Štev. 18. PftftntH* plara«* v fetetinf. Dol!® . 30JH932' Ljubljana, 30. marca 1332. KI1CT/KI LIJU Izhaja vsako sredo. — Naročnina za celo leto 30 Din, za pol leta 15 Din. za inozemstvo za celo leto SO Din. — Inserati po tarifi. — Pismenim vprašanjem naj se priloži znamko ia odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne rrafsjo. — Plača in toži se r Ljubljani. — Uredništvo in uprava je t Ljubljani v Kolodvorski uliei St. 7. — Telefon inter. št. 33-59. Račun pri poštni hranilnici št. 14.194. Moderne ederiišfve % Danes vemo, da se je začela splošna gospodarska kriza 8 padanjem een poljedelskih proizvodov, ne da bi bile padle ob enem tudi cene drugega blaga . Med vojno in takoj po vojni so bile cene za živež visoke, ker ga je bilo malo. Visoke cene živeža so pa napotile ameriške farmerje, da so površino obdelovalne zemlje silno povečali, upajoč, da bodo cene ostale trdne. Ker pa si je med tem tudi takrat izstradana Evropa zelo opomogla, je bilo živeža naenkrat preveč in cene so padle po starem pravilu: »mnogo blaga — nizke cene« in »malo blaga — visoke cene«. Nizke cene živeža pa so napotile fabrikante in podjetnike sploh, da so začeli splošno zniževati plače svojih delavcev. Rekli so: Ce je kruh poceni in meso in mleko, potem delavec ne potrebuje 5 Din na uro zaslužka, ampak naj bo zadovoljen s 4 in 3 ati pa še z manj dinarji; saj dobi sedaj za 4 ali 3 dinarje prav toliko živeža kakor ga je dobil prej za 5 dinarjev. Tako so fabrikanti in za njimi stoječi bančni velekapital govorili in tako so tudi storili: čim se je živež pocenil, so začeli znižavati plače. Petem so pa govorili dalje tako-le: Če mi znižamo plače delavcem, bomo mnogo prihranili na stroških. Tega prihranka pa mi ne bomo porabili za znižanje cen naših industrijskih izdelkov, ampak ta prihranek na stroških mora povečati naš profit in m«ra iti ves, do zadnjega krajcarja v naše globoke žepe!« Tako so govorili fabrikanti (in velekapital) in tako so tudi storili: razliko med nekdanjimi visokimi mezdami in sedanjimi nizkimi delavskimi zaslužki so pobasali v svoje blagajne, in cene industrijskih proizvodov so kljub znižanju plač ostale iste! Gospodje pa v svoji nenasitnosti niso pomislili na to, da so začeli s svojo grabežljivostjo sami žagati vejo, na kateri sede! Danes je nam- reč položaj tak, da bodo n. pr. fabrikanti srajc lahko kmalu kar sami trgali svoje srajce, ker jih kmet in delavec in uradnik ne bodo mogli več trgati, ker so predrage. Če bi bili pa gospodje kapitalisti pametni, bi bili rekli: Pa znižajmo cene še mi, kajti če sploh nihče ne bo nič kupil, bomo lepega dne tudi mi gledali skozi prste! V starih knjigah beremo, da so nekdaj imenovali take ljudi, ki so zahtevali prekomerne dobičke, oderuhe, in oblast jih je dala postaviti javno na sramotni oder. Sramotnih odrov danes sicer ni več, zato pa imamo zakone proti ode-ruštvu. Imamo tudi možnost postavljati komisarje in sekvestre. Zakaj se javna oblast ne poslužuje teh sredstev? Tako se ljudje vprašujejo in imajo prav, da.se. . , Pri tej priliki moramo še nekaj pripomnili. Mi beremo večkrat v raznih listih, tudi v slovenskih, opazke, ki merijo nekako tudi na nas, češ da ni prav nastopati le za koristi kmetov, ampak da je zlasti nam Slovencem tudi industrija potrebna, kajti samo v industriji dobe lahko delo in zaslužek oni, za katere doma ni več zaslužka. Mi pa pravimo tako: Noben kmet ni tako neumen, da ne bi vedel, da morajo biti na svetu tudi ljudje, ki izdelujejo pluge, obleko, obuvalo itd. Vsak kmet torej ve. da mi res potrebujemo industrijo in obrt. Toda tako prismojen pa tudi ni noben kmet, da ne bi vedel, da fabrikant (kapitalist) ne sme nikogar odirati, ne kmeta, pa tudi ne svojega lastnega delavca! In proti odiranju in proti prekomernim dobičkom se mi borimo, ne pa proti industriji in obrti kot taki! To vsi kmetje in delavci vedo in razumejo; vesnlilo pa bi nas, če bi se enkrat do tega spoznanja povzpela tudi slavna fabrikantska in podobna gospoda! Čigavi naj bodo gozdovi? Na zadnjem občnem zboru »Zveze slovenskih agrarnih interesentov v Ljubljani« so vsi govorniki naglašali, da delovanja »Zveze« še ne bo in ne sme biti konec, dokler ne bo rešeno važno vprašanje dodelitve razlaščenih gozdov. Pravijo sicer, da je agrarna reforma že likvidirana (končana) s tem, da je sedaj vsa zemlja, kolikor, je prihaja v poštev, razlaščena. "fo mnenje pa ne drži. Agrarna reforma bo likvidirana takrat, ko ne bo le razlaščena vsa zadevna zemlja, ampak tudi tako dodeljena, da Ibo dodelitev vstrezala tudi najstrožjim zahtevam socialne pravičnosti. Ta zahteva mora obveljati zlasti glede go.zdov v Sloveniji. Proti' razlastitvi gozdnih velepošestev se je bil pojavil, kakor znano, močan odpor. Ta odpor pa je znala »Zveza« zlomiti in to je bil res lep uspeh, ampak še ne ves uspeh. Nastalo je naml-eč vprašanje, kdo naj dobi razlaščene gozdne parcele v užitek in porabo: ali občine ali pa gozdne zadruge? Pod okriljem »Zveze« se je namreč takrat, ko je bilo to vprašanje prvič na dnevnem redu, ustanovilo okoli 200 gozdnih zadrug, ki naj bi po zakonu prišle v poštev, da dobe razlaščene gozdove v užitek oziroma v last. Te zadruge so morale biti ustanovljene zato, ker se občine, ki so bile tudi imenovane v zakonu med upravičenci do razlaščenega gozdnega posestva, večinoma niso niti priglasile za dodelitev! Zakaj se občine niso priglaševale, tega natankO ne Vemo; mislimo pa, da je igrala tukaj veliko vlogo staroznana »vaša gnada« — saj vemo, kako se naši priprosti ljudje šai danes tresejo pred graščinsko gospodo! Zaradi nepriglašanja občin pa je nastala nevarnost, da bodo gozdovi ostali last veleposestnikov; kajti zakon je določal, da se gozdovi ne razlašte, če se ne pojavi in ne oglasi za svojo pravico noben agrarni interesent. To bi se bilo bržkone tudi zgodilo, če ne bi bile nastopile gozdne zadruge, ki so prav povsod priglasile svoje pravice. Zasluga torej, da bodo veleposestniški gozdovi v Sloveniji razlaščeni, pripada edino in izključno le »Zvezi slovenskih agrarnih interesentov« oziroma od nje ustanovljenim gozdnim zadrugam. Če teh ne bi bilo, bi se bila tudi večina občin brisala pod nosom, veleposestniki bi se bili pa po pravici smejali. Iz tega dejanskega in objektivno resničnega položaja pa bi sledilo, da se dodele gozdovi v prvi vrsti onim, ki so za to delali, žrtvovali in trpeli, ne pa zaspancem, ki niso niti z mezincem ganili. Kljub temu pa pravijo, da bodo pri dodelitvi gozdov v prvi vrsti vpoštevane občine, ne pa gozdne zadruge!! Mi nismo nasprotniki občin, in jim želimo vsak napredek, toda vse, kar je prav! Če bodo namreč gozdovi dodeljeni občinam, obstoji nevarnost, da bodo dohodki iz gozdov, postavljeni v občinske proračune in tako bodo ti dohodki kar na lepem zdrknili iz rok edinih upravičencev, t. j. siromašnih agrarnih interesentov, pod gospodarstvo ljudi, ki niti zdaleka ne prihajajo kot agrarni interesenti t poštev! V občinah namreč ne žive samo siromašni agrarni interesenti, ampak tudi kolikor toliko premožni ljudje; agrarna reforma pa ni bila narejena v korist premožnih ljudi, ampak samo in edino le v korist gospodarsko najšibkejših! To je treba imeti vedno pred očmi, ker nikakor ne gre, da bi bila agrarna reforma tik pred svojim koncem — izigrana! Zato pa bi bilo pravično, da se v vsaki občini, ki ji bo dodeljeno več ali manj veleposestniškega gozda, ustanove posebni odbori agrarnih interesentov, ki naj pod nadzorstvom občine ali sreza ali kogarkoli edini in sami upravljajo samo njim pripadajočo gozdno posest. In samo ti odbori naj skrbe za to, da bodo dobivali edinole siromašni agrarni interesenti steljo, drva za kurjavo itd. iz gozda, in takozvani »komercijalni« les (za prodajo) se mora prodajati edinole tudi v korist agrarnim interesentom, ne pa v korist onim, ki imajo že vsega dovolj, čeprav ne preveč! Agrarna reforma ne sme biti pod nobenim pogojem izigrana! —, ... ■>---------------------mm ---,-- £ April — mesec volitev Meseca aprila bodo ponovno predsedniške volitve v Nemčiji, deželnOzborske v več deželah Avstrije in v Prusiji in drža™>zborŠkef - v Franciji. Jz govora nar. jposleinca Kline« Za uravnovešenje cen industrijskih in kmetijskih proizvodov — Znižanje obrestne mere in razdolžitev kmetov — Vprašanje trošarine Narodni poslanec novomeškega sreza g. A. Kline je na 23. in 24. zasedanju Narodne skupščine ob priliki razprave o državnem proračunu navajal v svojih govorih različna gospodarska vprašanja podeželskega ljudstva iz dravske banovine. Predvsem je podčrtava! veliko nujnost uravnovešenja cen kmetijskih in industrijskih proizvodov, kar bi povoljno uplivalo na težke gospodarske prilike podeželja. V nadaljnem izvajanju se je dotaknil mnogoterih vprašanj; za njih povoljno rešitev pa je stavil več stvarnih predlogov, ki jih v celoti navajamo: 1. Da se cene onemu blagu, ki ga ljudstvo kupuje', prilagode cenam kmetskih pridelkov. 2. Vlada naj poskrbi in ukrene tako, da privabi kupce za naše kmetske pridelke. 3. Vlada naj preišče vzrok podražitve cementa in ukrene vse potrebno, da se neopravičeno zvišana cena cementu zniža, kar tel pa ukine. 4. Vlada naj dovoli in da za zidavo vodnjakov in napeljavo vodovodov denarna ali k temu potrebna sredstva. 5. Pri nas je obrestna mera od 7 do 12 odstotkov in ni takozvanega zelenaštva. Bilo bi potrebno, da kreditne zadruge same izvedejo zemljiške knjižbe brez posredovanja zastopnikov, ki računajo za take operacije velik honorar, ki gre na škodo posojilojemalca. Treba bi bilo zakon o zadrugah urediti v tem zmislu, da se istim zaukaže, da same izvedejo vknjižbe. Danes imamo že polno uradnikov, ki poznajo ustroj zemljiške knjige in lahko vršijo tajniške posle pri zadrugah. 6. Zakon o osiguranju delavcev predpisuje zavarovanje tudi za one Slučaje, kjer se mlati z mlatilniCo. Pri nas ima marsikateri posestnik nilatilnico in mlati sam kot lastnik, ker sam najbolje pazi na svojo lastnino in dobrine. Po zakonu pa on za slučaj nezgode ne dobi nobene odškodnine, ampak jo dobi samo najeti delavec. Tako se je izkazalo, da ta zakon v tem slučaju kmetu ne prinese nobene koristi, ampak same izdatke in škodo. 7. Učencem kmetijskih nadaljevalnih šol in tečajev ter gospodinjskih šol in gospodinjsko-na-daljevalnih šol naj se v zmislu tozadevne prošnje dovoli četrtinska vožnja pod vodstvom profesorjev, kakor imajo to druge šole, kadar grejo na poučne ekskurzije. To se naj dovoli vsem šolam, ki so odobrene po banovinah. 8. Stanarina učiteljev ter drva in plače vero-učiteljev naj se ne naprtujejo kmečkim občinam, ki nimajo lastnih nepremičnin niti drugih dohodkov, kajti, ako se bodo naložila vsa bremena občinam, ne bodo mogle več sestavljati lastnega proračuna. Navedene osebe so državni uradnilu dn bi država morala najti za nje drugod stanovanje, drva in plače, ne pa da se obremenjujejo s tem občine. 9. Cim prej naj se izvede agrarna reforma. Razlaščeni gozdovi naj se dajo gozdnim in paš-niškim zadrugam, ki jih imamo v naši banovini 170 S tem se širi zadružno gibanje in v teh zadrugah so včlanjeni tudi sami upravičenci, dočim bi se v občinah lahko ta pravica, ki jo zakon predvideva, zlorabljala. 10. Za povzdigo kmečke naobrazbe se naj podpirajo kmetijske in gospodinjske šole ker le z izobraženim kmetom nam bo mogoče doseči boljšo proizvodnjo. Dogodki zadnjega časa nam kažejo, da nam konkurirajo v agrarnih proizvodih na trgu države, v katere smo sami izvažali. Ne kvantiteta ampak kvaliteta naših proizvodov bo dosegla odgovarjajočo ceno na tržiščih. 11. Čim prej se naj predloži narodni skup-gčini zakon o razdolževanju seljakovj da ne bodo šla kmetska posestva prej ua boben predno bomo prišli na pomoč z lekom. 12. Zdravila za živino se naj pocenijo. Kako naj plača kmet za zdravilo, ki ga da enkrat govedu, 100 Din in še več, če dobi za živinče komaj par sto dinarjev. 13. Odpravijo se naj takse na spričevala učencem ljudskih šol, ker ne vem niti za eno državo, da bi take takse obstojale. Ako ima posestnik po več otrok, kar je običajno, -je to 2e težko breme. 14. Izvozne premije na vino v taki obliki, kakor so danes, se naj ukinejo in se spremene v premije za organizacijo izvoza. V tej obliki kot so, silužijo samo onim izvoznikom, ki izvajajo slabo kvaliteto vina. V predlagani obliki pa bi se ustanovile v inozemstvu kleti in ustanavljale izvozne zadruge. 15. Zakon o davku na šmarnico se naj spremeni v toliko, da ne bodo obremenjeni oni, ki uporabljajo Šmarnico za lastno potrebo in ki jo imajo na takih tleh, kjer druga vrsta kulture ne uspeva. 16. Hudo krizo preživlja danes kmetski obrtnik, ker kmet sam nima denarja. Vse rubeži za davke so brezuspešne, zato se naj zaostali davki odpišejo, ker se itak ne morejo iztirjati, ker obrtniki nimajo zaslužka niti za vzdrževanje družine. 17. Podpira se naj domača obrt na deželi v zimskih mesecih ko ni poljskega dela, kajti takrat lahko cela rodbina izdeluje razne predmete in jih prodaja v mesto. To je pletarstvo in izdelava raznih predmetov iz lesa, kakor se to pri nas že vrši v nekaterih srezih. 18. Ustanovi naj se potrebna kmetijska zbornica. Tudi trgovci in obrtniki ter delavci imajo svoje zbornice, le kmetski stan, ki je najštevilnejši, je nima. V nadaljnem govoru je nar. poslanec A. Kline v zadevi vinske trošarine in gostilničar-skih in vinogradniških registrov stavil še sledeče predloge: 1. da se dovoli plačevanje trošarine na vino tako, da jo plača gostilničar tedaj, ko sod nastavi za točenje. 2. Register se naj ukine, ker državi ne nosi nobnih koristi, gostilničarju pa napravlja tež-koče. 3. Register, katerega mora voditi kmet vinogradnik za vpis uporabe lastnega pridelka, naj se ukine. # 4. Vlada naj prepove nove nasade trt v ravninah in takih legah, ki so za pridelovanje žita in sadja primerne. 5. Vlada naj prepove umetni kis razen onega, ki se rabi za konzerviranje in se naj v ta namen vporablja vino, ki je zdravju bolj koristno. Poleg vseh navedenih predlogov se je govornik v svojih izvajanjih dotaknil tudi vprašanja neokrnjene gimnazije v Novem mestu. S svojo tradicijo kakor tudi s sedanjo pomembnostjo kot duševno središče vse Dolenjske, je Novo mesto v največji meri zainteresirano na svojem srednješolskem zavodu. Jn naše narodno šolstvo I „Kmetski list" je prinesel že marsikaj, kar smo na javni pozornici želnO pogrešali, a je bilo uprav zato pravcati odtis narodovega duševnega občutja. Naj zato danes obelodani še ugotovitev, ki ni vzklila pod piščevim klobukom, ampak že dolgo, dolgo sili k izhodu v srcih širokih slojev. Zavedam se, da je moja naloga težka, a tudi več ali manj nehvaležna. Vendar, potreba in čas sta me v to privedla: Da je naša narodna šola najvažnejši činitelj, na katerem temelji ves bodoči narodni napredek, se dotlej naš povprečni človek še precej trdno strinja. Ne vidi pa — z ozirom na podvojene, potrojene in neredko tudi popetorjene investicije v naše šolstvo — temu odgovarjajočega napredka istega, pa čeprav ga je upravičeno pričakoval. Res je, da so tudi v tem pogledu izjeme, da celo častne izjeme, toda one so odločno preredkel Tu moramo imeti pred očmi predvsem suho dejstvo, da je tudi v tem pogledu še vse preveč žalostnih posledic nečastne naše politične zgodovine preteklega desetletja. Takrat je vsakokratna vladujoča politična stranka odn. skupina, gledala v učiteljstvu samo njegovo agitatorsko in politično - organizatorsko vrednost, dočim se je strokovno sposobnost, učni uspeh ali krajevno potrebo kratkomalo preziralo kot da je to povsem postranska stvar! Zato ni čuda, da se opažajo čedalje pogostejše trditve roditeljev, da njihova deca m dobi v šoli niti toliko, kakor so bili deležni sami v času, ko je bilo naše šolstvo še v povojih — v času ko je v delokrogu, ki ga ima danes v rokah 4 — 6 učiteljev, učil en sam učitelj, a je vrhu tega še opravljal službo cerkovnika in organisla! Zato mora danes dotični davkoplačevalec, ki je preje preživljal eno, sedaj vzdrževati kar 6 — 8 moči, a mu zato nudijo komaj toliko, kakor preje ena sama oseba! Menda se ne nudi dosti ugodnejša slika tudi v višjih šolah, toda o njih naj se izrazijo oni, ki imajo več praktičnih izkušenj v tem pogledu. Na lem mestu naj le pribijem dejstvo: Akoj pogledamo v vrste naših vrlih javnih delavcev, moramo z žalostjo ugotoviti, da njih uspešno delo ne zavisi v posebno častni meri z ozirom na njihovo kvalifikacijo po absolviranju števila šol na njihove mature, doktorske diplome itd. Sicer bi uvidevnost roditeljev še ne nasprotovala dajatvam za naše šolstvo, ako bi se te težke žrtve plodonosno nalagale v prid vsaj toliko večje izobrazbe njihove dece. Ako pa ji današnja šola nudi komaj toliko, kolikor je ista nudila prejšnji generaciji in katere šola je bila neprimerno cenejša — potem naj se v današnjih težkih prilikah raje črtajo državne in samoupravne proračunske ogromne šolske postavke kakor kake druge, ki se vse občutnejše kažejo v njihovih tozadevnih škodljivih posledicah. Današnja težka kriza zahteva občutnih žrtev. Žrtvovali smo v to svrho že toliko gmotnih in drugih sil, da že jedva dihamo pod pezo tozadevnih dajatev. Ako neizprosna usoda zahteva novih — potem žrtvujmo to, kar bomo še najlažje pogrešali! Pa bo kdo ugovarjal: Kam pa z ljudmi, ki je že itak preveč reduciranih? Na deželi inteligentnih in podjetnih delavcev naravnost krvavo potrebujemo! Koliko prosvetnih, strokovnih in gospodarskih organizacij komaj životari uprav vsled pomanjkanja sposobnih in agilnih krmarjev. Kmetovalec sam, kakor njegova deca, so pod silo razmer duševno kakor telesno tirani v nejenljivo borbo za svojo eksistenco, običajno pa se vrhu tega prečesto opaža tudi pomanjkanje njihove sposobnosti. Seveda se pri vsem takem delovanju človek ne sme sam sebi smiliti — in baš to je doslej od tega dela odbijalo pretežni del naše inteligence. Potreba in čas pa ne zahtevata samoljubne komodnosti, pač pa požrtvovalnega vsestranskega dela. To polje nudi dovolj dela, a tudi jela. Vendar pa bo enkrat treba ugotoviti, da življenje ni nedolžna igra — pač pa oster in neprestan boj! Sicer marsikateremu te vrstice ne bodo prijetne, a tudi ne preveč častne. Zato sem z dne v dan čakal, da to tvarino iznese kdo drug. Ker pa je zadeva vsak dan bolj pereča, sa nciie delavstvo Brezposelni se zatekajo na deželo — Kmetje za podporo brezposelnim — Graditev cest in voznih potov Gospodarska kriza je v zadnji dobi tudi v slovenskem gospodarstvu pričela dobivati vse ostrejše oblike. Posebno se čutijo njene posledice med širokimi vrstami delovnega ljudstva, ki je po poslednjih redukcijah takorekoč postavljeno na cesto, kjer je brez najpotrebnejših sredstev ter dobesedno gladuje. Izgledi za boljše dni pa so skoraj jalovi in brezpomembni, brezposelnost pa v krutem pravcu postaja obsežnejša in številnejša. Brezposelnost, taka kot se je razvila v poslednjih mesecih, pa ni več le vprašanje delavskih revirjev, fabrik, borz dela itd., temveč je postala pereče narodno vprašanje, ki mora iz gospodarskega in narodnega stališča v enaki meri interesirali kmeta, delavca in šo-lanega inteligenta, zakaj obstoj enega kot drugega je medsebojno odvisen. Seveda prihaja vprašanje veleka pitala, ki nudi delovnemu ljudstvu »skromen obstoj«, tudi v poštev, toda z najmanjšim upanjem, kar pričajo poslednje temeljite redukcije delavstva. Pomožne in druge dobrodelne akcije v pomoč brezposelnim tudi polagoma usihajo in tako so se brezposelni, da si ohranijo golo življenje, pričeli potekati na deželo, h kmetu, kjer prenočujejo po skednjih in senikih ter jedo s kmetom vred »krompir v oblicah«. Tako sta se našla dva: kmet in delavec, ki ju je gospodarska kriza najhujše udarilat. Toda kako naj si družno pomagata, ko pa eden kot drugi ne zmoreta najpotrebnejšega, tistega, ki daje človeku »skromen obstoja? Iz obojestranske stiske je treba najti izhod! Najti se mora brezposelnim zaposlitev. V mnogih dopisih kakor tudi na številnih zborovanjih naše kmetsko ljudstvo stavlja zahteve po zgraditvi cest in primernih voznih potov, ki so v nekaterih podeželskih krajih nujno potrebni in velike gospodarske važnosti. Te za-. hteve so za vsakogar, ki pozna tozadevne razmere na deželi, popolnoma upravičene. Velike važnosti pa je, da se te zahteve dajo spraviti v sklad z reševanjem vprašanja brezposelnosti ter vprašanja onih brezposelnih, ki se v svojem obupu potekajo h kmetu. Po izdelanih strokovnjaških načrtih naj bi se pričelo obsežno delo graditev cest in voznih poti. Ker je tozadevno delo v splošnem interesu narodnega gospodarstva in blagostanja, se morajo zanj zavzeti vsi odločilni činitelji: občine, cestni odbori, banovina in država. Od navedenih merodajnih činiteljev naj vsak v investicijo gradbenega dela prispeva po eno četrtino ter bi se tako v obsežnem samopomočnem in zadružnem smislu rešilo važno narodno-gospodarsko vprašanje. Obenem pa bi se tako nudila široka zaposlitev brezposelnih, ki danes ne vedo, kam bi s svojo delavnostjo. Združene v delavne cestne kolone naj bi oskrbovale s hrano potujoče kuhinje, da bi se tako tudi vprašanje prehrane poenostavilo. Ker je vprašanje nujno, bo njega rešitev morala najti uresničenje. Konjice. Na praznik sv. Jožefa se je vršil v Narodnem domu ustanovni občni zbor sreske organizacije J. R. K. D. Kljub slabi poti so napolnili zavedni fantje in možje dvorano do zadnjega kotička. G. banski svetnik Jereb je uvodoma pozdravil vse navzoče in nato podal besedo narodnemu poslancu g. Gajšku. Ta je, navdušeno pozdravljen od vseh zborovalcev, v poljudnih besedah pojasnil sedanji položaj v državi in delo poslancev v narodni skupščini. Za njim je g. banski svetnik Jereb pojasnil delo banovinskega sveta in je zlasti bodril zborovalce, naj ne omahujejo in naj ne bodo malodušni v sedanjih težkih časih. Končno je še g. dr. Ervin Mejak v navdušenem govoru pozval vse zborovalce, naj vstopijo v novoustanovljeno organizacijo. Omenil je, da ima naš srez že šest krajevnih organizacij s približno 700 člani. G. notar Jereb je zaključil lepo uspelo zborovanje s pozivom, da vsi delajo in pomagajo, da se razširi organizacija v poslednjo kmečko vas. — Dne 19. in 20. t. m. se je vršila v šolski telovadnici pod režijo s. Nuše Brataničeve mladinska igra: Pogumni Tonček, ki je izpadla nad vse pričakovano in v občo zadovoljnost. Dol pri Ljubljani. Iz našega kraja se redkokdaj kdo oglasi. Res da nimamo posebnih novic, razen snega, katerega je pa menda povsod dovolj in že težko čakamo pomladi. — Lansko leto je bilo pri nas ustanovljeno Sokolsko društvo, ki vkljub raznim zaprekam in neprilikam dobro napreduje. Požrtvovalni člani so preuredili neko staro skladišče, ki ga je dal na razpolago nad-učitelj v pok. g. Reich, v telovadnico, kjer so postavili tudi oder. Kulise je posodilo Društvo kmetskih fantov in deklet iz Beričevega. Že par mesecev pridno telovadijo, tudi deca. Prirejenih je bilo že več dobro uspelih iger. 6. t. m. je bila uprizorjena znana narodna igra >Miklava Zalac. Le složno napTej po začrtani poti in uspeh ne bo izostal. Rob na Dolenjskem. V naši občini sta umrla pretekli teden Janez Centa, po domače Vrbar, iz Sela, v soboto pa se je smrtno ponesrečil 24-letni Jože Intihar, sin premožnega posestnika, po domače Pavlina iz Bukovca. Zjutraj je šel iz hiše k kašci, kjer je imel skrito staro puško na »kapsel«. Prijel je za cev in potegnil puško iz skrivališča. Po nesreči pa se je puška sprožila in fant je padel smrtno zadet na tla. , Prevalje. Naša kmetsko-nadaljevalna šola je praznovala na Jožefovo svojo zaključno slovesnost. Slišali smo lepo petje domačih narodnih pesmic; prav domače smo se počutili ob njih. Sledil je še navdušen govor g. župana in sreske-ga kmet. referenta, nakar se je p. d. Hermanov fant v lepih besedah zahvalil vsem za sodelovanje v obeh učnih letih ter zaključil govor z besedami pesnika Valentina Vodnika: »Išče te sreča, um ti je dan, našel jo bodeš, če nisi zaspan. — Naša kmetsko nadaljevalna šola je v obeh letih obstoja še izven šolskega pouka imela 9 praktičnih tečajev iz sadjarstva, ter si ogledala več vzornih kmetij. Škocijan pri Turjaku. Dramski odsek pod vodstvom sokolske čete vprizori v nedeljo 3. aprila za naše gasilce kmečko komedijo »Pogodba«. Zateček ob pol 3. uri popoldne. Vabljeni od blizu in daleč. Na pomoč! Celje. Seja Pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« za celjsko okrožje v Celju se bo vršila na praznik 4. aprila t. 1. v klubski sobi hotela »Union« v Celju s pričetkom ob 8. uri dop. Vsi tovariši se prosijo, da se te seje točno udeleže. Za Pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« v Celju: Ivan Kro-novšek, predsednik. Pri zagatenju se daje prednost pitnim kuram, ker so enostavne in prijetne. One z dietetikumom »Planinka-čaj Bahovec«, izdelanim iz zdravilnih zelišč, so vedno zanesljive. Omot 20 Din v. lekarnah. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka, »Kmetski listu! "Domače vesti Podpora za nabavo plemenske živine. Z odlokom kmetijskega ministra je iz državne kmetijske zakladnice dovoljeno izplačilo 95.000 Din banski upravi Dravske banovine v Ljubljani kot podpora za nabavo plemenske živine. Petdinarski bankovci se vzamejo iz prometa. Zamenjavala jih bo Narodna banka v dobi treh let. Ukradena srečka zadela. V trafiki Olgo Morgensternove v Novem Sadu so vlomili doslej neznani tatovi ter razen smotk in cigaret odnesli tudi več srečk razredne loterije, med temi srečko štev. 45.750, ki je zadela večji dobitek. Poskrbljeno je, da se dobitek za omenjeno srečko ne bo izplačal nepoklicanemu donašalcu srečke. Pošiljanje denarja v inozemstvo v priporočenih pismih je prepovedano. Zato se mora vsa-ko priporočeno pismo, naslovljeno v inozemstvo, oddati na pošti odprto. Prav tako je seveda prepovedano pošiljati denar v inozemstvo v navadnih pismih. Pokonč&vanje divjih svinj je nastalo pravo tekmvanje, odkar so razpisane nagrade. Tako je v Skrbcu pri Podgradu ubil pred dnevi posestnik Josip Gazvoda divjo svinjo, težko 96 kg, ki je imela v sebi 8 mladičev. Hrovatič Franc iz Koroške vasi in tovariši pa so ubili okrog 60 kg težko svinjo v Novi gori. Novorojenček v Sori. Te dni so opazili ljudje pri zapornicah tovarne v Goričanah trupelce novorojenčka. Ležalo je v globini par metrov in deroča voda ga je kmalu odnesla naprej. Iskanje za detetom ob vodi je ostalo brezuspešno. Domnevajo, da je Sora prinesla trupelce iz gornjega konca svojega toka, zato iščejo orožniki mater v vaseh, ležečih višje gori ob Sori. Nad 4000 brezposelnih v Ljubljani! Brezposelnost od tedna do tedna narašča. Dočim je bilo v januarju okrog 3000 brezposelnih, jih je bilo v februarju že 3500, zdaj jih je pa že nad 4000. Objava. Pripravljalni odbor JRKD za občino Medvode, objavlja, da se vrši ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD dne 3. parila t. 1. ob pol 4. uri popoldan v občinski pisarni v Medvodah. Dnevni red: 1. Volitev odbora ter treh članov nadzornega odbora. 2. Določitev višine članarine za leto 1932. 3. Volitev delegatov za sresko skupščino. 4. Slučajnosti. — Pripravljalni odbor. Blagajnik pobegnil s 120.000 Din. Zagrebška policija je izdala tiralico za blagajnikom direkcije državnih železnic Ivanom Kerncem, ki je neznano kam pobegnil ter odnesel iz blagajne 120.000 dinarjev. Kernc se je rodil na Dunaju leta 1889, pristoje pa je v Karlovec. 1000-Din plačam ako Vam RADIO BALZAM ne odstrani: ukrjih očes, bradavic, trde kože, bul itd. - Pošiljam Vam 2 dolarja za odgovarjajočo množino RADIO BALZAMA. Rojak g. Zapornik mi je dal 1 lonček tega čudežnega zdravila. Nešteto dolar-Čkov sem že porabila, a brez uspeha. Sedaj mi pošljite zame in znance, ker vidim velik uspeh. Spoštovanjem Pavlina Glogovšek, Box 188, Blainc, Ohio, Amerika. Zahtevajte povsod samo >RADI0 BALZAM«! Po pošti franko: 1 lonček 10 Din (predplačilo) na povzetje 18 Din dva 28, trije lončki 38 Din pošlje R, C0TIC Ljubljana, VII., Kamniška lOa (Janševa). Bosanski kmetje nimajo krme za ovce. Bosanski kmetje iz gorskih krajev so v zadnjih dneh prignali v Banjo Luko nad 600 ovc, ker zanje nimajo krme. Da ovce ne poginejo od gladu, so tamošnji meščani pričeli akcijo za zbiranje denarnih sredstev za nabavo krme. V nekaj dneh ee je nabralo nad 15.000 dinarjev. Kupili so že dva vagoua sena, Volitve v srezu Otočac. Pretekli teden so bili objavljeni definitivni rezultati ponovnih volitev v srezu Otočac. Glasovalo je 90 odstotkov volilcev. Od 6807 glasov je prejel dr. Milan Ilič 3812, dr. Djordje Brankovic pa 2955. 200 batin zaradi nezvestobe. V vasi Zalužje blizu Broda so imeli te dni zanimivo ločitev zakona. Kmet Milenko Marušič se je oženil pred meseci s sosedovo hčerko Ljubico Petrovič, ki je 15 let mlajša od njega. Mlada žena se je pa kmalu začela ozirati po drugih, za kar je zvedel mož. Domačim se je posrečilo Ljubico zasačiti in fla-granti z nekim vaškim fantom. Sklenjeno je bilo, da odšteje njen oče vpričo domačih in zapeljivca ženi 50 batin po gotovem delu telesa, možev oče tudi 50, mož sam pa 100. Tako jih je dobila 200 in si bo v bodoče temeljito premislila varati moža. Mož se je seveda ločil od nje. 750.000 Din za kidanje snega. Za kidanje enega in čiščenje ulic je mestna občina ljubljanska do danes izplačala 750.000 Din. V proračunu je bilo določenih smo 369.000 Din in je bila ta postavka prekoračena za 381.000 Din. Detomor. Služkinja Veronika Kontak v Koprivnici je porodila v vinogradu nezakonsko dete in ga pustila, da je zmrznilo. Trupelce je ponoči zakopala v skednju, pa so ga že zjutraj našli in nesrečna nezakonska mati, ki jo je pognala v zločin strašna beda, se bo morala zagovarjati pred sodiščem. " , Žrtev steklega psa. Dne 28. februarja je 28-letno delavčevo ženo KunigUndo Krotmajer-jevo z Brezna pri Mariboru ugriznil domači pes, O katerem pa niso vedeli, da je stekel; To so ugotovili šele pozneje, ko je poginil sosedov konj, ki ga je ugriznil isti pes. Krotmajerjevo so prepeljali v Pasteurjev zavod v Celje. Otrok, ki ima 26 prstov. Blizu Bosanske K.P-stajnice se je rodil nekemu kmetu otrok, ki ima na vsaki nogi po 7, na vsaki roki pa po 6 prstov. Zdaj je star že 12 let, pa bi človek mislil, da je še petletno dete, tako je zaostal. Zamenjava 10-dinarskih in 5-dinarskih novčanic. V smislu razglasa Narodne banke se vzamejo iz prometa desetdinarske novčanice od 1. novembra 1920 in petdinarske novčanice izdaje Narodne banke kraljevine Srbije, ki nosijo razne datume. Za te novčanice, ki se vzamejo iz obtoka, se dobi pri zameni polna vrednost v drugih novčanicah. Zamenjava se bo vršila pri Narodni banki v Beogradu kakor tudi pri vsaki obtoka vzetih novčanic bo te lahko tudi po poteku treh let od dne, ko izide ta poziv tretjič v »Službenih Novinah«, prenehajo iz obtoka vzete novčanice biti zakonito plačilno sredstvo in jih Narodna banka ne bo več zamenjavala. Imetnik iz obtoka vzetih novčanic bo te lahko tud po poteku triletnega roka predložil v zameno glavni blagajni, ki jih bo izplačala in uničila. Nevarni volkovi. Kakor smo že poročali, so se v tuzlanskem okraju zaradi dolgotrajne zime že večkrat pojavili volkovi v večjih tolpah ter napadali hleve celo po naselbinah. Kraj vasi Špionice je gozdar Vidak Bjelica naletel na tolpo osem sestradanih volkov. Tri volkove je ubil, drugi pa so se razbegli. Skupno je gozdar Bjelica v zadnjih 10 dneh ustrelil že 8 volkov in 3 volkulje. 1B— IMI—II11 lili IIII H I«*-*' Pri bolezni srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigu-rava »Franz Josefova« grenčica lahko izpraz-njenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanju na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova voda posebno starejšim ljudem. Franc Josefova« votla se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgoviaah. Strašna smrt starke. V predmestju Subotice si je 70-letna Katarina Hofenbauer močno zakurila v svoji sobici, potem pa obsedela pri štedilniku in zadremala. Med spanjem se ji je vnela obleka, bolehna in napol hroma starka pa si ni mogla pomagati. Ko so pozno zvečer neki pasantje opazili sumljiv dim, ki se je vil iz pritličnega stanovanja, ter vlomili vrata, je bilo že prepozno. Nesrečna starka je bila tako hudo ob-žgana, da je takoj po prevozu v bolnišnico izdihnila v strašnih bolečinah. Domače delo s»etla (očka v krizi. V današnjem oglasnem delu opozarjamo na ponudbo tvrdke: Domača pletarska industrija, Josip Kališ. Maribor. Trubarjeva ulica 2. Pletilni stroj »Regentinja« pomeni za delavoljne novo stalno možnost mesečnega zaslužka. Vcsfi iz sveta Moratorij republike Chile. Republika Chile je ustavila plačila vseh inozemskih dolgov, čeprav bo tozadevni zakon sprejet šele ta teden. Španski parlament je sprejel zakon o agrarni reformi. Vsa zemlja se proti odškodnini razdeli med kmete. Ustanovljen bo tudi poseben agrarni zavod, ki bo nadzoroval izvajanje agrarne reforme in vsako leto preizkušal, ali se ne zbirajo zemljišča zopet v rokah kapitalistov ter jih bo po potrebi znova razdeljeval. Smrt madžarskega krvnika. V Budimpešti je umrl državni krvnik Kozarek, ki je v treh letih svoje službe spravil na drugi svet osem zločincev. Pri zadnji usmrtitvi pred nekaj tedni se je bil močno prehladil in dobil pljučno vnetje, kateremu je podlegel v svojem 47. letu. Preden je začel izvrševati krvniški poklic, je bil mesar. Velik požar v tržiški ladjedelnici. V Tržiču (Monfalcone) je nastal dne 19. t. m. zvečer velik požar. Zgorelo je popolnoma poslopje za barvanje in popravilo vagonov. Škode je okoli 2 milijona lir. Hitler toži prusko vlado. Pruska vlada je začela rigorozno postopati proti nacionalnim socialistom s preiskavami in konfiskacijo orožja. Hitler je zaradi tega vložil tožbo pri državnem sodišču, češ, da je policijska akcija proti stranki v nasprotju z državno ustavo. Letalska nesreča. Blizu Strasbourga se je pripetila težka letalska katastrofa. Dve letali sta trčili v zraku skupaj in se zrušili na zemljo. Vsi štirje potniki so bili ubiti, letala pa popolnoma razbita. Kriza pariških gledališč. Ravnatelji pariških gledališč so soglasno sklenili, da bodo zaradi neznosnih davčnih bremen zaprli gledališča z 29. marcem. Zdrav rod je pogoj napredka in blago* Stanja. Naš kmetovalec stremi za enim in za drugim, toda v današnji krizi pozabi le prečesto na največji zaklad: svose zdravje. — Kdor si hoče povrniti ali utrditi zdravje in pre2iveli hkrati nekaj dni mirnega, udobnega in poceni oddiha, naj po-seti zdravilišče Rogaška Slatina! Pišite ravnateljstvu zdravilišča predhodno po prospekt ! Huda zima v Italiji. Mrzel severni veter je po vsej Italiji povzročil občuten padec temperature. V Neapolju. je močno snežilo. Tudi v Ca-serti je padlo mnogo snega. V Avellinu in v Abrucih je šest ur neprenehoma snežilo. Brazilija pred novo revolucijo? V Braziliji se je zopet pojavila nevarnost revolucije. Država Rio Grande do Sul je prekinila svoje odnošaje z državnim predsednikom Brazilije, Vargasom. Tudi gospodarsko močna država Sao Paulo in druge države se nameravajo pridružiti tej akciji. Nov železniški »Zeppelin« je izumil ruski in-ženjer Grohovski. Vozil bo po eni sami tračnici, ravnovesje se bo doseglo z velikansko vrtavko, hitrost mu bo 350 do 375 km, to je za 50 odstotkov več kot jo ima nemški tračniški »Zeppelin«. Ponarejevalci denarja. Kriminalna policija v Stuttgartu je odkrila ponarejsvalnico denarja, kjer so ponarejali nemške bankovce po 100 mark. Falzifikatorji so nakopičili v svoji zalogi za 1 milijon 800.000 mark falzifikatov. Policija je aretirala osem osumljencev, med katerimi je tudi Srčnemu oslabljenju in ______kratkemu dihanju je često vzrok mast, katera je obkolila srce in njegovo mišičevje. Ta mast je vzrok, da srcu ni dana možnost vršiti svoje funkcije. Po redovitni uporabi „P LA N i N K A" - zdravilnega taja postane kri lahko tekoča, srce se razbremeni in ojači, kar povzroča zopetno normalno dihanje. Zahtevajte v lekarnah samo I pravi „P LAN IN K A" • zdravil« ni Čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20'— z I napisom proizvajalca: Lekarna Hr. L Batiovec, Ljubljana. PLAHINKA i D tAVUHI C-A 7. kolovodja ponarejevalcev. Najbolj vneta med njimi sta bila oče in sin z imenom Anreds, ki sta izdelovala falzifikate noč in dan. Svojevrsten monopol. Finančna kriza, v katero so zašle mnoge države zaradi sedanjih neugodnih gospodarskih razmer, se kaže naravnost drastično v ukrepu romunske vlade, ki je uvedla monopol na — razglednice. Iz tega monopola si obeta romunska vlada velike dohodke, ki se bodo stekali v fond za vzdrževanje šol, muzejev, knjižnic in znanstvenih zavodov. Vse razglednice, ki so trenutno v prosti prodaji, se morajo najpozneje v 14 dneh obdavčiti s posebnim kolkom za 2 leja. Proti osebam, ki se ne bi ravnale po teh predpisih, bo postopala vlada po zakonu. Vabilo na redni občni zbor Pododbora »Zveze kmetskih fantov in deklet« za celjsko okrožje v Celju, ki se bo vršil na praznik Marijinega oznanenja, dne 4. aprila t. 1. s pričetkom ob 9. uri dop. v hotelu Union v Celju. — Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročila funkcionarjev pododbora. 3. Volitev novega odbora. 4. Načrt za bodoče poslovno leto. 5. Slučajnosti. — Vsa tovariška društva se pozivajo, da pošljejo na občni zbor svoje delegate. Vabijo se pa tudi vsi tovariši in to-varišice iz tistih krajev, kjer se pripravlja ustanovitev naših društev. — Za Pododbor »Zveze kmetskih fantov in deklet« v Celju: Ivan Kronovšek, predsednik; Franjo Mast-nak, tajnik. Samomorilna epidemija v Atenah. V grški prestolnici vlada pravcata samomorilna epidemija. V enem dnevu je izvršilo samomor pet oseb, in sicer neki general, finančnik, trgovec, gradbenik in mlada deklica. Španija brez procesij. Letošnji velikonočni prazniki, ki se vršijo prvič v republiki, se močno razlikujejo od prejšnjih. Po vsej Španiji ne bo namreč razen nekaterih izjem nobenih procesij, temveč se bodo cerkvene slovesnosti vršile samo v cerkvah. Procesije sicer niso prepovedane, vendar se ne bodo vršile iz strahu, da jih ne bi nasprotniki motili. Veter odnaša postelje. V Bisbecu (Arizona) je divjal zadnje dni mogočen orkan. Dva kmeta, stanujoča v leseni hoči, sta' privezala svoji postelji z vrvmi na streho. Mogočen vihar pa je streho razmajal in jo odnesel in z njo seveda tudi postelji obeh kmetov. V smrtnem strahu sta kmeta visela nekaj minut med nebom in zemljo, dokler ni streha naposled sedla na zemljo, pri čemer se je eden izmed, kmetov ubil. Vatikanska moda. Vatikan, kakor znano, ostro nastopa proti izrastkom sodobne mode, in zlasti ženske, ki jih sprejema papež v avdijenci, se morajo držati glede obleke zelo strogo določenih predpisov. Sedaj je neka angleška firma spravila na trg posebno »uniformo za romarke«, od katere si obeta velik dobiček. Ta obleka je črna, dolga in zapeta do vratu, dolgi so tudi rokavi. Pripada ji še plašč iz črnih čipk. Kakor poročajo, prihajajo angleške romarke že pogosto v tej noši v Rim. Razpored licencovanj plemenskih bikov v letu 1932. v srezu Kranj Lioencovanje se vrši: I. V pondeljek, 4. aprila: ob 8. uri: Poljane, na sejmišču, za občino Javorje in Poljane; ob 10. uri: Gorenja vas, »Pri Anžku«, za občino Trata; ob 11. uri: Todraž, pri Simonu Selaku, za občino Trata; ob 13. uri: Hotavlje, pod kozolcem, za občino Trata in Oslica; ob 11 uri: Trebija pri Kovaču, za občino Trata in Oslica; ob 15. uri: Sovodenj, pred gostilno, za občino Oselica. II. V torek, 5. aprila ob 7*30 uri: škofja Loka, na sejmišču, za občine: Stara Loka, Škofja Loka, Zminec, Sora. III. V sredo 6. aprila: ob 8. uri: Selca, na sejmišču, za občini Selca in Železniki; ob 11.30 uri: Podrošt, za občino Sorica. IV. V četrtek, 7. aprila: ob 7. uri: Praše, pri Vrhuncu, za občino Mavčiče; ob 9. uri: Sv. Valburga, pred Joškovo gostilno, za občino Smlednik, Voglje; ob 13. uri: Cerklje, na sejmišču, za občino Cerklje; ob 16. uri: Luže, na Barletovem dvorišču, za občini Šenčur in V plešo vo; ob 17-30 uri: Preddvor, pred Križnarjevo gostilno, za občino Preddvor. V. V petek, 8. aprila ob 8. uri: Kranj, na sejmišču, za občine Hrastje, Kranj, Stražišče, Sv. Jošt, Predoslje, Naklo. VI. V soboto, 9. aprila ob 9.30: Na Pristavi (pri Primožiču), za občine Kovor, Sv. Ana, Sv. Katarina, Križe, Tržič. VII. V torek, 12. aprila: ob 9. uri: Zg. Kokra (Povšnar), za občino Preddvor; ob 11. uri: Zg. Jezersko, pred Kazino, za občino Jezersko. Društvo rejcev malih šivali »Žiralica« m Dravsko banovino v Ljubljani priredi v času od 2 do 5. aprila 1932 prvo veliko razstavo malih šivali Dravske banovine rta velesejmskem prostoru v paviljonu K. Nadvse zanimiva razstava bo prva te vrste, ker bo nudila vpogled v rejo malih koristnih živali. Zastopane bodo živali kot perutnina, kunci, golobje ptioe in drugo. Razstavljeni bodo tudi vsakovrstni izdelki iz kožuhovine, usnja, volne in perja; dalje valilni aparati, zaklopna gnezda, umetne kokle, kletke in sploh vse potrebščine, ki so na ta ali oni način v zvezi z rejo malih živali. Na razpolago bodo valilna jajca, jajca za dnevno vporabo ter zaklana perutnina in kunčevina. Razstavljena bodo še razna krmila, s katerimi hranimo male živali, pripomočki za razpošiljanje jajc, enodnevnih piščancev itd. Končno nas bo razstava seznanila tudi še z raznimi strokovnimi knjigami listi in slikami. Dan pred otvoritvijo razstave bo ocenjevala strokovna komisija, obstoječa iz domačih in tujih strokovnjakov, razstavljene živali in predmete. Na podlagi ocenjevanja bodo razdeljene denarne nagrade, darila in diplome. Otvoritev razstave se vrši v soboto, dne 2. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne v prostorih ljubljanskega velesejma. Vabimo tem potom vse ljubitelje malih živali, dalje trgovce in obrtnike, da se udeleže razstave v čimvečjem številu s tem, da razstavijo najboljše in najlepše proizvode svoje reje in rejnih pripomočkov. Podrobna navodila se dobe pri društvu rejcev malih živali »Zivalica« za Dravsko banovino v Ljubljani, Sv. Petra oeeta 00. Mallnovec pristen, is gorskih malin, t kantah po 10 in 30 kg, nudi po ugodnih cenah FRANC PUSTOTNIK Blagovica, poŠta Lnkoriea Zaprtje. Po mnenju vseučiliških klinik •e naravna Frane-Jožefeva grenčica odlikuje po svoji zanesljivi učinkovitosti in prijetni uporabi. Ing. J. Teržan: Sladk&v Sladkor si je poiskal konzumenta v vsaki obitelji. Staro in mlado, podeželsko in mestno prebivalstvo, revno in bogato uživa sladkor. Zategadelj je postal sladkor vsesplošna narodna potreba. Pri nas ga razmeroma zelo malo konzumiramo. Tri- do štirikrat manj kot ga trosijo prebivalci drugih držav. Angleži, Nemci, Danci, Amerikanci porabijo letno na osebo 24—30 kg sladkorja. V naši državi pride na eno osebo okrog 7 kg. Pridelamo lahko mnogo sladkorja. Toda potrošiti ga ne moremo. Zakaj? Zato ker je pri nas sladkor predrag! Kdo povzroča draginjo sladkorja? Producent sladkorne repe gotovo ne, ker mu sladkorne tovarne repo zelo slabo plačajo. Pri nas je sladkorna repa skoraj najcenejša v Evropi! Država zahteva od 1 kg sladkorja 5"— ozir 6"50 Din. To je vsekakor precejšnja obremenitev konzumenta. Toda to, kar vzame država, pride konzumentu v drugi obliki zopet v dobro. Boriti se moramo proti onim, ki izmozgavajo široke narodne sloje in nosijo naše, z žuljem in krvavim potom pridobljene pare črez mejo. Deset let že bijejo boj kmetovalci, ki pridelujejo sladkorno repo, s podjetniki sladkornih tovarn. Pri vseh sestankih, ki jih je sklicalo kmetijsko ministrstvo, so zastopniki sladkornih tovarn izjavili, da jiin je »nemogoče podnašati še večje žrtve«, kajti oni so že itak na robu propada. V dokaz, da so ti zastopniki govorili »čisto resnico«, navajamo bilanco nekaterih sladkornih tovarn za lansko leto. Sladkorna tovarna »Novi Vrbasc je last madžarske splošne kreditne banke in peštan-ske madžarske komercialne banke. Cisti dobiček za leto 1931. znaša 12'9 milijonov dinarjev, dočim je imela tovarna v letu 1930. »samo« 11 "3 milijonov dinarjev čistega dobička. Predsednik tega podjetja je znani vojvodinski veleposestnik dr. Gedeon Dundjerski. Upravni svetniki so: Filip Weiss iz Budimpešte, generalni direktor JUB Maks Antic iz Zagreba, baron Paol Kornfeld in advokat iz Beograda dr. Jakov čelebonovič. Ti ogromni čisti dobički so med drugim mogoči tudi radi zaščitne carine, ki znaša 40, 30, 25 in 20 zlatih dinarjev za 100 kg. Zaščitno carino sladkorne tovarne v polni meri izkoriščajo. . Druga sladkorna tovarna v Vojvodini, Bečkerečka A. D. je imela 22 milijonov dinarjev čistega dobička pri temelj, kapitalu od Din 36 milijonov. Iz tega je razvidno, da so sladkorne tovarne pri nas že res čisto na robu, toda ne propasti, temveč- na robu maksimalnih zaslužkov, ki pri »normalnih« razmerah večji biti ne morejo. Moderno praznoverje Mestni ljudje, zlasti pa tista nesrečna »pol-inteligenca«, ki se prišteva k »inteligenci« samo zato, ker nosi tudi ob delavnikih kravate in trde ovratnike, v glavi pa nič nima, se jako rada norčuje iz praznoverja, ki ga je na kmetih na cente. Nočemo tukaj preiskovati na kmetih res še obstoječega praznoverja o strahovih, o »mrličih, ki hodijo nazaj« in o podobnih stvareh; pokazati pa hočemo, da je mestna »inteligenca« in »lasti »poJinteligenca« še za stoletja zadaj za kmeti. V mestih niso samo nove plače, ampak tudi zelo razvaljeno bajte. Pa se dostikrat zgodi, da čaka pred palačo avtomobil, v avto pa vstopi razkošno oblečena »dama«. Avto zapelje »damo« pred staro razvalino, tam p« zleze »dama« iz avtomobila in kobaca po starih atopnjicah do stanovanja, kjer ždi — prerokinja na karte! Takih prerokinj živi v mestih mnogo in teh ne obiskujejo samo priproste služkinje z dežele, ampak večinoma sama elegantna, imenitna in »inteligentna« gospoda... Prerokinjam na karte pa delajo v novejšem času občutno konkurenco razni vedeži in vedeževalke, ki prerokujejo »iz rok«. Zaradi »inteligence« se imenujejo ti ljudje »hiromaati« (grška beseda »heir« = roka, mantix = prerok). Tudi ta svet jako dobro živi od neumnosti mestne »inteligence«. Prav »znanstveno« in celo pod naslovom »profesorjev« pa nastopajo ljudje, ki razlagajo človeško pisavo. Imenujejo se »grafo-logi« (grška beseda graf o = pišem). Tudi »zvezdarji« so zelo obrajtani. Sami se imenujejo »astro-loge« da se razločujejo od pravih, res znanstvenih zvezdoslovcev ali astronomov. Še bolj razširjen pa je dandanes po mestih »špiritizem«. Špiritisti pravijo, da znajo klicati »duhove« umrlih, ki jim pripovedujejo bodočnost in jim dajejo razne nasvete za življenje. Vse take »znanosti« (v resnici sleparije) imenujejo zaradi »učenosti« »okultne« (= tajne) znanosti! O teh »znanostih« so napisali prebrisani sleparji že na tisoče in tisoče knjig in brošur, trapasti mestni svet pa kupuje tiste bedarije za drag denar bolj hlastno kakor sveže, z maslom namazane zemlje... Te vrstice smo napisali kmetom v pouk in za obrambo. Če se bo namreč kedaj kakšen »in-teligent« iz vas kmetov norca bril zaradi vašega praznoverja, mu kar to povejte, kar smo tukaj napisali, pa bo šel od vas kakor z mrzlo vodo polit cucek! Uganka, ki ni uganka... V Ljubljani (Celju, Mariboru ali pa kje drugod) živi ali pa je živel gospod, ki ga nočemo imenovati z iimenom; recimo mu »premožen mož«. Ta premožni mož je stanoval v svoji vili, v hranilnici pa je imel lepo vsoto naloženo^ Nekega dne je bral »premožni mož«, da je na svetu velika stanovanjska beda. Ker je bil mož mehkega srca, je sklenil sezidati hišo s 4 ali pa z več stanovanji, da pomaga preganjati bedo. Ko je bila hiša gotova, jo premožni mož izračunal, koliko mora veljati vsako stanovanje mesečno (letno), da bo on dobil nazaj svoj v hišo vloženi kapital z obrestmi vred v 10 letih. Ko je to izračunal, je stanovanja oddal 4 (ali več) strankam. Stranke so se vselile v novo hišo in so stanovale v njej 10 let. Najemnino so plačevale redno, tako da je »premožni mož« dobil v 10 letih nazaj ves svoj kapital z obrestmi vred, kakor da ga je pustil ležati v hranilnici, hiša m« je pa ostala za nameček. Vprašanje: Čegava je po 10 letih prav za prav od strank popolnoma' plačana hiša: ali naj je last tistega, ki je svoj denar z obrestmi vred nazaj dobil, aH pa naj bo last strank, ki so jo v 10 letih pošteno plačale? To je uganka! Po paragrafih je hiša last »premožnega gospoda« — toda po morali in po javnem mnenju? To se pravi z drugimi besedami: Med staro* verskim, pred 100 leti veljavnim principom ia paragrafom in med modernim naziranjetn zija vedno globlji prepad... SBJMI. 3. aprila: Zg. Tuhinj, St. Pavwi pri Preboldu. 4. aprila: Loški potok, Jagnjeoca, Zg. Ribnica, Podšentjor, Sv. Lenart, Sv. Primož, Bogato^ Vojnik, Murska Sobota. 5. aprila: Stara cerkev, Hotedrttca, Metlika, B*» šeča vas, Dole pri Litiji. \ 6. aprila: Vransko, 8v. Peter pod Sv, gorami 7. aprila: Pri Cerkvi. 9. aprila: Št. Rcipert. Živinski sejmi ( Mariborski živinski sejem dne 22. marca. Na živinski sejem je bilo prignanih 7 konj, 18 bikov, 250 volov, 317 krav in 5 telet, skupaj 592 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 4 do 5 Din, poldebeli 3 do 3*75, plemenski voli 2 do 3-40, biki za klanje 2-50 do 3-75, klavne krave debele 2-50 do 3, plemenske krave 2 do 2-50, krave klobasarice 1-23 do 2, molzne krave 4 do 425, breje krave 4 do 4-25, mlada živina 3 do 4-50, teleta 4 do 5 Din. Prodanih je bilo 195 komadov. Mesne cene v Mariboru so sledeče: vo-Jovsko meso I. vrste 10 do 12 Din, II. vrste 6 jdo 8. Meso bikov, krav in telet 4 do 6, telečje ;meso I. vrste 7 do 12 Din, II. vrste 6 do 8, svinj-isko meso 8 do 16 Din. Dunajski živinski trg. Kakor poročajo dunaj-,ski listi, je ta teden znašal dogon na dunajski tgoveji sejem 87-8% iz Avstrije. Iz Češkoslovaške sploh ni bilo dogona. Iz Jugoslavije, Romunije in Madjarske je skupno znašal dogon samo se 248 glav, ostalih 1783 glav pa je bilo iz Avstrije. Avstrijci posebno podčrtujejo dejstvo, da je bilo avstrijske živine nad 1000 glav prvovrstne. Iz tega je razvidno, da hočejo Avstrijci sploh odvzeti trg inozemski živini. Dunajski prašičji sejem. Pripeljanih je bilo 18541 pršutarjev in 5031 špeharjev, iz Jugoslavije p2632. Cene: Špeharji najboljši 1-35, I. 1-30 do tl-33, II. 1*27 do 1-29, kmetski 1-27 do 1*35, pršu-tiarji 1-30 do 1-70, najboljši 1-75. Tendenca: špe-parji so se pocenili za tri groše, pršutarji pa so [obdržali svojo ceno. Sadjarji! Uporabljajte za pomladansko škropljenje sadnega drevja ARBORIN ki Vam zanesljivo zatre vse škodljivce Arborin izdeluje „CHEMQTECHNA" družba z o. z. LJUBLJANA, Mestni trg tO (na dvorišču veletrgovine A. & E. Skaberne) TRŽNE CENE V MARIBORU, dne 15. III. 1982. 1 kg govejega mesa I. vrste Din 10—12, II. 6-8, III. 4—6. Teletina: 1 kg teletine I. 12-14, II. 6—8. 1 kg prašičjega mesa 8—16. 1 kg konjskega mesa I. 3, II. 2. Kože: 1 kom. konjske kože 35—100, 1 kg goveje kože 5-50—6-50, 1 kg telečje kože 9, 1 kg svinjske kože 350, 1 kg gornjega usnja 55—80, 1 kg podplatov 35—56. Perutnina: 1 majhen piščanec 14—16, večji 25—32, kokoš 25—35. 1 liter mleka 2—3. Žito: 1 kg pšenice 235, rži 175—2 50, ječmena 1-75—2, ovsa 1-70—2-50, koruze 1-35—2, prosa 1-35 do 2-50, ajde 1-35-2-50, fižola 1-75-4, graha 10 do 14, leče 10—12. Mlevski izdelki: 1 kg pšenične moke št. 00 3-95—4-25, št. 0 3-95—4-25, št. 1 3 90, št. 2 3-70-4, št. 4 3-50-3-75, št. 5 3-25—3-75, št. 6 3-3-50, tš. 7 2-3; 1 kg ržene moke I. 2-3 50, II. 2-90-3-25, TRŽNE CENE V LJUBLJANI, dne 15. marca 1933. Govedina: 1 kg govejega mesa I. vrste Din 10 do 12, II. vrste 8—10, III. vrste 6—8. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 14, II. 10—12. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 14—16, II. 9—12. 1 kg jagnjetine 16—18. 1 kg konjskega mesa I. 6, II. 4. Perutnina.' kokoš 25—35. 1 liter mleka 2—3. Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 0 na debelo 395—420, na drobno 4.50; št. 1 in 2 na debelo 380—405, na drobno 4 35, št. S in 4 na debelo 335—380, na drobno 4—4-25, št. 5 in 6 na debelo 285, na drobno 3-75, 1 kg kaše 4, 1 kg jegprenja' 5, ješprenjeka 6—10, otrobov 1-50—2, koruzne moke 2-50—3, koruznega zdroba 4—4-50, pSe-* ničnega zdroba 5—6, ajdove moke I. 6, II. 5, ržene* moke 3-50—4. Žito: 1 q rži 210—220, ječmena 180* do 210, ovsa 185—210, prosa 190—210, koruze 1401 do 150, ajde 180—190, fižola ribničana 275, prepeli-j čarja 350, 1 kg graha 6—8, leče 6—8. Krma: q slad-; kega sena 80, pol sladkega 75, kislega sena 60—70, slame 50—60. KOLEDAR 3. aprila, nedelja: Rihard. 4. aprila, ponedeljek: Marijino oznanjenje. 5. aprila, torek: Irena. 6. aprila, sreda: Viljem. 7. aprila, četrtek: Herman. 8. aprila, petek: Albert. 9. aprila, sobota: Marija KL Kdor pridobi našemu listu na leto le enega novega, naročnika, je ie veliko »toril m kmetški pokrit. SANATORI) v MARIBORU Gosposka 49. Tel. 239S fcn&l kirurg dr. ČERNIČ Najmoderneje urejen za operacije. Zdravilni aparati: višinsko solnce, diatermija, tonizator, žarnica „Hala", enterocleaner. Zdravljenje z radijem (pijača in kopeli). — Cene zmerne. *Pvometni zavod za premog d. d. £jubljana prodaja po najugodnejših cenah SAMO NA DEBELO 2>z>ezno£r, domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premegr S' Keks, livarnišKi, plavžarski in plinski 'Bvikele T&jfc m 'Prometni zavod, za premog d. d., Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 15/L i--- liilo bodočnosti se bo gotovo izdelovalo samo iz sestavin, ki so medicinsko brez prigovora ter zdravju koristne — To načelo prevladuje tudi pri izdelavi Fellerjevili Elsa-mil lepote in zdravja. Ona prav zato izvršujejo dvojno nalogo, ne samo da prijetno diše in da se izdatno penijo, temveč tudi zdravstveno koristijo, odstranjujoč obenem tudi že obstoječe nedostatke kože. Dobi se 7 vrst Elsa-mil in sicer: Elsa - lilijino mlečno milo, Elsa-milo lilijine kreme, Elsa - rumenjakovo milo, Elsa - glicerinovo milo, Elsa - boraksovo milo, Elsa - katranovo milo, Elsa - milo za britje. Po pošti za poskušnjo 5 kosov Elsa - mil v poljubni izberi 52 Din franko. Praktično je naročiti obenem tudi Fellerjevo Elsa-pomado za zaščito lica in kože, ter Fellerjevo Elsa- pomado za rast las (2 lončka franko 40 Din). Naroči se pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stubica Donja, EIsatrg 344 (Savska banovina). Oglasi v Kmetskem listu imajo siguren uspeh! in vse v stroko spadajoče blago ku- X?