremenjen v ognjeno morje. Požar grozi tudi ostalim delom mesta, ker absolutno ni sredstev za gašenje. Prebivalstvo je v neno-Jrfsni grozi in beži trumoma iz mesta. Tudi krščanski deli mesta so v nevarnosti.
Črnogorci so zažgali?
Kotor, 9. Nepotrjene vesti iz Skadra pra-ivijo. da je nekoliko Črnogorcev te dni priredilo demonstracijo proti predaji Skadra. opo-zicionalcem pripisujejo, da so iz jeze zazgah (r)
Požar ukročen.
Cetinje. 9. Iz Skadra javljajo, da se jc posrečilo zadušiti ogenj. Požar je bil omejen na bazarsko četrt. Glavno gasilno delo je opravljalo črnogorsko vojaštvo, ki je tudi vzdrževalo red.
Požar lokaliziran in ugašen.
Cetinje, 10. Požar v Skadru je bil skrajno nevaren, ker je bazar, v katerem je začelo goreti, skoraj ves iz lesa. Razun tega je pihal močan veter, ki ie nosil iskre in goreče trske proti drugim delom mesta. V Skadru ni bilo skoraj nobenih sredstev za gasitev. Na srečo je bilo še dovolj črnogorskega vojaštva v mestu, ki je do zadnjega moža pomagalo. Delo je bilo sila naporno, imelo je pa toliko uspeha, da se je požar lokaliziral v bazaru, kjer se ie rešilo, kar se je dalo rešiti. Škoda ni tako ogromna, kakor je bilo misliti prvi hip. Kako jc nastal ogenj, se ni moglo dognati.
Črnogorci niso zažgali.
Kelmorajn. 10. »Koln. Ztg.« poroča: Trditev, da bi bili Črnogorci zažgali Skader, ni od nobene strani potrjena.
ČRNOGORSKA BOLEST.
Izjava kralja Nikole.
Dunaj, 9. »N. l7r. Pr.« jc poslala dopisnika na Cetinje, katerega je kralj Nikola sprejel na avdienci in mu dejal z dovoljenjem, da sme objaviti to izjavo: Moral sem se podvreči volji Evrope in zapustiti Skader. Vedenje sosedne monarhije napram moji deželi v tej težki krizi ie povzročilo težko rano. ki se dolgo ne zaceli. Naša bolest zaradi izgube Skadra, ki je veljal toliko krvi. je nevtolažljiva. Doprinesel sem splošnemu miru veliko žrtev, ki bo zelo otežča-la mirno kulturno delo, katero čaka naš težko izkušeni in globoko užaljeni narod.
Demonstracija vdov.
Cetinje. 9. Včeraj jc videlo Cetinje nenavadno demonstracijo, ki je napravila nepopisen vtisk. Pet sto vdov pred Skadrom padlih vojakov, oblečenih v črnino. je prišlo pred kraljevsko palačo. Brez besede so se postavile v polukrog. držeče otroke za roke. Kljub dežju so tako ostale brez. glasu in brez kretnje na trgu pred palačo. Tudi na kralja je napravila ta izredna demonstracija globok vtisk. Dal je razdeliti denarja med žene, ki so ga vzele molče. Naposled so zopet brez glasu počasi odšle.
SKADER.
Predaja se izvrši jutri.
Bar, 10. Poveljniki evropskega brodovja se odpeljejo jutri na avstrijskem parniku »Sku-tari« v Skader. kjer jim Črnogorci predajo mesto. Zasedel ga bo mednaroden vojaški oddelek'. ki šteje petsto mož.
Črnogorci odhajajo.
London, 9. Včerajšnja seja poslanikov je vzela na znanje, da se je odhajanje Črnogorcev iz Skadra že pričelo.
Mednarodna okupacija'.
Bar, 10. Mednarodni oddelek vojaštva, ki ima zasesti Skader po odhodu Črnogorcev in tam opravljati policijsko službo po zgledu kre-čanske mednarodne policije, se je izkrcal in nastopi jutri službo.
Dogovor z admirali.
Dunaj, 10. Črnogorska vlada je naznanila zastopnikom velesil, da ima njen pooblaščenec v Sv. Ivanu Medovi nalog, da ustreže željam. ki jih izrazi poveljnik mednarodnega brodovja glede na predajo Skadra. O tem se je baje že dosegel sporazum. Črnogorci so naj-brže prosili za kratek rok, da morejo odpeljati ves vojni plen. Zoper to zahtevo ni načeloma nič ugovarjati.
Avstrijski darovi.
Skader, 10. Avstrijski parnik »Skutari« je dospel sem z živili in sanitetnim materialom.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Bolgarsko turška komisija.
Carigrad, 10. Mešana bolgarsko turška komisija, ki ima določiti podrobnosti nove meje med Bolgarsko in Turčijo, se je že sestavila in jc pričela z delom. Komisija se bavi zdaj z razoroženjem bolgarskega in turškega vojaštva.
Rešid beg odpotoval.
Carigrad, 9. Pooblaščenec Turčije za mirovno konferenco Rešid beg je včeraj odpotoval v London.
ZAVEZNIKI MED SEBOJ.
Srbi in Bolgari.
Sofija, 10. Pred kratkim je prišel od srbske strani predlog, da bi trgovske zbornice v Srbiji in na Bolgarskem začele skupno akcijo za gospodarsko in politično zbližanje obeh držav.
V	ta namen bi bili imeli priti srbski zastopniki v Sofijo. V časopisju ni našel ta predlog dovolj odziva, trgovstvo v Sofiji pa je izjavilo, da ni poklicano za tako iniciativo. Zdaj je dobila sofijska trgovska zbornica obvestilo iz Bur-gasa in Varne, da se tudi ondotnhna zbornicama sedanji čas ne zdi primeren za pogajanje med srbskimi in bolgarskimi zastopniki.
Sporazum se doseže.
Sofija, 10. Vkljub vznemirjajočim vestem o srbsko-bolgarskih sporih, ki se zopet močneje
širijo, so v merodajnih krogih prepričani, da se doseže sporazum med Srbijo in Bolgarsko, če ne drugače, pa z ruskim posredovanjem.
Francosko mnenje.
Pariz, 10. V ruskih merodajnih krogih si prizadevajo na vso moč, da bi preprečili izbruh bolgarsko-srbskega konflikta po sklepu balkanskega miru. Francija podpira Rusijo v tem stremljenju tembolj, ker bodo balkanske države potrebovale velik kredit, da urede svoje notranje razmere, ki so vsled vojne hudo trpele in da omogočijo investicije v svojih novih deželah. Pri tem pride francoski denar trg močno v poštev, in Franciji je iz umevnih razlogov na tem ležeče, da se ne oslabc še bolj. V Parizu mislijo, da je vojna med zavezniki izključena in da ne gre toliko za resnične spore med Srbijo in Bolgarsko, kolikor za tuje intrige.
Znamenja zboljšanja.
Belgrad, 10. Četudi sporazum zaradi
srbsko-bolgarske meje še ni oficielno potrjen, je vendar smatrati, da se je načeloma dosegel.
V	poučenih krogih smatrajo za ugodno znamenje. da je bil bitoljski mestni svet pri oficielnem sprejemu v Belgradu odlikovan od kralja, kar se ne bi bilo zgodilo, če še ne bi bilo rešeno vprašanje Bitolja.
ALBANIJA.
Štalut.
Rim. 10. »Agenzia Stefani« poroča iz Londona: Albanski statut, ki je bil predložen po-slaniški konferenci, določila na čelu avtonomne in nevtralne Albanije kneza; doslej pa še ni podan noben konkreten predlog. Italija priporoča kakšnega kneza, ki ne pripade nobeni v Albaniji zastopani veri. Trditev, da obsega albanski štatut tudi vprašanje posojila in železnic, ni utemeljena.
Vojvoda Urach v tekmi.
Bruselj, 10. V tukajšnjih dvornih krogih menijo, da ima svak belgijskega kralja vojvoda Urach največ upanja na albanski prestol. Njegovo kandidaturo podpira baje Avstrija. Vojvoda ima velikansko premoženje in pravijo, da ga albanski tron doslej nič kaj ne mika.
TURKI IN ALBANCI.
Kako se ljubijo.
Carigrad. W>. Vlada je pozvala podpredsednika mednarodnega zdravstvenega sveta Larnika, brata znanega Ferid paše, državnega svetnika Nasad pašo, poslaniškega tajnika Ajet bega (brata albanskega provizoričnega notranjega ministra Muf id bega), same Albance, da naj zapuste Turčijo. Vsi odpotujejo še danes. Tudi Fczi beg odide.
KDAJ BODO ODPUŠČENI REZERVISTI?
Bojc se baje novih komplikacij.
Dunaj, 10. Dasi je izključeno, da bi mogle nastati na Balkanu nove komplikacije, ki bi zahtevale kakšno oboiožcno akcijo monarhije, vendar nimajo v merodajnih krogih namena, da bi odpustili rezerviste na južnih mejah, dokler ne bodo likvidirana vsa vprašanja. V di-plomatičnih krogih (to sc pravi okrog Berchtol-da) se izgi val jajo, da je v albanskem vprašanju še mnogo nejasnega (?!) Razuntcga jili skrbi razmerje med balkanskimi zavezniki (?), med katerimi šc ni sporazuma, kako si bodo razdelili pridobljeno ozemlje. Srbsko-bolgarski spori so baje velike važnosti za Avstrijo, in dokler ta vprašanja niso rešena, ne kaže, da bi Avstrija demobilizarala. (Kal vraga nas neki to zopet briga? Pa ne da bi kdo imel interesa na teni, da bi se tisti spori res reševali s krvjo?) Priznavajo pač, da vojna med Srbijo in Bolgarsko ni verjetna (kar nekatere ljudi očitno zelo boli!), ker sta obe deželi zelo izčrpani in potrebujeta dosti časa za počitek in reorganizacijo. Tudi finančne okrepitve je obema treba. Kljub temu sc ne sme prezreti (ej, ej!) da so na Balkanu presenečenja na dnevnem redu (to vedo diplomatični kregi). Iz eventualnega konflikta pa bi lahko nastale nove komplikacije. in dokler ta nevarnost ni odstranjena, ne more Avstrija razorožiti. (Tako se bodo lahko do sodnega dneva dobivali »razlogi« in naši rezervisti dobe lahko sive lase pod puško.)
ČEŠKO-NEMŠKA SPRAVNA POGAJANJA
—	RAZBITA.
Dunaj, 9. »Nemško-češka korespondenca« poroča iz Prage: Danes dopoldne so se 'sešli vsi nemškočeški deželni in državni poslanci. Poslanec dr. Urban je podal obširen referat o finančnem položaju dežele. Na popoldanski seji je bila sprejeta spomenica na nemškočeške vo-lilce. V spomenici izjavljajo poslanci, da sedanji deželni red oškoduje nemško prebivalstvo na Češkem. Nemški poslanci so bili vedjio pripravljeni na pogajanja s češkimi. Sedaj pa je upanje na češkojjiemško spravo popolnoma uničeno vsled postopanja Čehov. Vsa nadaljna pogajanja so brezplodna. Vsako finaneielno obremenitev dežele, ne da bi se vprašal deželni zbor, smatramo za nezakonito in je ne bomo pripoznali.. Končno izjavljajo poslanci, da bodo uravnali svoje razmerje do vlade po tem, kakšno stališče da bo zavzela napram njihovim zahtevam.
GESSMANNOVE SANJE.
Nakane zoper ustavo.
Dunaj, 9. Krščansko socialni hujskač in spletkar Gessmann, ki je bil po Luegerjevi smrti tako kompromitiran, da se je moral umakniti iz javnega življenja in je popolnoma izginil v zatišje, kjer je užival svoje nagrabljeno bogastvo, je zopet začel strašiti. Klerikalnim časopisom razpošilja članek, v katerem ščuva naravnost na zločin zoper ustavo in na štats-štrajh. Zloglasni intrigant govori o žalostnih notranjih zadevah in o slabem finančnem položaju države in dežel, ter pravi, da je rešitev nemogoča brez državnega ura. Doslovno piše: »Tako ne more iti dalje, in kdorkoli pozna par-
lamentarne razmere, se je moral prepričati že davno, da je saniranje žalostnih razmer, v katerih tiči Avstrija, po parlamentarni poti’izklju-čena. Vozel se ne da razvozljati z iglo, ampak z mečem, da pride potem prava državna uprava . . . Gessmann, ki so ga ceio krščanski socialci sami spoznali za hudega duha svoje stranke, on, ki je bil največ kriv krilate besede »bogu Pobasaju«, propagira torej golo nasil-stvo.
RAZPUST GALIŠKEGA DEŽ. ZBORA.
Dunaj, 10. Poljska korespondenca javlja, da je dekret o razpustu gališkega deželnega zbora že podpisan od cesarja in da bo takoj razglašen. Namestniška kriza bo rešena v torek ali sredo.
ŠKODOVA TOVARNA.
Praga, 10. S poučene strani zatrjujejo, da namerava družba Škodove tovarne zgraditi v Plznju novo tovarno za strelivo.
OGRSKA.
Justhovci in Košutovci.
Budimpešta. 10. Med člani obeh neodvis-njaških strank se pripravlja akcija za združitev Košuto ve in Justhove stranke. Justh pravi, da je zadovoljen z združitvijo, če obvelja program stranke, zlasti pa točke o splošni, enaki volilni pravici.
NOVA BOLGARSKA LUKA.
Rim, 10. Iz Sofije poročajo, da hoče Bolgarska v Traciji zgraditi novo veliko bolgarsko luko.
KALINKOV SE JE VRNIL.
Sofija, 10. Bolgarski poslanik v Bukarcštu. Kalinkov, se je na poziv vlade vrnil v Sofijo.
AVTOMOBILSKA NEZGODA PRI VOŽNJI
NEMŠKEGA CESARJA.
Dvanajstleten deček ubit.
VViesbadcn, 9. Ko sc je snoči vračal nemški cesar z avtomobilom iz Frankobroda v Wies-baden, je zavozil kolesar skozi gosto vrsto občinstva, ki je stalo ob straneh ceste. Nastala :e gnječa in avtomobil je pritisnil 121etncga dečka tako močno ob plakatni steber, da je kmalu nato umrl.
ŠPANIJA IN FRANCIJA.
Kombinacije o vojaški zvezi.
Pariz, 10. »Excclsior« se bavi z vprašanjem, če bi Španija v slučaju potrebe podpirala Francijo s svojim vojaštvom, ter sklepa, da bi Španska lahko dala Franciji stopetdeset do dvestotisoč mož na razpolago. Tem četam pa ne bi bilo treba iti na bojišče drugače kakor v skrajni sili.
TRILETNA VOJAŠKA SLUŽBA NA FRANCOSKEM.
Pariz. 9. Vojni odsek zbornice jc sprejel s 17 proti 4 glasovi ves zakonski načrt triletne vojaške službe. Zadnji člen zakona določa, da stopi zakon takoj v veljavo in da zadene v sr moštvo, ki je v tem času v vojaški službi.
PROTEST SOCIALISTOV PROTI TRETJEMU LETU SLUŽBOVANJA LETNIKA 1910.
Pariz, 10. »Humunite« priobčuje protest, sklenjen po socialističnih poslancih francoske zbornice proti tretjemu letu službovanja moštva leta 1910. Protest sc ostro obrača proti ministrskemu predsedniku, ki je izjavil v »Tempsu«, da ne bo odpusti! v jeseni moštva leta 1910 in je obsodil še na tretje leto službovanja. Vojaki, ki bodo tako samovoljno pridržani v službi, morajo imeti pravico, da se pritožijo na državni svet zoper to kršenje oblasti.
200.000	vojakov bo nezakonito pridržano v vojašnicah in posledica tega bo. da se pospeši nemška brambna predloga in da bo francoski militarizem imel povod za nove zahteve.
PRIJAZNE SUFRAŽETKE.
Požig.
London. 10. Neko letovišče v okraju Barrov/ je uničil požar. Na pogorišču so našli letake sufražetk.
Bombica.
London, 10. Te dni so našli v privatni pisarni zunanjega ministra ostro nabito bombo. Mislijo, da so jo tja spravile sufražetke.
STAVKA NA GRŠKEM.
Atene, 9. Uslužbenci električnih cestnih železnic v Atenah in v Pireju so stopili v stavko.
POVRATEK SRBSKIH ČET.
Sofija, 10. Zadnji oddelki srbskih čet, ki so se udeležile operacij pred Odrinom, so včeraj popoldne odšli v domovino. Vsega skupaj se je odpeljalo 562 častnikov in 38.015 mož; odpravljen je tudi ves vojni material. (Torej je videti zopet laž, da so hoteli Bolgari pridržati srbske topove in take reči. Očividno morajo nekje imeti veliko interesa na tem, da sejejo razdor.)
ARMENSKO VPRAŠANJE.
Patriarhova spomenica.
Carigrad, 10. Armenski patriarh predloži danes Porti spomenico, ki opisuje položaj v Armeniji in Ciliciji. ter zahteva, da naj vlada odstavi vallja v Adani, pripisujoč jej odgovornost za posledice, ako se ne izpremene sedanje nevzdržne razmere. Mutesarif in drugi funkcionarji iz Cezareje so dospeli sem in zahtevajo neodvlačne ukrepe, da se preprečijo preteči neredi.
RUSI V PERZIJI.
Carigrad, 10. »Alemdar« trdi, da pošilja Rusija vojaštvo v Maku v Perzijo.
Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. (Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani
B. Gotzl, Ljubljana
: — Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8. ——  ....
Urez konkurence!
Krasne novosti spomladanskih oblek in površni^ dosmičeg:« Sz«BeIkn. Za naročila po meri najve^j izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb«.	Aagnižje cei*f
Preselitev obrta.
Vljudno naznanjam, da sem svojo
čevljarsko obrt
iz Sv. Petra ceste št. 29
preselil v Sodnijsko ulico 3
in se priporočam nadaljni naklonjenosti.
Josip Breskvar,
čevljarski mojster.
Kavarna stšate\! 39*
celo noč odprta
Gostilna
Florijanska ulica štev. 6.
Pristna vina. Domafa kuhinja.
Priporoča se
modna trgovina Peter Šterk
Ljubljana, Stari trg 18.
Specialna trgovina najmodernejših blitz in ju-trajnih oblek. Ia perilo za gospode, dame in otroke, moderni moški klobuki, panama in drugi slamniki, stezniki, rokavice, nogavice, vezenine, nakit in vse potrebščine za šivilje itd.
Priznano najnižje cene. - Postrežba točna.
§BBBHBBBflBBBBflBBBfl
El
n
H
m
posebnosti b
g „Zdravnik
želodca"
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
■
bbbbbbbbbbbbbbbbbb
Majhna hiša
stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojili prostovoljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska cesta štev 11 Ljubljana.
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega 2'40 I\ ; prima polbelega 2'80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega unežnobelega, puljenega, 640 K, 8 K; puha sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Naročila od 0 kg naprej franko.
Zgotovljene postelje Jfega^oTegafbe^
ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Široka, z dvema zgfavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm šir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir. 4'50 K 5'20 K, 5'70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm šir. 12-80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
Naznanilo.
Jirtlii in"
T7- Hij-va/bljazil.
Slavnemu občinstvu tu in na deželi ter cenj. društvom vljudno naznanjam, da sem prevzela restavracijo »Narodni dom" v Ljubljani — Točila bodem dobri beli ruzling in dolenjski cviček ter vedno sveže pivo. Gorka in mrzla jedila se bodo dobila ob vsakem času. — Slavnim društvom je na razpolago velika arena in krasen vrt za shode in veselice. Postrežba vedno vestna in točna. Priporočam se cenjeni naklonjenosti z vsem spoštovanjem
Marija Keržišnik, restavraterka.
MOJA ZENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikuin“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
Naflepša birmanska darila
s katerimi razveselite svojce, si nabavite prav poceni, če se obrnete takoj na
največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine
H. Suttner
Ljubljana, Mestni trg št. 25.
Lastna protokolirana tovarna ur v Švici.
najfinejše
vrste.
Cene
najnižje.
,1K0
4 Tovarniška znamka
,IKO‘
Naročite krasni veliki ilustrovani cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto.
HBBaBBEBBEBKBBBBBBKHB;SBEBBBBBBBBKEBEXBEEBRBGBHBarBE:a3EieBBiaEBBBEBBBBBBRtyf
Senzacionalno nizke cene! Velika izbira!
■■■■■■■■■■■■■■■■BS■»■■■■■■■■■■■■■■■
■
Damski nizki čevlji iz j ševro usnja . . K 7’80 l
Damski visoki čevlji iz : ševro usnja . . K 9’50 j
■
Izdelki moderni in trpežni! [
■
■
■ ■■■■■■■■iiaRimaia ■■■■■■■■■■■■•■■
IM
llftlBBiaiCOCIIBIIBIliaBHgiBHHgm
£ Moški čevlji na zadrgo : iz ševro usnja . K ll’-■
[ Moški čevlji na zadrgo : iz boks usnja . K 10’-
K
[ Izdelki moderni in trpežni! ■
  ...........................
I!
Tovarniška zaloga čevljev A. F. Kom. družbe
(Josip Hočevar)
-------------—	Ljubljana,	Stritarjeva	ulica	9.-------------
El
d
u
ir
ii
n
s
t
A
r
ii
t
s
1
i
Naznanilo.
Izgotovljene obleke za moške in dečke (otroke).
Velika izber. — Nizke cene
Pri Škofu
Ljubljana, Medarska ulica -- Pred Škofijo št. 3, zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
wuam
gj
H
r
fj
n
(d
i>
M
Sotsoto, nedelje, piaznike vse noč odprto. _____— ----------—----   JBB
Kavarna „EGIA”
se
n
m priporoča cenjenemu občinstvu. Zagotavlja najboljšo pijačo in točno postrežbo. — Na razpolago so raznovrstni politični in ilu-:::	strovani	časopisi.	—	Dva	moderna	Seifertova	biljarda.
Josip Cufer, kavarnar.
K
Sl
<1
SoTooto, ii©ciel5e, Plaznike vso noč odprto. ::i
■
B
II
B
BHBBBBBBBBflBBBBBEBBBgBBRESBRRBBBHH
Pojdi in stori	tudi ti	tabo!
pa si oglej prvovrstna in originalna	lli	Adler	kolCS«.	St
B>-kn	in	Adler	kolesa.	::
y>-ka ali Adler kolesom"
In vsakomur ter povsod priporočal	***	Adler	kolesa
domače strogo solidne tvrdke
4 tet 4 ri ADT7r< specialna trgovina
ANA (jUKlLiL^ s kolesi in deli.
Ljubljana, Marije Terezije c. 14. (Novi svet, nasproti Kolizeja).
Zalrtevajte cenik.
Spoznal boš in se prepričal, da so najboljša in primerno najcencjsa Kupil boš in kolesaril po vseh svojih potih v popolno zadovoljnost in zaba
::
3>Tajvečja izposojevalnica Isroles-
fl
9
M
■
■
■
a
■
B
■
■
■
B
B
M
0
IBBBBBBBBBBBBBBBBBI
Priporoča se domača najnovejša
]^:o2n.fe^cij	trgroTrlan.©*
Maček & Kom p.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv.ji^ž. železnice. Solidna- poetrežToa. — IbTaj nižje cene.