gorenj elnformator List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati, Elektronika Široka potrošnja, Commerce~ Servis, Raziskave in razvoj, interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 28. januar 1987 | A sestavljena organizacija IJ združenega dela Uspela predstavitev Gorenja v Pragi Prvi pralni stroji s 1000 obrati v redni proizvodnji Športna rekreacija Pokal Gorenja tozdu ZHT Sestavljena organizacija združenega dela Gorenje sodeluje .s partnerji na Češkoslovaškem že dobri dve desetletji. Okrepljeno sodelovanje z zunanjetrgovinskimi organizacijami v zadnjem času pa se odraža tudi na vse večji prodaji Gorenjevih izdelkov v to državo. Z namenom, da bi sodelovanje še poglobili in v obojestranskem interesu dolgoročno uveljavili tudi višje oblike sodelovanja, je Gorenje pripravilo v Pragi 22. in 23. junuarja promocijsko razstavo svojih proizvodov. Poslovni partnerji iz ČSSR so se tako seznanili s celovitim Gorenjevim proizvodnim programom, zunanjetrgovinske organizacije z možnostmi nakupa proizvodov Gorenja, proizvodne organizacije pa z možnostmi za vzpostavitev višjih oblik sodelovanja z Gorenjem, usklajenimi z možnostmi nakupa reprodukcijskega materiala, sestavnih delov in drugih proizvodov iz CSSR. Promocijsko razstavo proizvodov Gorenja v Pragi so si ogledali številni predstavniki vlade ČSSR ter trgovskih in proizvodnih organizacij, med njimi tudi podpredsednik vlade ČSSR in predsednik planske komisije Svatopulk Potač, minister za zunanjo trgovino Bohumil Urban s pomočniki, predstavniki ministrstev za industrijo, razvoj itd. Med pogovori s predstavniki Gorenja, vodil jih je predsednik poslovodnega odbora Herman Rigelnik, udeležila pa sta se jih tudi naš ambasador v Pragi Duško Rodič in direktor skupnega jugoslovanskega gospodarskega predstavništva Djor-dje Ivoševič, so češkoslovaški predstavniki poudarili, daje ok repitev sodelovanja češkoslo-1 vaškega gospodarstva in trgovinskih organizacij z Gorenjem v obojestranskem interesu. Promocijska razstava Gorenjevih proizvodov v Pragi pa predstavlja nov pristop v prizadevanjih za resnično dolgoročno poglabljanje medsebojnega sodelovanja in odnosov. Skupni zmagovalec v množičnem tekmovanju za Pokal Gorenja je tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Oddelek za rekreativno in kulturno dejavnost delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju je 23. januarja 1987 priredil slovesno razglasitev rezultatov v množičnem tekmovanju delavcev Gorenja za športni pokal. Prireditve, ki so jo pripravi- li v jedilnici Gorenja v Titovem Velenju, se je udeležilo okrog 400 delavcev, ki so v letu 1986 sodelovali na najrazličnejših športno-rekreativnih akcijah, prireditvah, tekmovanjih In športnih srečanjih. Zaključek tekmovanja športnikov Gorenja pa pomeni tudi novo spodbudo za vnaprej, saj jim podeljena priznanja pomenijo tudi nove pobude za športno in rekreativno dejavnost. Dogovor komunistov Včeraj so se ob 14.30 uri ses- ljudske obrambe in družbene tali komunisti delovne organi- samozaščite v delovni organizacije Gorenje Gospodinjski zaciji, pregledali pa so tudi aparati na akcijski konferenci, izvedene aktivnosti v svojih na kateri so poleg dopolnilnih osnovnih organizacijah zveze volitev obravnavali izhodišča komunistov, za načrt delovne organizacije O akcijski konferenci več v za leto 1987, naloge splošne naslednji številki. V SOBOTO DELAMO! Obveščamo vse delavce, ki v soboto, 17. januarja 1987 niso delali, da bodo delovni dan nadomestili v soboto, 31. januarja 1987. Viktor Poznič je lahko res ponosno dvignil veliko kristalno vazo pred sodelavci tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika gorenjei©sp©d]hjslk5gp@[rs8n Nov delovni uspeh PRVI .PRALNI STROJI S TISOČ OBRATI V REDNI PROIZVODNJI V četrtek, 22. januarja 1987, je s klasičnega traka prišla prva serija 300 pralnih strojev s tisoč obrati, kar je nov dosežek tozda Pralnopomivalna tehnika. Značilnosti,tega pralnega stroja je motor z zelo visokimi obrati (1000 v minuti). S tem je omogočeno skoraj popolno ožemanje perila. Vendar pa ni le to prednost tega novega izdelka, ki so ga v Gorenju osvojili že pred časom, sedaj pa so ga začeli tudi redno proizvajati za izvoz v Skandinavijo. Stroj se odlikuje še z varčevalnim programom, saj porabi manj energije zaradi dvopolnega izklopa grelca in različnih nivojev vode. Ima vgrajen tudi zaščitni termostat, kar je posebna zahteva tržišča. Dodatni termostat z zvezno regulacijo temperature je varnostni element za celotno delovanje stroja. Sam motor ima vmesne stopnje hitrosti, ki so prilagojene programom pranja. Hitrost motorja krmili elektronski modul, ki je bil razvit in se tudi proizvaja v Gorenju (sedaj Iskra Delta)... Za pralni stroj s tisoč obrati menijo v tozdu Pralno pomivalna tehnika, da je vrhunec proizvodnje, vendar zaradi tega se !S? B*** / j; x' j si- ■■ -—- jss k \ H tl 1 ff “ <■ S w * "jm ne bodo uspavali. V svetu je težnja, da proizvajajo pralne stroje s še višjimi obrati motorja (1200 obratov). Zato bodo novo družino pralnih strojev z zelo visokimi obrati še izpopolnjevali, saj bo le takšno hotenje Gorenja lahko sledilo vedno višjim zahtevam zahodnoevropskega trga. Stroj ima vgrajen sistem za uporabo tekočih in sipkih pralnih detergentov. Kljub temu, da bo še v naprej glavna proizvodnja strojev z nižjimi obrati, pa pomeni ta dosežek lepo delovno zmago. Potrjuje pa tudi pravilno usmeritev Gorenja. hj Delo, ki zasluži pohvalo ---------:------------- žilnico. Izkazalo se je okrog V času novoletnih prazni- 50 vzdrževalcev tega kov so vzdrževalci opravili tozda, večja vzdrževalna dela. V tozdu Zamrzovalna in hla- Med večja dela, ki so jih delavci dilna tehnika so obnovili vzdrževanja v tozdu Zamrzoval-in dopolnili lakirnico in lu- na in hladilna tehnika opravili Obnovljena in posodobljena lužilnica v obratu Zamrzovalne omare. Izkazali so se med novoletnimi prazniki, sodi rekonstrukcija doziranja laka v lakirnici obrata Zamrzovalne omare ter hkrati tudi obnova ter dopolnitev lužilnega dela te lakirnice. Tako kot drugod, kjer so med prazniki delali, so tudi vzdrževalci pri delu v lakirnici vsak dan delali po 16 ur. Dela pri obnovi lužilnega dela je vodil Vili Drolc, pri rekonstrukciji doziranja laka v lakirnici pa je za delo skrbel Franc Bercko. Pri dopolnitvi lužilnega dela lakirnice so delali tudi zunanji delavci (SOP Krško). Z obnovo lakirnice so dosegli boljšo kakovost lakiranja, manj je skarta, avtomatizirali pa so tudi delovanje celotne naprave. Pri tem je treba pohvaliti prav vse, ki so bili vključeni v to delo. V tozdu Pralno-pomivalna tehnika so med prazniki namestili transportni trak za lakirana ohišja, ki jih odslej po traku transportirajo do klasičnega montažnega traka. Tudi v tozdu Štedilniki so opravili vzdrževalna dela, za katera je treba več prostih dni. hj Nova krmilna naprava v lakirnici Človeško za človeka Delovna mesta so prilagodili tako, da lahko delavke opravljajo dela sede Problematika ustreznega zaposlovanja Invalidov, skrb za njihovo dobro počutje med delom in ustvarjanje pogojev za ohranitev njihovih preostalih delovnih zmožnosti kot tudi za preprečevanje nastanka invalidnosti v Gorenju ni le črka na papirju. To dokazujejo tudi delavci tozda Pral-no-pomivalna tehnika. Usposobili so oddelek pred-montaže, v katerem delavci z različnimi oblikami in stopnjami zdravstvenih omejitev opravljajo ustrezna dela, ki so začetni člen v proizvodnem procesu pralnih strojev. V tem oddelku delavci sestavljajo enostavne predmontažne sklope, kot na primer priklop programatorja s setom, sestavljanje dozirne posode, čelne plošče, vrat črpalke, vijačenje regulirnih nog pralnega stroja in tudi dela za proizvodne potrebe v drugih temeljnih organizacijah. Gre za pomembna opravila, ki pa ne zahtevajo posebnih fizičnih naporov, delavci jih opravljajo sede in v počasnejšem ritmu. Ustrezno zaporedje delovnih gibov, manjše tehnične in tehnološke spremembe, posegi in izboljšave so pripomogle, da je to delo enostavnejše, lažje in bolj učinkovito, fizična obremenitev delavcev pa minimalna. Za čimbolj ustrezno razporeditev delavcev na ta dela so v tozdu poskrbeli s sodelovanjem zdravstvenega strokovnjaka, ki si je ta dela ogledal in v skladu z njihovimi zahtevami svetoval najusteznejšega delavca z zmanjšano delovno zmožnostjo. Ker se zavedajo, da v proizvodnem procesu delajo delavci z že opaženimi lažjimi omejitvami, jih bosta na njihovo pobudo ta teden obiskala dr. Zupančič in dr. Bezlajeva, s katerimi bodo proučili ustreznost delovnih mest 15 sodelavcev z zdravstvenimi omejitvami. Ker v tozdu ne želijo ostati le pri omilitvi delovnih razmer Delegati so nam povedali Vsaka spodbuda je dobrodošla Ko so nam hotenja usmer- s predsedniki delegacij zbora jena k hitrejšemu razvoju združenega dela, na katerem so izmenjali vrsto koristnih idej in izkšenj. sedanjih invalidov in vzdrževanju trenutne stopnje invalidnosti delavcev, temveč ustvariti dejanske pogoje za preprečevanje nastajanja invalidnosti, bodo nenehno poglobljeno in vsestransko proučevali organizacijske, tehnične, tehnološke in druge pomanjkljivosti posameznih faz delovnega procesa in delovnega mesta, ki bi povzročile nastanek invalidnosti. S tem delavci v tozdu Pralno-pomivalna tehnika želijo svojim sodelavcem, večinoma gre za dolgoletne delavce Gorenja, ki Na delavskem svetu sozda Gorenje, ki naj bi zasedal v drugi polovici februarja 1987, bodo razpravljali tudi o pravilniku za priznanja Gorenje SOZD. Med predlaganimi za eno izmed priznanj je tudi temeljna organizacija Gradbeni elementi. V obratu Keramika tozda Gradbeni elementi so v letu 1986 dosegli zadovoljive delovne uspehe. Zagotovili so redno proizvodnjo, ob tem pa so obnovili obrat, posodobili žganje talnih keramičnih ploščic in posodobili notranji transport. Za izpolnitev teh pomembnih nalog, so posameznim sodelavcem ter drugim podelili priznanja. Delavski svet delovne organizacije Gorenje Notranja oprema je ob zaključku posodobitve proizvodnje v obratu Keramika podelil zlato plaketo Gorenja dobavitelju opreme S.l. T.I., Merano, Italija. Srebrno plaketo Gorenja je prejela Metalka, Ljubljana, priznanje delovne organizacije pa Gorenje Procesna oprema, TOZD Tehnološka oprema, Carinarnica Celje in Carinska izpostava Titovo Vele- so prispevali levji delež pri razvoju kolektiva, omogočiti čim humanejše delovne razmere, lažje in nemoteno sproščanje delovne ustvarjalnosti in popolnejši občutek varnosti in pripadnosti kolektivu ter navsezadnje lažje pričakovanje zaslužene upokojitve. V tozdu Pralno-po-mivalna tehnika so se.tako resnično vključili v oblikovanje in praktično izvajanje temeljnih zamisli projekta o celovitem reševanju delovne problematike invalidov v Gorenju. nje, Ljubljanska banka, Združena banka Ljubljana, Inštitut za ekonomiko investicij, Ljubljana. Zlati znak delovne organizacije so prejeli Peter Letonja, Jože Primožič, Nina Dovšak, Srečko Rošer ter Mira Spende. Srebrni znak so dobili Danilo Pokleka, Martin Prodnik, Franc Mikek, Stane Divjak, Alenka Urbič, Rudolf Mutec in Franci Lau-bič. Bronasti znak so prejeli Ivan Korber, Franc Klančnik, Željko Brajdič, Anton Zlovše, Frančišek Fužir, Alojz Urlep, Stanko Štiglic, Alenka Repše in Miško Lovrenčič. Delavci delovne organizacije Gorenje Notranja oprema in zunanjih delovnih organizacij, ki so prejeli priznanja, so bili izred-5 no uspešni in opravili odgovorno nalogo pri posodobitvi obrata Keramika. Pomembno je bilo tudi to, da so pravočasno opravili vsa dela v predvidenih rokih, prav tako pa tudi naložba ni odstopala ob predvidenih cen. Vse pogodbe so bile izpolnjene dosledno in uspešno. Prav zaradi tega lahko tudi pričakujemo, da bodo tozdu Gradbeni elementi podelili tudi priznanje sozda Gorenje za res uspešno opravljeno delo v letu 1986. hj samoupravljanja ne moremo prezreti ugotovitev o delovanju delegatskega sistema, zavesti in prizadevanj izvoljenih nosilcev delegatskih nalog. Vsaka dobra ideja, spodbuda, pobuda ali izkušnja pomeni tvoren prispevek k uresničevanju vsebine samoupravljanja in delegatskega sistema ter hkrati njunega poglabljanja. Vera Gams, vodja oddelka standardizacije v delovni skupnosti Splošni posli, je bila v preteklem delegatskem mandatu predsednica delegacije za izobraževanje v krajevni skupnosti Staro Velenje, v tem mandatu pa predseduje delegaciji delovne skupnosti Splošni posli za zbor združenega dela. „Naše delo je v primerjavi z delom drugih delegacij nekoliko lažja, ker vsak delegat dobi po en izvod skupščinskega gradiva. Delegati so bolj obveščeni, na seje pridejo bolj pripravljeni In so bolj aktivni pri obravnavi gradiva. To pa pomembno prispeva k tvornemu oblikovanju stališč.” Velika spodbuda delegatom je prišla iz vodstva občine, saj je novembra lani predsednik občinske skupščine sklical posvet „Po tem koristnem posvetu je naša delegacija uvedla določene izboljšave v svojem delovanju. Pri obravnavi gradiv vključujemo poslovodne delavce In samoupravne organe. S tem dosegamo boljšo medsebojno obveščenost o določenih zadevah, kar nam pomaga pri sprejemanju ustreznih stališč,” poudarja Vera. Kar zadeva še bolj poglobljeno povezovanje delegatov z delavci je Vera optimist, ker pričakuje, da bodo odgovorni za izdelavo in posredovanja skupščinskih gradiv uresničili obljubo, da se bodo prizadevali dostavljati gradivo delegatom 10 do 14 dni pred sejo. To bi omogočilo, kot meni Vera, aktivnejše vključevanje vseh delavcev v delegatsko problematiko, predvsem pa večjo možnost za posredovanje določenih vprašanj tudi iz njihovega širšega okolja. »Pomembno je, da lahko delovni človek svoje pomisleke, mnenje ali vprašanja posreduje ustreznim dejavnikom in da nanje dobi tudi odgovor”, je poudarila Vera. O svojem polletnem delovanju delegacija seznanja samoupravne organe in družbenopolitične organizacije delovne skupnosti. F>o besedah naše sogovornice, enoletno delovanje neke delegacije ob pomanjkljivostih v pretoku informacij od baze navzgor in obratno, to je ne preveč trdni povezanosti, ne more biti resnejše ocenjeno. Toda, če se delegati zavedajo kaj hočejo in, če obstoječe pomanjkljivosti že odpravljajo skupaj z vsemi sodelavci, kot to počne delegacija, ki ji predseduje Vera, bomo lahko ob izteku njenega mandata ugotovili, da so delegati opravičili naše zaupanje. dz dz V oddelku p red montaže tozda Pralno pomivalna tehnika gorenje rotapp ©prema Priznanje tozdu Gradbeni elementi I Povzetek zapisnika ■ 14. člen Zakona o varstvu pri delu Organizacija združenega dela In skupnost, ki izbere ponudbo za uvoz, pred sklenitvijo uvoznega posla zagotovi, da sredstva za delo izpolnjujejo vse zahteve glede varstva pri delu. OZD in skupnost pred uvozom ugotovi, da so sredstva za delo izdana v skladu s predpisani varnostnimi ukrepi, normativi, standardi in tehničnimi predpisi. O tem izda pisno izjavo. Če ni predpisanih varnostnih ukrepov, normativov, standardov in tehničnih predpisov, mora OZD in skupnost pridobiti strokovno oceno o tem, ali sredstva za delo izpolnjujejo zahteve glede varstva pri delu. Tako pravi 14. člen Zakona o varstvu pri delu, njegovo izvajanje pa je v Gorenju precej zanemarjeno. Posamezni „stro-kovnjaki”, ki jih pooblastijo vodstva tozdov, v tujini izbirajo ponudbe. Najvažnejša pri izbiranju stroja pa slej ko prej ostaja cena in številčna zmogljivost stroja, kar je seveda tudi pravilno. Ampak kasneje se izkaže, da so te delovne naprave pravi poligoni za delavce služb vzdrževanja posameznih temeljnih organizacij. Ne le, da niso varne za posluževalce, neprestano so tudi okvarjene. Od spremne dokumentacije je ponavadi dodana le kakšna shema električne vezave. Nihče od odgovornih ne poskrbi za ustrezne dokumente izjave, navodila za varno uporabo, preskušanje in vzdrževanje itd.). Hote ali nehote so namreč .pozabili” na prva dva odstavka 14. člena Zakona o varstvu pri delu, spomnijo pa se na tretji odstavek tega člena. Seveda! Saj je v Gorenju tudi služba varstva pri delu, kjer bodo uredili vse potrebno. Mi nato pregledamo stroj, pokličemo pooblaščene OZD, da izdajo ustrezne listine. Stroški pa rastejo. Vendar, počasi se vse premika na bolje! Prva in posnemanja vredna lastovka že nekaj časa leta, saj so odgovorni v Gorenju Notranja oprema le spoznali, da je z nami koristno pravočasno sodelovati. Tako se z nami posvetujejo pred nabavo oziroma izbiro vsake nove delovne priprave ali naprave, domače ali tuje izdelave. Bistvo novega zakona varstva pri delu pa je ravno uvedba predhodnega varstva, katerega namen je zmanjševanje nesreč, uvajanje tehnično boljših delovnih priprav in naprav ter tako tudi zmanjševanje stroškov poslovanja. Vojko Prelovšek Akrobati na delu Sporočilo Ljubljanske banke NOVE LETNE OBRESTNE MERE ZA VEZANE DINARSKE HRANILNE VLOGE Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje obvešča, da od 1. januarja 1987 veljajo za vezane dinarske hranilne vloge nove letne obrestne mere: 46 % za vloge, vezane nad 3 mesece 52 % za vloge, vezane nad 6 mesecev 61 % za vloge, vezane nad 12 mesecev 64 % za vloge, vezane nad 24 mesecev 66 % za vloge, vezane nad 36 mesecev Hranilne vloge, vezane nad 3 ali 6 mesecev, se obrestujejo po zmanjšani obrestni meri, ki jo banke uporabljajo za predčasen obračun in izplačilo obresti. Pri letni obrestni meri 46 odstotkov znaša zmanjšana obrestna mera 39,69 odstotka, pri letni obrestni meri 52 odstotkov je zmanjšana mera 46,58 odstotka. Zakaj tako? O tem, kako pomembno je kakovostno delo serviserjev za dobro ime Gorenja smo že večkrat pisali. Velikokrat smo lahko o njih prebrali kaj pohvalnega. Tokrat pa se sprašujemo, zakaj tako? Naša stranka Zdenka Kocijančič iz Kopra se namreč pritožuje nad delom tamkajšnjega servisa Gorenje. Pravi, da je 4. avgusta lani prinesla k njim v popravilo strojček za varjenje folij in, ko strojček vse do 16. decembra 1986 (4 mesece!?) niso popravili, ga je seveda zahtevala nazaj. Namesto njenega strojčka pa so ji prinesli drugega in, ker ga ni hotela vzeti, so ji ponudili na izbiro kar 5 različnih strojčkov. Nobeden pa seveda ni bil njen. Tovarišica Kocijančičeva pravi, da je bil njen strojček resda kupljen pred leti, vendar zelo malo rabljen in praktično nov, zato ni hotela vzeti kateregakoli drugega. V našem servisu v Kopru pojasnjujejo, da so strojček skupaj z drugimi malimi gospodinjskimi aparati poslali v popravilo v ser- visno izpostavo v Ljubljano. Popravljene aparate je potem prevzel vodja servisne izpostave Marjan Vodnik, ker je bil serviser že dalj časa v bolniški. In, ker so bili aparati zapakirani in so imeli priloženo dokumentacijo, ni preverjal, če jih je res 67. Tako je seveda možno, da je prav strankin varilni strojček ostal v Ljubljani, kar bodo seveda z notranjo kontrolo še preverjali. In epilog? Tovarišici Kocijančič so 12. januarja 1987 izročili nov varilni strojček. Stranka je bila zadovoljna, pravijo v našem koprskem servisu. Mi pa se sprašujemo, ali je res lahko zadovoljna, če je strojček dobila šele po 5 mesecih čakanja in sitnarjenja. Površna evidenca in neodgovoren odnos do naših strank, pravijo v Gorenju Servis, mečeta slabo luč na vse. Tudi na tiste vestne in prizadevne serviserje, ki svoje delo opravljajo odgovorno. Zato, nikar tako! Ne pozabimo, da po našem delu, dobrem in slabem, ocenjujejo tudi delo tisoče drugih delavcev Gorenja. bg MALICA OD ČETRTKA DO ČETRTKA (od 29. januarja do 5. februarja) Malica Dietna Četrtek Petek Sobota Ponedeljek Torek Sreda Četrtek Boranija z mesom, pire krompir Riži bizi, sekljani zrezki v omaki Mlinci, pečen piščanec Jota, pecivo Pražen krompir, prekajeno meso Makaronovo meso solata Krompirjev golaž, hrenovka Boranija z mesom, pire krompir Riži bizi, sekljani zrezki v omaki Mlinci, pečen piščanec Telečja obara, pecivo Pražen krompir, govedina Makaronovo meso, solata Krampi ra jev golaž, hrenovka Za nedeljo priporočamo: Goveja juha z domačimi rezanci, dušena govedina v omaki, kruhovi cmoki, zeljna solata. POPRAVEK V 1. številki informatorja se nam je v sestavku ,,Vprašanja morajo terjati odgovore" vrinil tiskarski škrat in sicer namesto (trije obrati) bi moralo pisati (štirje obrati). Bralcem se opravičujemo! V 2. številki Informatorja bi moralo v sestavku Ko bi namesto zvezdic delili snežinke, pravilno pisati: „V sektorju vzdrževanja Gorenja Gospodinjski aparati..." in ne v sektorju investicij. INFORMA TOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GORENJA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974. Organizatorji rekreacije GORENJE GOSPODINJSKI APARATI German Rudi, štedilniki, telefon 476 Omladič Robert, Pralno—pomivalna tehnika, telefon 383 Poznič Viktor, Zamrzovalna in hladilna tehnika, telefon 698 Krajnc Srečko, Zamrzovalna in hladilna tehnika, telefon 910 Posrpnjak Rado, Zamrzovalna in hladilna tehnika, telefon 375 Lah Martin, Zamrzovalna in hladilna tehnika, telefon 483 Brezovnik Milan, Zamrzovalna in hladilna tehnika, telefon 698 Tomažič Boris, Galvana, telefon 518 Slemenik Tomaž, Gostinska enota, telefon 282 Čeh Martin, RKS— prototipna delav ica, telefon 271 Brinovšek Tone, RKS— kuhalna oprema, telefon 152 Blagotinšek Branko, laboratorij HZA, telefon 797 Jerabek Bora, kemijska tehnologija, telefon 520 Benetek Alojz, tehnološki oddelek, telefon 535 Jančič Miran, sektor kakovosti, telefon 365 Hojsinger Martin, sektor komerciale in priprave proizvodnje, telefon 646 Toverljan Janez, notranji transport, telefon 924 Kolar Tomaž, DSSS, telefon 312 Paš Vili, Kondenzatorji, telefon, 826-040, 862-101 Strgar Aleks, Kompresorji, telefon 068-51-400 GORENJE MGA Papež Franc, telefon 831-700 GORENJE NOTRANJA OPREMA Razdevšek Peter,Sektor kakovosti, telefon 399 Erjavec Drago, DSSS, telefon 437 Štrukelj Miran, Pohištvo, telefon 471,334 Žula Krsto, embalažnica Šoštanj, telefon 881-221 Melanšek Dore, umetni marmor Šoštanj, telefon 881-221 Žunter Alojz, Gradbeni Elementi, telefon 884-030 GORENJE PROCESNA OPREMA Stevanovič Dragan, Tehnološka oprema, telefon 489 GORENJE COMMERCE Puklič Milan, logistika, telefon 791 Kočevar Irena, maloprodaj, telefon 258 Benetek Žarko, avtopark, telefon 106 Zemljak Irena, finančna služba, telefon 603, 516 Alihodič Zahir, transport, telefon 206 Golič Slavica, skladišče, telefon 326 Bratkovič Zmaga, izvoz, telefon 417 Čas Zdenko, nabava, telefon 307 Godec Bojan, prodaja, telefon 168 Šuster Miran, maloprodaja, telefon 147 Pocajt Ivica, uvoz. telefon 129 GORENJE SERVIS Bajec Mitja, telefon 409 Založnik Vinko, telefon 418 DELOVNA SKUPNOST SPLOŠNI POSLI Jerčič Hinko, oddelek za obveščanje, telefon 133, 494 Magdič Boris, služba za socialno delo, telefon 685 Avsec Roman, služba varovanja, telefon 108 Jakob Novak, Indok služba, telefon 353 GORENJE INTERNA BANKA Krušič Eva, telefon 479 DELOVNA SKUPNOST INFORMATIKA IN OR GANIZACIJA Jovanovič Slobodan, telefon 315 DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB GO RENJE SOZD Penšek Bojan, telefon 348 GORENJE RAZISKAVE IN RAZVOJ Zorko Bojan, telefon 280 ISKRA DELTA Planko Zvone, telefon 954 Štrucl Zlatko, Ptuj, 062-773-511 VODJE SEKCIJ Kos Franc, odbojkarska sekcija, telefon 344, I.ACT Tamše Franc, kegljaška sekcija, telefon 353, I.ZHT Miklavžin Herman, kolesarska sekcija, telefon 434, II.ACT Kretič Milan, planinska sekcija, telefon 965, I. ACT Tešanovič Spasoje, namiznoteniška sekcija, telefon 287,11. ACT Višnjar Franc, badmintonska sekcija, telefon 135, I.ACT Pocajt Tatjana, aerobika, telefon 525, I.ACT Zajc Jože, odbojka ženske, telefon 296, I. ACT Rupnik Grega, šahovska sekcija, telefon 391. II.ACT Puklič Milan, nogometna sekcija, telefon 791, I.ACT Blagotinšek Branko, košarkarska sekcija, telefon 797, I. ACT Jerčič Hinko, tekaška sekcija, telefon 133, 494, II. ACT Lekše Jože, gobarska sekcija, telefon 151,1. ACT Izobraževanje Naslov Kraj Kdaj Rok prijave Komu je namenjeno GOSTUJE ,,METEOR" Zaštita na radu koristenju energije (ZR) Zagreb 9.-11.2.1987 - delavcem elektrostroke pri izgradnji in vzdrževanju elektr. postrojenj in in instalacij in delovcem s področja VPD Za počitniške dni naših otrok smo se v uredništvu Informa- KAKO FORMIRATI CIJENE Zagreb 10.-11.2.1987 - torja odločili za objavo dveh strani šolskega glasila „Meteor", ki ga izdaja Pionirski odred „Toledo" osnovne šole Miha Pintar Toledo, Titovo Velenje. Gorenje je tudi pokrovitelj te osnovne šole, s katero že več let sodeluje tudi naše uredništvo. Strokovno usposabljanje odgovornih delavcev za varstvo pred požari T. Velenje februar 30.1.1987 Obvezno za pooblaščene osebe za varstvo pred požari v TOZD in DSSS Obnovitveni tečaji varstva pri delu in požarnega varstva banketna soba nad Gostinsko enoto 3.,5.,10. 2. 1987 - delavcem Gorenja servisa Uvajalni seminar učilnica Servisa 2.,3.2.1987 - novosprejetim delavcem Tečaj za kontrolorje Tečaj s pajka n ja Urejanje in reševanje stanovajskih vprašanj v OZD T. Velenje sejna ZHT Maribor 16.-24.2.1987 16.2.1987 17.2.1987 10.2.1987 10.2.1987 13.2.1987 kontrolorjem v proizvodnji ., V uredništvu Informatorja, .... . ki se je preselilo v nove serijskim varilcem v proizvodnji ZHT prostore> sm0 dobili še do. datno interno telefonsko vsem, ki se ukvarjajo z urejanjem in re- številko. Kličete nas torej sevanjem stanovanjskih vprašanj igf^g pa 133 jn 494 (II. ACT). Rastemo pod Titovo zastavo... Pogovor s predsednikom pionirskega odreda TOLEDO, IGORJEM BUKOVNIKOM V šolskem letu 1985/86 si bil predsednik našega pionirskega odreda TOLEDO. Kaj ste delali? Trudili smo se, da smo izpolnili čim več nalog v okviru XIV. pionirskih Iger, ki so potekale pod geslom: „Rastemo pod Titovo zastavo-pionirji, veselo na delo!" Dobili smo najvišje republiško priznanje KIPEC KURIRJA JOVIČE. S čim smo si to zaslužili? V programu dela pionirske organizacije smo imeli republiške akcije, naloge, ki jih načrtuje OZPM Velenje, in še naloge, ki sl jih zada sam odred. Koliko nalog smo morali opraviti za to priznanje? Centralne šole 25 nalog, podružnice pa 10 nalog manj. Opravljene naloge smo analizirali na OZPM, kjer smo bili predsedniki razredov In mentorji PO. Koliko šol si je prislužilo to priznanje? Od centralnih šol v naši občini naš pionirski odred, pa še podružnična šola Topolšica In šola XIV. divizije. Katera večja priznanja je doslej prejel naš odred? Leta 1973 smo osvojili prehodni prapor XIV. divizije, ki ga vedno ponosno nosimo. Za Šolsko leto 1979/80 smo od republiškega sveta ZPM prejeli za JPI zlati znak. Na XIII. JPI smo osvojili plaketo KURIRJA JOVIČE, na XIV. JPI pa kipec KURIRJA JOVIČE. Opiši nam ga! Kipec je majhen, ulit iz brona, lesketajoče se rjave barve. Prikazuje majhnega kurirja JOVICO. Nanj smo zelo ponosni, Imamo ga skupaj s priznanjem v stekleni vitrini v avli. Vedno se s ponosom ozrem vanj. Na kipec so ponosni tudi vsi pionirji in pionirke, vse tovarišice in tovariši učitelji, ki so nas vodili, da smo kipec osvojili. Pri našem intervjuju je MARICA ČREP, dolgoletna mentorica naše pionirske organizacije, dodala: Ponosni smo na to republiško priznanje, ki pa vse pionirje, pionirke In mentorje obvezuje, da bomo zadane naloge še naprej vestno opravljali. XV. jugoslovanske pionirske Igre Imajo moto: „RASTEMO POD TITOVO ZASTAVO -SREČNO NA POTI V 21. STOLETJE!” Obsegajo štiri področja: MIR BRATSTVO IN ENOTNOST USTVARJALNOST In VARSTVO OKOUA Natančnega programa JPI še nimamo, a v Ljubljani obljubljajo, da ga bomo prejeli do konca decembra. Patricija Hanžekovič, 8.c Zgodilo se je RACINOVO SREČANJE V MAKEDONIJI Zveza prijateljev mladine Titovo Velenje je izbrala pionirje naše šole za srečanje pionirjev, ki ga prirejajo vsako leto v Titovem Velesu v počastitev največjemu makedonskemu pesniku Koči Racinu. Tega srečanja se je udeležilo šest pionirjev naše šole; dva s pisnimi prispevki, dva pionirja za likovno dejavnost in dva pionirja tabornika. Spremljala nas je tovarišica Ljudmila Gržina. V četrtek, 6. novembra, nas je pred šolo čakal kombi in nas odpeljal na Brnik. Od tam smo z letalom poleteli do Splita, nato preko Beograda do Skopja. Vožnja je bila res dolga, a zaradi lepega vremena in razgleda iz letala zanimiva. Skopje! Prispeli smo. Z letališča smo se peljali v Titov Veles. V pionirskem domu GORE OR-GANDZIJEV so nas sprejeli naši gostitelji in nas odpeljali na svoje domove. Postali smo pravi prijatelji. Ob 17. uri smo se zbrali v pionirskem domu in prisluhnili krajšemu kulturnemu programu. Racinovih kulturnih dne-vov se je udeležilo devetdeset pionirjev iz petnajstih mest Jugoslavije. Naslednji dan so nas čakale naloge: sprejem pri predsednici občine, obisk spomenika, likovniki so odšli v tovarno porcelana in keramike Boris Kidrič, kjer so risali na ploščice in krožnike, taborniki pa so se udeležili orientacijskega pohoda. Naloge smo uspešno opravili. V prostem času smo si z gostitelji ogledali mesto. Zvečer smo bili na razstavi likovnih del in gledališki predstavi, ki so jo pripravili pionirji osnovne šole v Titovem Velesu. Prišla je tudi sobota, čas slovesa. Podali smo si roke in se poslovili. Ni nam bilo lahko pri srcih. Trije dnevi so prehitro minili, a spomini še dolgo ne bodo zbledeli. Prijatelj do prijatelja -prijateljsko kolo Prijatelj - prijateljstvo... Vsakdo ima človeka, ki mu zaupa, ga spoštuje in mu pomaga. Morda tudi ljubi... Morda... Komur je to dano, naj vrača. A naj ne vrača le z besedo in dejanjem, ampak tudi s srcem in dušo. Prijateljstvo pomeni ne izdati in ne zatajiti. Pomeni pomagati in služiti. In če se sedaj zamislim nad stavkom: „Vsakdo ima človeka -prijatelja", ugotovim, da to ni vsakdo, temveč je malo ljudi, ki zaupajo, spoštujejo in prijateljstvo tudi negujejo. Le malo je pravih prijateljev. A so! So ljudje, ki vedo, kaj je prijatelj in jim prijateljstvo veliko pomeni. Pa četudi je to prijateljstvo po dolgi poti, morda v pismu... Morda je taka vez še trdnejša in trajnejša, vsekakor pa drugačna od tiste vsakodnevne. V pismih se plete prijateljska vez med otroki in odraslimi vsega sveta. Da, tudi med tistimi, ki trpe lakoto. Iz pisem in src veje ena sama želja: SVOBODA MIR, PRIJATELJSTVO! Ljudje, prisluhnite željam otrok sveta, željam, ki bi vam odkrile resnico in vam dokazale, da je življenje v miru in prijateljskem sožitju med narodi nekaj najlepšega. Ohranjajmo, negujmo in razvijajmo prijateljstvo in svet bo postal še bogatejši! Saša Turnšek, 8.b KVI Z - A5TR0NOMČEK TONČEK lirL*u mo m Jn/ no loiiur Jjmuv ^/u^wn/i|ijw en/ 1/ik/u. w gi \L utvnari. 1oxu*to/ mam g iw/«L!!n/ /ju^tuLur ruvuiJžtM/ruj muv Ivrnn/- jtiLoimervii; ItiL. *«^v M liillv. 5Lmu> m not 05 jumtKtii ir tuvuigo ■ ^ur *mr “^^^aitjel/. 12 Lntn/ g/ jinJa!/ HjjaiO gi jUu, L|v JJLi JUJbaA*/. IjJt ima