99 Primorec 66 izhaja vsakih Štirinajst dnij kot priloga „Soči44 brezplačno; drugače stane po poSti ali na dom pofiiljan za celo leto 80 kr.; za tujo državo več postni stroški. ,,Sočau z ,,Gosp Listom11 in „Primorcem1* stane na leto 4 gld. 40 kr. — Uredništvo in upravništvo je v Tržni ulici (Mercato) 12, II.
Domači oglasi sprejemajo e le iz narodnih krogov. Plačuj j') so: za šesterostopno petit-vr t > enkrat 5 kr., dvakrat 9 kr., trikrat 12 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številko se prodajajo po 2 kr. Rokopisi so ne vračajo
Bodimo varčni!
Blagostanje je eden glavnih pogojev za pravo zadovoljnost in srečo kakor po-samienikov tako celih narodov. Zatč obračajo vsi pravi rodoljubi svojo skrb in pozornost v to, da kakorkoli pospešujejo blagostanje med svojim narodom.
Do blagostanja se pa pride po pošteni in dovoljeni poti na različne načine; med temi so v prvi vrsti pridnost in varčnost.
O prvi ne nameravamo govoriti, saj narod naš je kakor ustvarjen za delo; naših delavcev iščejo povsod, ker so dajo uporabiti za vsa možna dela in ker so jako pridni.
Pridnost sama na sebi pa še ne zadošča, kajti nihče si ne opomore in ne pride do blagostanja, ako ne zml varčiti tega, kar si je prislužil v potu svojega obraza.
In te toli potrebne lastnosti pogrešamo pri Slovencih skoro brez izjeme. Bes, nihče nam ne more ugovarjati, ako rečemo, da Slovenci smo preveč zapravljiv in potraten narod. Vsi naši sosedje, ženici in Lahi, so veliko bolj varčni od nas! In ta slaba lastnost nas ovira, da ne moremo tako hitro priti do blagostanja ali do prezaželjenih „boljših časov“.
Kdo ni še slišal zdihovati naših starejših očancev — in za njimi ponavlja isto tudi mlajši rod — pred toliko in toliko leti je bilo veliko boljše na svetu, da seje boljše in ceneje živelo in da so sploh bili „boljši časi“?
Taki tožniki imajo le deloma prav. Ako bi si pa postavili uprašanje: „kaj bi rekel sedanji razvajeni človeški rod, ko bi se nakrat vrnili tisti „boljši časi“, — prepričani smo, da bi nekoliko drugače govorili.
Da so nastopili „slabi časi“, krivi smo največ sami. Slabe letine in visoki davki so le v manjše n delu uzrok sedanjemu gmotnemu propadanju marsikje med Slovenci.
Mi Slovenci ne znamo povsod posnemati egiptovskega Jožefa, ki je v sedmih dobrih letih polnil svoje žitnice za slaba leta, ki so sledila. Prezapravljivi smo! Ko nas nebo oblagodari z dobro letino, tedaj ne mislimo na to, kaj bi bilo z nami, ako bi naslednje leto nič ne pridelali. Tak6 je n. pr. letos jako dobra letina za sadje, katero se poleg tega še kaj dobro prodaja, kajti kupcev iz severnih krajev je veliko. Denarja pride torej prav veliko v deželo. Toda marsikje naši ljudje ne mislijo na to, da bi s tem denarjem poplačali dolgove in zastale davke, marveč menijo, da si po slabi in hudi zimi morajo privoščiti nekoliko boljših in veselejših dnij.
Dš, tudi naš ubogi kmet zasluži veselejših dnij in to ne le nekoliko dnij, marveč vedno naj bi živel zadovoljno in srečno! Toda do tolike zadovoljnosti si mora pomagati sam poleg pridnosti tudi z varčnostjo. Najpoprej treba poplačati dolgove, ki uni-
čujejo naš kmečki stan, in še le potem si lahko vsakdo kaj boljšega privošči. Zlasti pa naj bi se naše ljudstvo izogibalo potratnosti, t. j. uživanja in razveseljevanja čez mero, potrebo in stan.
Poglejmo naše okoličanske „j a v n e plese", koliko denarja se tu zavrže! Kdo ima od tega dobiček? V prvi vrsti laški godci. Ali ne dajemo Lahom že dosti zaslužka na vse strani ? Javni plesi so prava nesreča za naše ljudstvo, ker tu se prav potratno zapravlja težko p) isluženi denar in pohujšuje mladina. Kolikor zapravi mladenič na takem plesu, imel bi za več tednov zadosti, da bi si lahko o primernih časih privoščil po kozarec dobrega vina.
Pa ne le naš kmečki stan, tudi delavski, srednji in gosposki stan so marsikje veliko bolj potratni od naših neslovenskih sosedov. Koliko denarja izdamo brez potrebe v tuje roke, ki nas potem tlačijo z našim kapitalom?!
Posnemajmo v tem oziru bratski narod češki, ki je varčnejši od nas, dasi je jako bogat. Narod češki je nenavadno skromen v svojih vsakdanjih potrebah. Zat6 je pa toliko požrtvovalnejši, kedar treba položiti kak dar na domovinski žrtvenik. Znano je namreč, kak6 ogromne svote daruje ta vrli narod leto za letom za narodne ustanove in zavode, ki imajo namen, braniti češko ljudstvo pred nemškimi navali.
Bodimo zategadel delavni in varčni tudi mi Slovenci, da si utrdimo gmotno blagostanje, kajti le dobio stoječe in gmotno neodvisno ljudstvo more vstrajno in vsestransko braniti svoje narodne pravice in svoj narodni obstanek.
Razgled po svetu
Avstrijske novice. — (Z Dunaj a) dohajajo zasebne vesti, da vlada namerava proglasiti Bosno in Hercegovino kot avstrijski pokrajini, ki se združite z Dalmacijo v eno upravno celoto. Rusija je baje privolila v ta korak naše vlade. (?)
—	(Na Češkem) vršč se po vseh večjih krajih viharni politiški shodi, ki končajo skoro brez izjeme z razpuščenjem. Narod je do skrajnosti razjarjen proti sedanjim odno-šajem v Avstriji.
—	(M inisterski svet) se je že par-krat bavil z mislijo, ali bi ne kazalo prepovedati izvažanja krme v druge države, ko mnoge dežele v tem oziru silno trpe zaradi pomladanske suše. Ljudje morajo prodajati živino za vsak denar, meso pa ni prav nič padlo v cenah. Prepoved bila je izdana učeraj.
—	(V Krakovu) se je vršil prvi poljski katoliški shod; izrekel seje za versko šolo in posvetno vlado papeževo.
—	(Upravno sodišče) je razveljavilo sklep mestnega zastopa pražkega, da bi magistrat uredoval le v češkem jeziku. Tako skrbč za Nemce ! Za Slovane se v drugih mestih tako ne brigajo!
—	(Italijansko vseučilišče) so zahtevali na „L egi n e m“ glavnem zborovanju v Rivi na Tirolskem. Dokler pa teh ni, naj bi se dovolilo avstrijskim mladeničem učiti se na vseučiliščih v Italiji. — Ne bo nič ! Saj Avstrija menda še ni tako neumna, da bo še bolj pospeševala irredenti-zem. To bi nam pošiljali izborne „patrijote" iz Italije!
—	(Tirolski deželni zbor) je začel v ponedeljek zborovati, toda novoizvoljeni italijanski poslanci, liberalci kakor klerikalci, niso prišli, ker zahtevajo poseben deželni zbor za italjanski del Tirola, kar bi bil seveda prvi korak do odpada k I-taliji.
—	(Splošno volilno pravico) začeli so čedalje glasneje zahtevati delavci tudi v Avstriji. Na Dunaju, v Pragi, v Budimpešti in po vseh večjih krajih vrše se velikanske demonstracije za tako volilno pravico. Na Dunaju se je udeležilo take de-mostracije do 50.000 delavcev možkega in ženskega spola. Zahtevajo namreč, da bi i-mel volilno pravico vsak avstrijski državljan, če tudi ne plačuje davkov.
Hrvaško. — (Š t r o s s m a j e r in S t a r č e v i č) sta zapustila krapinske toplice; slovo med njima bilo je presrčno. Star-čeviča so pri dohodu v Zagreb viharno pozdravljali.
—	(Zagrebški opozicijski 1 i s ti) objavili so obširne spise o sokolskih slavnostih v Ljubljani. Vsi so edini v tem, da med slovenskimi in hrvaškimi Sokoli se mora ustanoviti še večje edinstvo nego doslej. Dal Bog!
—	(V Zagrebu) bo prih. mesec shod slovenskih in hrvaških abiturijentov (srednješolcev, ki so prestali zrelostni izpit.) Takč se že med mladino goji slovensko-hrvaška uzajemnost. Naj cvete in raste!
—	(Trojčki). Kmetica Ana Bosija iz Opatije pri Ludbregu povila je 1. t. m. trojčke, dva dečka in eno deklico, ki so vsi živi in zdravi. Krstila jih je na imena Marija, Ciril, Metod.
Goriške novice
Osebne vesti. Gosp. Andrej Jeglič, sin deželnega računarja, imenovan je c. kr. sodnim pristavom v Tolminu. — S tem imenovanjem pride tudi tretje mesto pri tolminskem sodišču v zanesljive, vestne in sposobne roke, tako da moremo tolminskemu okraju le častitati na tej pridobitvi.
Gospod »Simon Ruta r vrne se v kratkem v domovino. Zdaj se mudi v Carigradu, o katerem pravi, da: „takega mesta, kjer se druži toliko bliščobe in krasote s tolikim siromaštvom in takošno umazanostjo, gotovo ni na svetu"’ Učeni gospod profesor vrne se skozi Plovdiv, Sredec in Belgrad na kratke počitnice med naše gore. Naj bi se dobro odpočil od dolgotrajnega in tru-dapolnega potovanja! Njegovo potovanje v južne kraje bo brez dvoma velikega pomena
za vedo in znanost v obče, za nas Slovence pa še posebe.
S prihodnjim šolskim letom dobimo zopet dva nemška profesorja v Gorico, ki ne razumeta deželnih jezikov. Na gimnazijo pride kot začasni učitelj Anton Tum-ler; — na realko pa neki Fr. Knittl, ki je goriškim Slovencem v žalostnem spominu še iz 1. 1872., ko je tu služboval kot sup-lent in s katerim se je naš list že takrat bavil na nelaskave načine. Zadnji čas je služboval v Celju, od kjer je pa moral oditi vsled znanih homatij na gimnaziji. No, prav zatč je Gorica najmanj pripravno mesto za takega moža! — Takč torej dobivamo v Gorico same tujce, naši sinovi, ki poznajo razmere in jezike, pa tavajo po tujini!
Gosp. Jos. S a u 1 i, kancelist v Kanalu, premeščen je k okrožnemu sodišču v Gorico.
Gosp. dr. Dragotin T r e o napravil je v Gradcu odvetniški izpit z odličnim uspehom. Castitamo/
— Veleč g. dr. Anton Gregorčič, državni in deželni poslanec, pojde danes ali jutri v Karlove vare popolnjevat svoje ozdravljenje.
— Č. g. J. Primožič, kapelan v Kobaridu, imenovan je za vjkarija v Logu; na njegovo mesto pride č. g. Ivan Leban.
„.Matica Slovenska" imenovala je našega slavnega rojaka visokorodnega gospoda Andreja barona W i n k 1 e r j a svojim častnim članom in izročila mu krasno izdelano diplomo. Gospod baron je na to poslal Matici sledeče pismo:
„Slavna „Matica Slovenska1!! Krasna diploma, došla mi neda'-no, katera mi spri-čuje v laskavih besedah, da me je slavna „Matica Slovenska11 v svojem zadnjem velikem zboru blagovoljno izvolila častnim društvenikom, me je jako razveselila. Za to znamenje posebnega zaupanja, katero bodem vedno hranil in ki ostane v moji rodovini kot jeden najdražjih spominkov iz ljube dežele kranjske, izrekam slavnemu društvu prisrčno zahalo. — Slovencem v preteklih časih usoda ni bila prijazna. Kot dolgotrajna huda zima. so neugodne razmere ovirale razvoj in napredek tega nadarjenega in čvrstega naroda. A odkar v zadnjih desetletjih sije Slovencem mileje solnce, pokazala se je kmalu njih živna moč in krepkost. Cvetlica se zdaj za cvetlico razcveta na rodovitnem polju slovenskega slovstva; tako kakor je napredoval v primeiato kratkem času narod slovenski, in to večjidel ob svoji moči, ni napredoval v istem času še nije-den drug narod. Da se pa v sedanji dobi , tako uspešno mej Slovenci širi omika, je v obilni meri zasluga slavne „Matice Slovenske". Po pravici se torej smem ponašati s tem, da me je ista sprejela med svoje častne društvenike. Podpirati v prihodnje, v kolikor mi bo mogpče, iijtene, blage namene, bode vedno moja prijetna dolžnost. Naj blagoslovi Bog prizadevanje „Matice Sloven-ske""! Z odličnim spoštovanjem Andrej baron W in ki er m. p., c. kr, dež. predsednik v. p. V Tolminu, dne 12. julija 1893.
Drobno novice. — Strela je dvakrat udarila y Červinjanu; prvič je ubila neko ženo, drugič konja. — Duhovne vaje bodo letos v Gorici koncem avgusta, — Za slov. Alojzij e viš če došlo je zopej;, 40p gld. darov. Požrtvovalnost za dobrodelne narodne namene pri nas je res velika! — M a los e-meniščani so sklenili šolsko leto z lepim koncertom. — Prošnja za sprejem v malo semenišče se morejo poslati do 15 avgusta. — Iz Tomaja poročajo, da tamošnji društveni vinograd obeta bogato Jtrgatev. Dne 30. t. m- ob 4 pop. bo imelo društvo svoj občni zbor. — „Gospod Miro dolski" je
krasna Stritarjeva povest, katero prinaša zdaj „Rinnovamento" v dovršenem ital. pie-vodu g. Zamejskega. — V Gorici je umrl-dr. Luigi de Luzeuberger, hud nasprotnih Slovencev; star je bil 33 let.
„Goriška tiskarna". — Pod takim imenom začne poslovati v Gorici nova tiskarna našega upravništva v namen, da bi se naša dva lista mogla še bolj razviti in da bi mogli podajati za dosedanjo ceno še več berila nego doslej, kar je mogoče doseči edino le s tem, ako imata lista lastno tiskarno. — Tiskarna bo povsem nova in urejena po najnovejših zahtevah. Stroji so naročeni v Berolinu in Wurtenbergu, črke na Dunaju in v Lipsiji, lesena oprava pa na Dunaju. — Toliko na znanje tistim, ki so raznašali govorice, da je g. Obizzi nam prodal svojo tiskarno.
Domača obrt. --Za naše šole smo dobivali skoro vse pisanke in risanke iz tujine, od Nemcev, največ od Grubbauerja iz Linča. Blago ni bilo vselej tako, da bi ga mogli hvaliti, pač pa pogosto ostro grajati. — Zadnji čas je ustanovil v Gorici izdelovalnico za pisanke in risanke naš rojak g. Ant. Jere tič, trgovec z vsemi šolskimi in pisarniškimi potrebščinami v ulici za vojašnice. Papir njegovih knjižic je za 15% boljši od Grubbauerjevih, a cene so najbržč še niže. Ker je naša dolžnost, da dajemo prednost domači kupčiji in obrtniji, dokler je poštena in dokler ustreza našim namenom in potrebam, zato priporočamo vsem gg. šolskim voditeljem in učiteljstvu sploh, da poskusijo z Jeretičevimi izdelki. Nam se zdi, da bodo zadovoljni. Sicer pa, poskušati ni težko! Čemu naj bi naš trdo prisluženi denar pošiljali na tuje? Bolje je, da ostane doma!
Mestni inženir. — Goriški mestni za-stop imenoval je nekega tujca Baschiera za mestnega inženirja. Domačin Pelikan je dobil le 6 glasov, dočim, je prvi zmag; 1 zlO. — Čudno, da v Gorici tako radi dajejo prednost tujcem/
„Slogini" nčni zavodi končali so v soboto svoje šolsko leto.
V štirih šolskih razredih bilo je 232 otrok, v dveh otroških vrtih pa 124, skupaj torej 356. — Kaj bi bilo iz teh otrok, da ni „Sloge", katero slovenski rodoljubi požrtvovalno podpirajo? Odgovor je lahek: Bodisi bi šli v laške šole in se potujčili, bodisi bi ne hodili v nikake šole (kar je v Gorici lahko mogoče) in potepali se po ulicah; eno slabše od drugega!
Šolsko leto je končalo s konecletno skušnjo. Najprčj je bila skupna sv. maša v cerkvici Marije Device Imakulate; daroval jo je katehet č. g. Sim. Gregorčič; deklice so krasno pele. — Potem se je vršila skušnja v treh razredih in v otroškem vrtu v ulici Barzellini (v ulici sv. Klare se je vršila že dan poprej). Poleg „Sloginega odbora udeležili so se skušnje moiis. Košuta, mons. Marušič, nadzornika Culot in Vodopivec, žup^n in vikarij iz Podgore, več razne slov. gospode in starišev. Otroci so prav dobro odgovarjali iz vseh učnih predmetov; petje bilo je posebno izborno, zlasti dvoglasno petje v III. razredu, n. pr. „Tiha luna". V vseh razredih so otroci deklamovali i z-vime deklamacije. Vsi navzoči so odšli popolnoma zadovoljni z vsem, kar so videli in slišgli ter s trdnim prepričanjem, kako blagodejno je naše društvo, ki na tak način skrbi za vzgojo slov. mladine v Gorici. — Prihodnje leto se otvori poseben deški razred, v katerem bodo učenci 2. in 3. šol. leta. Učitelj je že določen.
Zrelostni izpit z odliko na gpriškem ženskem učiteljišču so prestale g.čne Kor-
šič Lavoslova in Leban Ana iz Gorice ter Peternel Emilija iz Trsta.
Ponemčevanje na Goriškem. — Goriška „Eco del Lito ra le" od srede priobčila je jako umesten in resničen članek o goriški gimnaziji. Članek priobčimo v prihodnji „Soči" v doslovnem prevodu in dodamo par besedij še od svoje strani. — Članek z vso pravico toži, da na goriški gimnaziji propada toliko dijakov, kolikor nikjer drugod, toda po večini zaradi nemščine, katere se zahteva od Slovencev in Italijanov toliko, kolikor od rojenih Nemcev. Konečno pride članek do sklepa, da bo treba z veliko večjo odločnostjo zahtevati, da se sedanja gimnazija razdeli v slovensko In italijansko! Tako je! Oba naroda morata stopiti na noge in složno boriti se proti sedanjim nezdravim razmeram! Tudi našim sinovom mora biti odprta pot do višje omike in do višjih služb in ne le do služb — sod-nijskih, šolskih in drugih uradnih slug, ki morajo znati po več jezikov še za lene uiadnike ali pa za take, ki se nalašč nočejo učiti deželnih jezikov!
Spakovanje slovenskih krajevnih imen
—	Zopet se nam je baviti s c. kr. gimnazijskim ravnateljstvom, ki je tudi letos na neodpusten način kvarilo slovenska krajevna imena v svojem letnem poročilu. Ne more nam iti v glavo, kaleč more c. kr. oblast-nija, ki opravlja službo germanizatorstva v tej deželi, posluževati se raje italijanskih skovank in spakedrank, nego pravih in povsod znanih slovenskih imen?! N. pr. Salcano, Merna, Samaria, Chiapovano, Bi-gliana, Savogna, Quisca, Canale, Doberdo, Carnizza, Bainsizza. Rauziauo, St. Audrea, Dnino, Matteria, Vipulzano, Polubino, Černiča, Plava Imegna, Skrilla, Mernico, Ses-sana, Oomen, Auzza in Libnssina. S kako pravico rabi te spake c. kr. oblast v deželi? Ali mora res biti vse pokvarjeno? Ali je res že vsakomur dovoljeno, pačiti naša i-mena in norčevati se z zemljo slovensko?!
—	Tudi najnovejši izum goriškega ravna-teljestva „St. Georg" za šturje ni še popolnoma izginil, marveč enkrat se nahaja na prvem mestu in enkrat v oklepih. Šturci, na noge in protestujte proti skrunilcem svojega lepega slovenskega imena! — Štiri imena so le deloma pravilno pisana, namreč: Klauže, Peivacina, Šebrelja in Dobraulje. — Pravilno je pisanih 28 imen, večinoma takih, ki se kvariti skoro niti ne dajo. — Tako se počenja z nami na naših tleh ! — Sicer pa: ali zaslužimo boljše ravnanje? Na Češkem bilo bi kaj enakega nemogoče! Tamkaj bi vsaka občina posebe odločno protestovala proti takemu pačenju imen. — In kaj se stori pri nas ?
Ne le z našimi osebnimi in krajevnimi imeni, marveč celo z nami samimi počenja že vsak tujec kakor svinja z mehom, a mi mu še roko poijubujemo v svoji brezmejni ponižnosti, katere mora pa tudi enkrat biti konec!
Taije so v viharni noči od 13. do 14. tekoč. m. okradli Ivana Čubeja, krčmarja na Lijaku (v kromberški občini), ki ima tudi trgovino z jestvinami. Z jako dolgim in debelim lesenim drogom so izdrli iz okna pro-dajaluice železno omrežje, ter so razbili stekleno ploščo, katero so prej še namazali z blatom, da bi ne zaropotala pri razbijanju. Skozi razbito ploščo so segli z roko, in odprli zapahe pri oknu. Odnesli so slanino, sladkor, kavo, nekoliko kruha in tobaka, denar, kar ga je bilo v miznici, in pa knjižico, v kateri so bili zapisani računi in dolgovi odjemnikov. — Tiste dni so tatje okradli neko prodajalnico v Oseku in menda tudi v Vrtovinu.
V Solkanu se snuje pevski zbor pod vodstvom nadučitelja g. Tom. Juga; oglasilo se je že precej lepo število mladeničev. — To je prav vesela novica iz prijaznega Solkana. Le srčno na delo! S početka bodo res marsikake težave, toda nikar obupati. Ta pevski zbor bi lahko veliko pripomogel k večji živahnosti v Solkanu.
Brzojavna postaja v Solkanu začela je poslovati 15. t. m.
Pred sklepom lista prejeli smo iz Solkana sledečo novico;
„Danes po noči so neznani tatovi odnesli našemu županu mizo, v kateri je bilo okoli 10 gld. Ulomili so skozi klavnico, kjer so prižgali luč in šli v kuhinjo. — Zjutraj so domačini mizo našli; imela je dve nogi polomij eni
Šempaski tabor. — Dne 18. okt. t. 1. bo 25 let, od kar se je vršil znameniti šem-paski tabor, ki je bil velikega pomena v našem narodnem življenju na Goriškem. Odbor našega politiškega društva „Sloga11 sklenil je v seji 17, t. m. skrbeti za to, da se bo 25 - letnica slovesno praznovala zadnjo nedeljo septembra na prostoru nekdanjega taborja. — Izborna misel! Naj bi se dostojno izvršila!
Iz šenipaske županijo nam pišejo: „Tudi k nam je prinesel davkarijski obhodnik le nemško-laške opominske liste; ljudje »o se močno jezili. Neka žena se je oglasila in rekla, zakaj ni prinesel slovenskih opo-minskih listov, ali obhodnik je zarenčal nad njo: „Molči baba, zadosti, da veš, da je za davek plačati". — Tako smo torej mi Slovenci dobri edino le „za davek plačati"; za drugo nas ne poznajo! Izgovor, da glavna davkarija ni imela slovenskih opominskili listov, je ničev. Zakaj si jih ni oskrbela za časa? Ne pridite nam več s takimi opravičevanji !“
Lelina v dolenjih Brdih. — Iz Medane nam pišejo: „Pri nas kaže letina precej dobro; sadja imamo prav veliko. Skoda, da je zgodnja toča uekaiera polja na dolenjem koncu precej hudo poškodovala. — Dežja imamo več kot zadosti, ali takih nalivov> kakor v gorenjih Brdih, o katerih je poročala zadnja „Soča" pri nas ni bilo. Zaradi sena je zdaj pogosti dež celo nadležen".
Iz kobariške okolice piše nam po letih najnikjši dopisnik: „Prebirajoč neko nemško listino, izdano 1. 1874. v Trstu, naletim tudi imena vasij vvkobariški okolici.. Ali kako so pisana? Čujte! — Naš Sužid je .Sussid in Susid; S t a r o s e 1 o je Starasella; Potoki so Potoko; B o r j an a so se pre-menila v Boreana; naš Breginj v Ber gonja (zakaj ne vergogna-sramota ?!); Svina postala so Svigna; Idrsko ali Idrijsko pa Idrisca; naša Diežnica se je prelevila v Dresnitza, itd. -- Takega pačenja naših poštenih slovenskih imen bi ne smeli trpeti/
Matajurski,"
Iz kobariškega Kota. — Čital sem, da imajo v Brdih škrlatino. Tudi tu jo imamo. V Breginju in Sedlu je bila šola delj časa ^zaprta. Le v Breginju je umrlo na tej bolezni čez 20 otrok.
A še druga bolezen nas je obiskala. Neka želodična bolezen je to, ker največ škoduje želodcu —pravijo jej toča. Od 3. do 12. t. m. imela je nič več kot štiri glavne nastope in več manjših poskušenj. Prav nič se ni zmenila za to, da se je cerkovnik dvakrat celo noč in menda trikrat skoraj cel dan obešal za vrvice v zvoniku. Žito je bilo v enem dnevu po toči zrelo, a niso ga želi, ampak kosili.
Nekateri vraževerci pravijo, da so jo napravile copernice, drugi,‘da so jo gospodje nunci priklicali, tretji pa, da je to
„štrafinga božja". — Naš Kot je prav pogosto pozorišče takim žalostnim prikaznim, dočim v kobariški dolini vselej mirno dežuje. Uzrok tiči v tem, ker smo ravno pod vetrovnimi tokovi, ki z veliko silo gonijo tod mimo oblake navadno na sever.
Mojstri „skaze". — S Tolminskega pritožuje se nam v obširnem pismu neki rokodelec, da se prav malo gleda na to, ali rokodelski učenci dovršijo svoje učenje ali ne. Prigodi se, da so se na pol izučili, pa že začno delati na svojo roko. Da taki „mojstri" niso veliko prida, je naravno. —: Kako bi se uredile take in enake razmere, o tem se posvetuje poseben odsek v državnem zboru na Dunaju, ki izprašuje za mnenje tudi obrtnike iz vseh dežel. Danes odgovarjajo odposlanci s Primorskega. Tudi naše „Slovensko bralno in podporno društvo" je poslalo tjekaj svojega zastopnika v osebi znanega umetnega kamnoseka g. Blaža Bitežnika nasproti pošte v Gorici. — Kake navode je dobil od posebnega shoda goriških obrtnikov, poročamo v članku „Obrtni zakon" v današnji „Soči". Tudi o takih učencih je tamkaj govor, na kar opozarjamo gospoda dopisnika.
Haši Bolčani na Štajerskem. — Celjska „Domovina" piše: „V loški župniji pod Zidanim mostom se je naselilo v zadnjih letih okoli 200 Bolčanov, vrlih slovenskih krošnjarjev; kupili so si hiše ali hišice in kaj zemljišča. Tu je svet mnogo boljši in bivališče v tem kraju je radi bližnje postaje za krošnjarje veliko prikladnejše".
Furlanska železnica. — Konečno je določeno, da furlanska železnica se zveže z južno pri Tržiču. Zmagal je tržaški upliv. Ta zveza je Gorici v veliko škodo.
Iz Devina nam poročajo, da g. War-chauek, gospodar tamošnje tovarne za sardine, je poslal z Dunaja šest krasnih oltarnih svečnikov v vrednosti več sto goldinarjev.
Doznali smo tudi novico, ki razburi ves slovenski narod. Princ H o h e n 1 o h e je začel z vsem svojim uplivom pospeševati italijansko propagando v Devinu. Iz devinskega gradu pride vse zl6, ki bo razsajalo ob tem delu morskega obrežja. Toda kdor seje veter, žel bo vihar. To naj si princ Hoheulohe dobro zapomni.
„Družba sv. Cirila in Metoda" bo imela 26. t. m. v Sežani svojo osmo glavno skupščino; spored smo priobčili v današnji „Soči". Popoldne pojde iz Sežane poseben vlak v Divačo, da si gostje ogledajo ta-mošnjo prekrasno podzemeljsko jamo ali vilenico. — Kdor le more, naj ta dan pride v Sežano na pomembni narodni praznik. — Tiste podružnice, ki ne pošljejo svojih zastopnikov, poskrbe naj vsaj za to, da jih bo kdo drugi zastopal. V ta namen naj pošljejo glavnemu vodstvu ali pa nam toliko pooblastil, kolikor zastopnikov jim tiče po pravilih, le prostor za ime pooblaščenca bodi prazen. Vsaka podružnica ima torej priložnost, da bo pri občneu zboru zastopana; ako bi katera ne bila, potem bi take malomarnosti ne bilo lahko odpustiti!!
„Lega Kazlonale". — To laško šolsko društvo, ki pa z vsakim svojim korakom le politikuje, imelo je v nedeljo svojo drugo glavno skupščino v Rivi na Tirolskem. Goriški magistrat je poslal tjekaj kot svojega zastopnika neizogibnega dr. V e n u t i j a; pridružil se mu je tudi dr. M a r a n i kot zastopnik goriške podružnice. Potne stroške plačali smo Slovenci.
Pri tej skupščini so sklenili, da tretji zbor se bo vršil v Gorici, v tem „italijanskem" mestu ob furlanski Soči. — Kak6 so smešni! Jim že pokažemo, kakošno
je to italijanstvo Gorice! Naša lepa Gorica ni bila nikdar in ne bo italijanska! Slovenski narod na Goriškem si že sam poišče svoje stare pravice do svoje lepe Gorice — ki ni in ne bo kaka „Monticella". Občni zbor „Lege" v Gorici bo za nas Slovence drzna provokacija in kdor se ga udeleži, imeli ga bomo za izzivalca, kateremu odgovora ne ostanemo dolžni, marveč napovemo mu boj do skrajnosti.
Pazite, kaj podpisujete! — Neki agent B. deluje v Gorici in na deželi za pražko tvrdo Hamaček. Toda zgodi se večkrat, da dobe vse drugačno blagč ali pa po drugačnih pogojih, kakor so se dogovorili z agentom; zato se branijo blago sprejeti. Na to pride pismo od odvetnika Pollaka, ki grozi s tožbo in opozarja na podpisano naročilo. In kaj stoji tiskano na njem? Evo: „Le vsebina tega naročila ima za nas veljavo. takč da se ne moremo celč nič ozirati na ustne dogovore z agenti". Kdor podpiše naročilo, na katerem je tiskana taka pri-pomnja, mora brez ugovora držati to, kar je tam napisano. Zatč naj vsakdo natančno pazi, da se naročila prav napisujejo. Zato pozor, predno kaj podpisujete!
„Slovanskaknjižnica". — Zadnja „Soča" je naznanila, da začne izhajati v Gorici meseca oktobra vsakih 14 duij „Slovanska knjižničarki bo prinašala dobre prevode povestij iz vseh slovanskih jezikov. To vest je z veseljem pozdravil tudi „Slov Narod." — Knjižnica bo izhajala redno kakor vsak časopis ; cena le gld. 2.60 na leto, kar je jako malo za 1664 stranij zabavnega in poučnega berila. — Doslej so že štiri povesti pripravljene za tisek: dve iz češkega jezika, ena iz poljskega in ena iz slovaškega. Več mladih prevajalcev ima v delu že nekaj drugih povestij. Znani prijatelj Slovencev, neumorni g. Jan Lego v Pragi, poslal nam je večjo zbirko čeških povestij, ki so vredne, da jih v slovenski obleki podamo našemu čitajočemu občinstvu. Blagor narodu ki veliko čita! — Naročnino prejema naše upravništvo.
Ponarejeni peldesetaki. — Iz Medane ob laški meji nam pišejo:
„Od vsih krajev dobivate „čast. gosp. urednik, dopise in novosti, a iz Medane ne vidim, da bi se. kaj v Vašem cenjenem listu čitalo; blagovolite sprejeti torej sedaj radi ponarejenih petdesetakov sledeče vrstice:
Dne 13. t. m. zvečer prideta dva nepoznana Italijana grede iz trga v Gorici skozi Mošo v Medano, in gresta pod vasjo k nekemu tukajšnjih kmetov ter ga uprašata ali ipia kakšno živino na prodaj, da sta bila sicer v Gorici tisti dan na trgu, pa da nista mogla nič kupiti. Kmet ima več živali in eno kravo in enega junca bi prav rad prodal; zadovoljen pelje ju v svoj hlev in pokaže omenjeno žival; Italijana si izbereta kravo ter ponudita kmetu sto (100) go}d. ali kmet hotel je imeti več; med tem ko se tam pogovarjajo, nastala je noč. Italijana prosita, da bi ju kmet tisti večer prenočil, kar jima kmet rad dovoli, in zraven še malo večerje napravi.
Drugo jutro sta se Italijana premislila in hočeta imeti jupca ter ponudita zanj 50 gold. Ali kmet ni bil s tem zadovoljen in Italijana gresta v vas k sv. m^b ker je ravno takrat zvonilo. Ko prideta iz cerkve, gresta naravnost v krčmo in prašata kaj za zajutrk, a s pogojem, da jima mora krčmarica prej pedesetak izmenjati, ker nimata drobiža. Ali krčmarica ju pošlje, naj gresta kam drugam izmenjati, da med tem jima ona zajutrk napravi. Ali moža gresta zopet počasi k dotičnemu kmetu in se pogodita za junca za 53 gold. Eden Italijanov, kteri se je delal kot mešetar, vzame iz žepa pet-desetak in upraša kmeta, ali mu more vrniti
47 gfold., da mu on poda sto gold.. to je dva petdesetaka; k sreči kmet ni imel a zadovoljen ponudi se, da gre v vas izmenjati.
Ko kmet dospe v vas, prihiti mu na proti tukajšnji posestnik, kteri je prej Italijana opazoval, ker sta se mu zdela sumljiva, in upraša, ali jima je kaj prodal. Kmet pokaže koj petdesetak in pravi, da je prodal junca ter je prišel izmenjat, ker Italijana nimata drobiža. Hitro vzame posestnik petdesetak ter gresta skupaj v občinsko pisarnico ogledovat ga; in res, spoznalo se je, da je ponarejen. (Pozna se hitro; ima več napak, a najbolj pa pri maguar namesto magi/ar, kakor smo čitali v „Soči" in „Primorcu41.)
Hitro zbereta tukajšnji tajnik in omenjeni posestnik štiri može in skupno gredo s kmetom na Italijane; enega so hitro ujeli, ali drugega, kteri se je delal kot mešetar jim je ušel; zastonj so tekli za njim. Ko pripeljejo ujetega Italijana v občinsko pisarnico, ga hitro pregledajo ter ne dobijo pri njem nobenega drugega denara razim dveh tudi ponarejenih petdesetakov. Sporočili so torej hitro žendarmariji v Kormiu, ktera je poslala koj dva moža. da sta dotičnika zopet pregledala in odpeljala pokorit se za njegove goljufije. Dotični Italijan imel je tudi pri sebi več pisem in menjic, po kterih se je spoznalo, da se kliče Giuseppe To d oni iz neke vasi pri Čedadu; imel je tudi potni list dveh konj, ktere je pred 14 dnevi uku-pil na Tolminskem gotovo s ponarejenimi petdesetaki, kot je hotel storiti pri kmetu v Medani. (Prosimo, le oglasite se še večkrat. Ur.)
Poljedelsko niinisterstvo je razpisalo za prihodnji tečaj na goriški slovenski kmetijski šoli dva štipendija po 100 gld. za slovanske učence iz Istre. — Pogoji so: starost 15 let, krstni list, zdravniško spri-čalo, šolsko spričalo in spričalo o lepem vedenju. Novi tečaj začne 7. novembra.
C. kr. velika realka v Gorici končala je letošnje šolsko leto dne 15. julija. Iz programa, v katerem nadaljuje gospod prof. Hendrjch svojo učeno razpravo o francoskih pridevnikih, posnamemo sledeče: Brez pripravnice, katera se prišteva k realki, vstopilo je letos v ta zavod 232 učencev. Od teh je bilo 136 Italijanov, 44 Slovencev in 43 Nemcev, po veri pa 210 katolikov, 11 Židov in nekaj druzih veroizpovedanj. Odličnjakov jo bilo le 7, med temi jeden Slovenec, četrtošolec Mašera Frač iz Kobarida; prvi red dobilo je 171, drugi 23 in tretji 6 učencev; 24tim je dovoljena pre* skušnja po počitnicah iz jednega predmeta, jeden ni bil izpraševali zaradi bolezni. Šolnine došlo je v obeh polletjih 4845 gl.
Ob jednem naznanimo, da prične prihodnje šolsko leto na tem zavodu 16. septembra. Oni dijaki, ki niso še napravili sprejemnega izpita, sprejemali se bodo 14. in 15. septembra, vsi drugi 16. in 17. od 9. — 12. ure predpoldne in od 3. — 5. popoldne.
Slap na Tolminskem. — Mati je pustila samega otroka v zibelki ter odšla na polje. Domov prišedši najde dete mrtvo v zibelki. Otrok je v tem čašu silil iz zibelke in vrvice čez zibelko so ga zadušile. Županstvo je stvar naznanilo glavarstvu in to sodišču. Dne 7. t. m. je prišla komisija iz Tolmina, ter preiskovala, ni li morda bila kažnjiva nemarnost pri stariših. Zenske so nekoliko v strahu. Ta strah bo zelo koristil v prihodnje.
Raztelesenje se je vršilo na pokopališču v Ročah.
Na Ponlebi je umrl preč. mons. Ant. V e 1 i s c i g, apostolski pronotar in župnik v Ogleju; star je bil 64 let.
Ostala Slovenija
Trst in Istra. — (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro) je potrjena. Predsednik je dr. Dinko V i t e z i č, tajnik dr. Laginja, blagajnik dr. Andrej S t a n g e r, odvetnik na Voloskem. Ustanovniki plačajo enkrat za vselej 100 gld., letnina pa znaša 1 gld. na leto.
—	(Namestnik Rinaldini) je „nekaj bolan"; zatč je dvorni svetnik Krekich posetil nadvojvodo Petra Ferdinanda, ki je prišel v Trst z gojenci vojaške akademije v dunajskem Novem Mestu.
—	(Pevsko društvo „Skala11) v Sv. Križu bo imelo v nedeljo ob 11. uri svoj ustanovni občni zbor. Le vstrajno naprej!
—	(F Kopru) so v soboto dokončali zrelostni izpiti na učiteljišču. Od Slovencev prestal ga je z odliko g, Ivan Kraševic iz Trsta; zreli pa so gg. Bitežnik Jos. iz Grgarja, Maslo Anton iz Kopra, Srebrnič Franc iz Solkana, Trampuž Alojzij iz Kostanjevice, Vižintin Rudolf iz Renč in Žagar Mihael iz Globelj.
—	(Nadvojvodinja Marija 'Terezija), soproga nadvojvoda Karola Štefana, povila je 5. t. m. sinčka, katerega je krstil poreško-puljski škof na imena: Leon, Karol, Marija, Ciril in Metod. Prvo imč je papeževo, ki je bil krstni boter (po zastopniku nadvojvodi Albrehtu Salvatorju), drugo je očetovo, tretje pa materino. Visoki novorojenček Ciril-Me tod je torej najmlajši „panslavist44 v Avstriji. Sv. brata Ciril in Metod izprosita mu trdno zdravje in navdahnita Slovanom prijazno srce!
—	(F Podgradu) so dobili novega zdravnika, mladega in vrlega Čeha dra Jos. Š e b e s t a.
Kranjsko. -—(Dijaško podpor-no društvo „R a d g o j") dobilo je svojega prvega in velikega podpornika v osebi slovenskega dobrotnika g. Jos. Gorupa na Reki, ki mu je podaril 10.000 kron. Slava takemu rodoljubu!
—	(L j u b 1 j a n a, je dobila dovoljenje, da sme vzeti na posodo 1 2 milijona goldinarjev za razne občekoristne naprave. — Peta lekarna ustanovi se na Poljanah. Pravico je dobil g. I. Hočevar iz Cerkljan na Gorenjskem.
—	(„U čiteljski Do m") nameravajo slovenski učitelji zgraditi v Ljubljani po izgledu onega v Zagrebu. „Učiteljski Tovariš" začel je zbirati radodarne doneske v ta namen.
—	(Deželni šolski svet) kranjski ni predlagal nobenega prosilca za ravnateljsko službo na ljubljanskem učiteljišču ; Nemca ni hotel predlagati, Slovenca se pa ni — upal. Daleč smo prišli. Baron Gauč ima torej povsem prosto roko.
—	(Dolenjska železnica.) Vlak za poskušajo šel je v nedeljo iz Ljubljane v Kočevje.
—	(Kranjskim Slovence m) se je začelo slabo goditi pod novim deželnim predsednikom baronom Heinom, ki je začel že kazati svojo pravo barvo. Celo ljubljanskemu županu je prepovedal pozdraviti sokolski shod v imenu ljubljanskega mesta, dasi je to povsod v navadi. Tudi n e m š k i uradni list v slovenski deželi začel je drzno žaliti Slovence. — Prav! Le naprej! Kdor seje veter, žel bo vihar!
—	(Slovenska nižja gimnazij a) v Ljubljani izdala je letos slovensko konecletno poročilo. V 4 razredih bilo je 357 učencev, torej toliko, kolikor jih nimajo mnoge višje gimnazije.
—	(V Ljubljani) prirede jutri abiturijenti slovenskih in hrvaških učiteljišč skupno veselico.
Štajersko. — (Na mariborski gimnaziji) bilo je v preteklem šolskem letu 215 Slovencev in 113 Nemcev. Med odličnjaki bilo je 34 Slovencev in 5 Nemcev. Drugi in tretji red dobilo je le 19 dijakov! Kolik razloček med Mariboiom in Gorico! Pri nas je 408 učencev dobilo drugi in tretji red 80, med letom izstopilo pa že 20.
—	(Mariborska Čitalnica) je tudi ustanovila tamburaški zbor. Dne 2. t. m. priredila je izlet v Ruše, kjer se je vršila lepa veselica. Tako je treba! Ven v okolico na narodno delo!
—	(Štajerski Nemci) priredili so 8. t m. v Celju shod, na katerem so javkali in stok;Ji, kak6 strašno da so zatirani in kako grozno da vlada podpira Slovence. Kdo naj se ne smeje? — Prišli so v Celje ta dan, ker so Slovenci odšli v Ljubljano na sokolski shod; zato so dobili „korajžo44, da so prišli v to „nemško mesto" prodajat svoje neslanosti.
—	(Toča) naredila je tudi na Štajerskem veliko škode. Pri Planini padala je do debelosti jajca. — Tudi nevihta naredila je marsikje veliko škode.
—	(V B r e ž i c a h) imajo c. kr. okrajnega in deželnega zdravnika, a nihče ne zna slovenski. Kako se pa sporazumeta z bolniki, nam je res neumljivo.
—	(Na Vidmu) ima vinorejsko društvo amerikanski vinograd, iz katerega cela okolica dobiva amerikanske reznike; letos jih je dal okoli 14.000. Štajerci se dobro pripravljajo na boj proti trtni uši.
—	(V okrajnem z a s t o pu m a-r i b o r s k e m) bodo imeli tudi zanaprej Nemci večino. Slovenci so se premalo brigali za letošnje volitve.
—	(Obesil seje) malovredni 18-letni pohajač in uzmovič Alojzij Rakuša z Kumove.
Glasim. — Rodoljubni knjigar g. S c h w e r t n e r v Brežicah na Štajerskem lotil se je doslej pri nas malo oskrbljenega
—	glasbinega polja. V zadnjih dneh je izdal dve znameniti glasbeni deli; prva je; „Podoknica iz Teharskih plemičev44, transkripcija za glasovir cena 50 kr.; druga pa je: „Pesni za visoki glas" (cena 75 kr). Obe deli je zložil učitelj „Glasbene Matice41 v Ljubljani g. K. Hoffineister, rodom Čeh.
—	Obe deli jako hvali stroga kritika glasbenih veščakov. Tudi na Češkem se časopisi laskavo izražajo o teh dveh delih. Zat6 moremo g. Schwertnerju le častitati, da je tako srečno začel svoje glasbeno podjetje. Le srčno dalje! — Toda v njegovo in stvarno korist priporočamo, da bi izdal zdaj nekoliko bolj lahkih del za glasovir, zlasti lahkih, a melodijaznih samospevov, kakor-šnih imfi naš Volarič veliko na razpolago. Pri nas je razmeroma premalo takih glasbenih veščakov, ki bi bili kos dosedanjima deloma, lažje skladbe bi pa veliko prej prodrle v vse tiste kroge ki segajo po tujih proizvodih, ker ne dobijo piimeruih domL
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček Tiska A. M. Oblzzi v Gorici
Franc Bensa
r ozki ulici U. 8 v Gorici
prodaja vsakovrstno usnje, podplate,kopita, sploh vsa orodja in potrebščine za čevljarje. Zagotavlja dobro blago po zmernih cenah. Zato se sl. občinstvu priporoča za obilen obisk.
ANT. JERETIČ
za veliko vojašnico v Gorici
prodaja vse izdelke, ki spadajo v šolsko in pisarniško rabo kot; papir, peresa,svinčnike,knjižice, knjige za upisovanje, itd.
Pisanke in risanke iz dobrega papirja izdeluje v svoji delavnici, nakar se slavno učiteljstvo še posebno opozarja.