OFFICIAL ORGAN
Office »f Chicago, III. By order of tke president, A. S. Burleson, Postaaster Giierai.
Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah
Izhaja mko sredo. Naročnina:
Za čUn«, m 1st« Z« nečlanaJ| . Za inosaastvo..
$0.96
$1.50
NASLOV uredništva in uprav-ništva:
1951 W. 22 nd Place, Chicago, 111.
Telefon: Canal 2487
V._J
OF THE GRAND CARNIOLIA** SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Enter«! u S^cond-CU» M»tUr J.nmry 18, 1918. »t tht Pa»t Offic. »t CM«m», Illlnoi«, wider the Act of Angnrt 24, 1912.
r	>
The largest Slovenian Weekly in the United States of America.
Iseued every Wednesday
Subscription prices For members, yearly. .$0.96
For nwB*nbm.....$1J0
Faraifa Countries... .$24)0
OFFICE OF PUBLICATION: 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telephone: Canal 2457
V_J
/toss oiatter <miuBiy	—-- i	—--^^ ----tu« ACt OI AOgQSl 24, 1V1£.
ACCEPTANCE FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POSTAGE PfrOVlPEPlw	OF OCTOBER 3, 1917, AUTHORIZED ON JUNE 22, 191». ~
LetoV. Volume V.
No. 31—Štev. 31.
Chicago, 111., 6. avgusta (August)l 1919.
Razne novice«
POSNEMANJA VREDNO!
Rock Springs se je prvi oglasil, nagemu pozivu za bedno deco v domovini.
Dne 30. julija smo prejeli od tajnika podružnice "Ilirija" št. 27 S. X. Z. v Rock Springs, Wyo. nakaznico za svoto $400. Denar je darilo bedni deci v domovini.
Kolikor nam zanno .šteje mesto Rock Springs okoli 600 Slovencev. Nasel'bina se lahko ponaša s tem ,da je poslala »sorazmerno v številom prebivalcev, največ "kišt" v stari kraj, potom Jugoslav Reliefa. Poslanih je bilo vsega skupaj 41 zabojev in sicer 37 zasebnikom in 4 revežem v različnih občinah.
Na Amrican Jugoslav Relief Fund je do danes odposlala pod-rožnica "Ilirija" svoto $1000.00 (en tisoč).
Vsa čast zavednim Slovencem v Rock Springs in živijo posnemal-ci!
Dne 31. julija smo poslali v priporočenem pismu ček št. 277828 American Express Co. za K 10,-000 (deset tisoč) na Deželni vlado za Slovenijo v Ljubljano. Ček bo izplačala brez vsakega odbitka Ljubljanska Kreditna Banka. Ko prejmemo tozadevno potrdilo od Deželne vlade, boipo isto na tem mestu priobčili.
Uredništvo "Glasila K.S.K.J."
POŠILJATVE JUGOSLAV RELIEFA DOSTAVLJENE NA-SLOVJENCEM.
S tem se daje na znanje vsem o-nim, ki so poslali zaboje v stari kraj potom Jugoslav Reliefa, da je bila večina istih že izročena nasi ovij encem, d očim bodo ostali dostavljeni dez nekoliko dni. -
Parnik "Argentina," ki je vozil pošiljat ve Jugoslav Reliefa in na katerem se je nahajal g.Walter Prcdovich. je dospel v Trst dne 3. julija. Zaboji Reliefa so-bili izkrcani in predani v roke American Relief Administracije v Trstu, na katere ime so bili odposlani.. U-prava American Relief Administracije, Mr. Herbert Hooverja, da poskrbi za naše pošiljatve, in je s sodelovanjem vojaških, diplomatskih in konsulamih oblasti Združenih Držav v Trstu in aktivnim delom Jugoslovanske Vlade, uredila vse potrebno, da dospejo zatrt) j i čim prej na določena mesta.
American Relief Administracija je našla takoj parnik za prevoz pošiljatev namenjenih za Dalmacijo, Hercegovino in Črnogo-ro, direktno iz Trsta v Split; mesto da bi tudi te posiljatve šle najprej skupaj z drugimi v Ljubljano in od tod na poedine naslove, kakor je bilo začetkom namenjeno. Na tak način so pošiljatve za vse druge pokrajine dospele v Ljubljano dne 20. julija in takoj se je začelo razpošiljanje na poedine naslove.
Odborniki Jugoslav Reliefa, g. Petar Mladineo in Joseph Sitar, ki skupaj z g. Predovičem tvorijo komisijo Jugoslav Reliefa, so dospeli v Ljubljano dne 27. junija. Ona dva sta odpotovala iz New Yorka prekd Havre in Pariza. Čim sta dospela v Ljubljano, sta takoj razposlala pismena obvestila vsaki osebi ;na katero je bil kak zaboj naslovljen, da imajo dobiti zaboj, in zaprosila naj vsakdo potrdi komisiji Jugoslav Reliefa prejem zaboja čim istega dobi. - ' • Jugoslovanska Vlada je odredila vse potrebno za prejem stvari.
Upravitelj kancelarije vlade v Ljubljani, g. Vodopivec je imel vse v svojih rokah. V Trstu je čakalo osobje, da iskrca zaboje iz parnika in na to prenese na parnik za Dalmacijo, oziroma v vagone za v Ljubljano. Trideset šest železniških vagonov je čakalo na blago v Trstu in primerno mesto je bilo rezervirano zat i-sto v skladiščih v Splitu in Ljubljani. . j.
Ob tej priliki omenjamo, da je Jugoslovanska Vlada plačala pre-voznino zabojev iz New Yorka v Trst, za kar je izdala $15,238.50. Nadalje je ona prevzela ves tro-šek za dostavljenje zabojev na poedine našlo vi jence.
Odbor Jugoslav Reliefa upa, da bo ta vesela vest odstranila skrbi mnogih pošiljateljev in utrdila njihovo zaupanje v odbor Jugoslav Reliefa, ki je izvršil svojo dolžnost v popolni meri. Ta odbor pa ne smatra še, da je njegovo delo končano, dokler ne dobi potrdil od naslovljencev glede prejema pošiljaaev. Radi lega odloži končni obračun do povratka svojih treh članov, ki so sedaj v starem kraju, na kar bo odbor izdal poročilo o delovanju Jugoslav Reliefa, o vseh dohodkih in izdatkih in bo s tem zaključil delo, katerega se je lotil in izvršil vkljub vsem težkoČam.
Jugoslav Relief, Chicago, 111.
Oklic na članstvo K. S. K. Jednote.
IZ URADA ZAČASNEGA GLAVNEGA PREDSEDNIKA
K. S. K. J«
Ogrski Slovenec žrtev napada zamorcev v Chicagu.
Že dolgo časa ni bilo mesto Chicago tako v strahu in tako razburjeno, kakor minuli teden ker so se pojavili hudi nemiri med belokož-ci in zamorci na južni strani mesta v bližini Union klavnic.
PoVod tem nemirom je povzročil 231etni George Stauber (belo-kožec) ker je predzadnjo nedeljo v javnem kopališču na 31 cesti vrgel kamen v 17-letnega zamorca Evgen Williamsa, da je slednji u-tonil. To je zamorske stanovnike Cbicaga tako razjarilo, da so pri belem dnevu in zvečer napadali ter streljali svoje bele žrtve. Tekom enega tedna je bilo vseh skupaj ustreljenih in ubitih 35 oseb, nad 400 pa več ali^manj ranjenih. Zlobneži so požgali tudi mnogo hiš v onem delu mesta.
Zdaj je zavladal zopet mir, ker straži oni del mesta nad 6000 vojakov.
'Žal, da je postal žrtev teh plemenskih nemirov tuai .eden izmed naših ožjih rojakov; to je bil 23-letni ogrski Slovenec Štefan Horwat, po domače Kožarjev iz vasi Žižek, fara Črensovci na Ogrskem. V Chicagu je živel pokojnik okrog 6 let in je delal zadnji čas pri klavni.Ški tvrdki Bremner Packing Co.
Pokojni Štefan Horvat je stanoval pri svojemu svaku nekje v južnem delu mesta. Predzadnjo nedeljo, dne 27. julija se je odpravil na delo in se ni omenjeni dan vrnil domov iz strahu pred zamorci; menda je ostal čez noč v tovarni.
Ker ni bilo §tefan Horvata domov že 4. dan, je pričel njegov svak z rojakom Andrej Glavačem poizvedovati *po raznih bolnišnicah, sluteč, da se^mu je pripetila ,kaka nesreča. In res so ga našli dne 31. julija v mrtvašnici neke bolnišnice na južni 24. cesti. Spoznati ga ni bilo mogoče, ker je 'bil že ves otekel in višnjev po životu. Šele po njegovi žepni uri se ga je zamoglo indetificirati. Nesrečnik je bil ustreljen v ozadje glave tako, da mu je šla kroglja ven pri čelu.
Na policijski postaji se je zvedelo, da je bil nesrečnik ustreljen že predzadnji pondeljek (29. jul.) zvečer okrog 9 in pol 10. ute
Ko sem se nahajal na zadnji konvenciji v Eveleth, Minn., in bil od takratne delegacije izvoljen drugim podpredsednikom naše matere K. S. K. J., mi niti na misel ni prišlo, da bom kedaj moral prevzeti na svoje rame težavno delp in odgovornost, kot predsednik te Jednote.
Ko je bivši gL predsednik sobr. P. Schneller minolega maja sklical izvanredno sejo gl. odbora, in na tej seji predložil cenjenim odbornikom "reinšurance" za Jednoto in katerega so sobratje uradniki predložili članstvu na
splošno glasovanje--kakor Vam vsem znano — se je
tedaj izjavil sobrat Schneller pri seji gl. odbora dne 5. maja 1.1. da resignira, oziroma da preneha biti še na dalje predsednik Jednote, ako članstvo glasuje proti reinšurance. In ko je članstvo Jednote glasovalo proti ponovnemu zavarovanju, je vsled tega glavni odbor pri svoji polletni seji dne 24. julija 1919 odločil, da moram jaz, podpisani prevzeti posle gl. predsednika Jednote za toliko časa, da se povrne prvi podpredsednik sobr. Josip Sitar iz stare domovine. Težavno mi je bilo odločiti se za to odgovorno mesto; toda pred menoj je stala dična K. S. K. J. v kateri se je zadnje čase pojavil nekakšen nemir. Zato sem se uklonil sklepu gL odbora na ljubo in v korist članstva naše organizacije.
Zato stopam tem potoka pred Vas, cenjeni mi bratje in sestre, ter prosim Vaše pomoči pri tem težavnem delu. Le s pomočjo celokupnega članstva je meni mogoče pravilno, ter pravično voditi težavne posle kot začasni gl. predsednik.
Apeliram torej na vse sobrate gl. uradnike, na uradnike in uradnice krajevnih društev, kakor tudi na vse posamezne člane in članice naše dične K. S. K. J. za pomoč in podporo v mojem trudapolnem delu. Zagotovljam vas, da hočem opravljati posle kot začasni predsednik pravično, zvesto in nepristransko. Upoštevati hočem pravila Jednote in želje celokupnega članstva.
Da mi bo pa mogoče delo opravljati kolikor največ mogoče v dobrobit in korist Jednote, se zanašam na Vašo prijaznost, naklonjenost, in sobratsko pomoč. Ne poslušajte naših nasprotnikov ko pravijo, da je Jednota na robu propada. NE, NI IN NIKDAR NE BO, ZATO BO VEDNO SKRBEL GL. ODBOR IN CELOKUPNO ČLANSTVO. Torej lahko z mirno vestjo rečem, da je naša dična Jednota v lepem finančnem stanju in je nam potreba le dobrega skupnega dela in s tem bomo postavili našo Jednoto na najvišjo stopinjo.
Zato Vas še enkrat prosim dragi bratje in sestre, po-dajmo si roke, pojdimo skupno na delo za prospeh in procvit slavne nam Jednote. Poskusimo vsi skupaj pridobiti kar največ mogoče novih članov in članic. Ker novo članstvo je najboljša podlaga vsake Jednote, zato ne odlašajte na jutri. Započnite delo takoj danes da se članstvo naše organizacije pemnoži. Zato apeliram še posebno na Vas očetje in matere, kateri ste že zavarovani pri K. S. K. J. Zavarujte pri svoji Jednoti tudi svoje otroke: mladoletne v Mladinskem oddelku, starejše pa v enakopravni oddelek. Zavedajte se svoje dolžnosti, katero so obljubili pri vstopu v Jednoto ko ste obljubili delovati za ugled in napredek Jednote. Torej vsi na plan za novo članstvo! Pomnite, da le z novimi claiii in .članicami se bo podlaga naše lepe in mogočne organizacije še bolj utrdila in izpopolnila. Pojdimo na delo vsi skupaj! NAMEN NAŠ BO DVIGNITI K. S. K. J. NA NAJVIŠJO STOPINJO NAPREDKA.
Želeč celokupnemu članstvu vse najboljše, ostajam z bratskim pozdravom za napredek Jednote vam udani sobrat.	MATT JERMAN,
začasni gl. predsednik.
V Pueblo, Colo., dne 31. julija 1919.
Člani I. W. W. požigalci.
Mestne in državne oblasti preiskujejo vzroke velikih požarov ki so bili na dnevnem redu minuli teden v južnem delu mesta Chi cago, o priliki plemenskih nemirov. Pri tej priliki je bilo vpepe->jenih 34 hiš belokožcev; mate-rijalna škoda znaša okrog $90,-000; nad 125 družin belokožeeV je vsled tega brez strehe.
Ker je javnost mislila, da so ta požar zanetili razburjeni zamorci onega dela mesta, zatrjuje sedaj guverner Lowden, da to ni resnica. Oblasti so prišle namreč na sled, da so to peklensko delo izvršili belokožci in sicer člani zloglasne organizacije I. W. W. Da bi obrnili sum na zamorce, so si ti požigalci počrnili obraze pri svojem nelepem početju. Policija ima v rokah že dva člana te organizacije, ki sta v tesni zvezi s požigalci.
blizu južne State ceste. Tedaj je druhal zamorcev napadla poulično karo, nabasano z delavci one klavnice. Ubit je bil tudi sprevodnik iste kare in več drugih belokožcev. Težko ranjeni ŠtefanHor-vat je živel v nezavesti še 2 uri v označeni bolnišnici; vsaka zdrav-
niška pomoč je bila brezvspešna.
Pogreb pok. Štef. Horvata se je vršil dne 2. t. m. iz slovenske cerkve na pokopališče sv. .Jožefa; pogreb mu je oskrbel njegov svak, ker ni spadal-pokojnik k nolbenemu podpornemu društvi*. Naj v miru počiva!
Izjava danskega princa o suši v Ameriki.
Dne 3. t. m. je dospel v London s svojega potovanja po A-meriki danski princ Aage. Pri tej priliki so stavili razni časnikarski poročevalci princu vprašanje, kaj misli o splošni suši, ki vlada sedaj v Ameriki, in kako sodbo ima o ameriških vojakih? Princ Aage se je pri tej priliki sledeče izjatil:
"Ameriški vojaki so izborili bojevniki, ker so svobodni.. Čemu se torej omejuje osebno svobodo v državi, ki ima tako hrabre vojake? Nikakor ne morem razumeti, da zamore 5 odst. slabih ljudi (temperenčnikov) vladati 95 odst. dobrega ljudstva? Zdaj se bodo pa Ameriški vojaki privadili o-pojne pijače v Evropi. .
Povem vam, da sem bil nekoč na neki privatni večerji v Wa-shingtonu D. C., pri nekem -senatorju, temperenčniku, samo na videz. Dotični senator mi je rekel, da e volil vsled tega za prohibici-jo, ker je politika ravno 'tako nanesla. Potem sem šel z onim senatorjem v njegovo klet. Ta sovražnik alkohola ima najmanj za 10 let shranjenega vina in žganja v svoji kleti, in pri tem je glasoval za prohibieijo. Zares čudna politika v Ameriki!"
Tudi tobak na vrsti?--
Ne sam<* krepčilna pijača, ampak tudi prodajo in rabo tobaka hočejo odpraviti razni ameriški fanatiki.
Takozvana Women's Christian Temperence Union je že započela svojo agitacijo v vseh večjih mestih. Čez 5 let, ko bo ta čudna u-nija obhajala 50. letnico svojega obstanka, bo pri tej priliki predložila kongresni zbornici svojo peticijo za uveljavo tozadevnega amendmenta. Označena unija ima dosedaj že nad 1 miljon dolarjev na razpolago za to propagando. Ako se bo tem fanatičnim ženskam res ta nakana posrečila, potem bo postavno prepovedano saditi tobak, istega prodajati in kadili. Za tobakom pride pa na vrsto še kava in menda tudi voda? Tako življenje se nam obeta v svobodni Ameriki!
Zapadno Indijo bodo dobile
Združene države, London. — List "The National News" priporoča Angliji, da naj odstopi Združenim državam celo zapadno Indijo, kot delno odplačilo vojnega posojila, katero je dobila Anglija od Amerike.
Generalna stavka na Angleškem.
Liverpool, 3. avg. — Vsled generalne stavke, počiva skoro ves promet in vse delo v tem mestu. Ker se boji vlada resnih nemirov, je proglašen preki sod nad mestom. Vsi unijski delavci so se od-
zvali klicu za generalno stavko. Med stavkarji, policijo, mornarji in vojaštvom je že prišlo do krvavih pocestnih spopadov. Po večjih trgi]} straži j o mesto vojaki z nasajenimi bajoneti v spremstvu "tankov" in strojnic.
V Birkenhead predmestju so stavkarji povzročili za $200,000 škode.
"List "Daily Express — piše o tej stavki sledeče: "To je delo revolucij ona rnih vodij, ki hočejo s silo strmoglaviti naše ustavno avtoriteto."
Unijskim delavcem so se v Li-verpoolu pridružili tudi policaji, ker jim oblasti nočejo povišati plače.
London, 4 avg. — Via k o vodje
in kurilci Južno-zapadne železnice našega mesta so šli danes na stavko iz simpatije do policajev, ki tudi štrajkajo. Vsled tega je promet v označenem delu mesta popolnoma ustavljen.
Rumunci zavzeli Budimpešto. Bela Kun odstopil.
Budimpešta 4. lavg. Budimpešta, glavno mesto Ogrske so danes zavzele rumunskc čete. V mesto so dospele po reki Tisi, dasi-ravuo je skušal italijanski zastopnik, kolonel Romenelli ta vpad preprečiti.
Bela Kun, ki je celih 17 tednov kot tiran, vladal ogrskemu -ljudstvu je moral danes odstopiti in bežati iz mesta. Svoj odstop je moral podati na seji Narodnega sveta, kojega se je vdeležilo okrog 500 poslancev. Leti so zahtevali od Kuna, kako bo odgovoril na ultimatum zaveznikom? Pri tem se je pričel Kun izgovarjati, da so ga njegovi pristaši zapustili. O-gi*ska mora sestaviti tako vlado, ki bo lahko razpravljala z zavezniki.
Končno so zastopniki Narodnega sveta sklenili, da se mora uročiti vladne vajeti novemu ministrstvu v roke. Takoj zatem se je sestavilo novo, začasno ministrstvo in sicer: Jules Peidl. predsednik, Karl Payer minister notranjih zadev. Joseph H^ubrich, vojni minister; Peter Agoston, minister zunanjih zadev; Paul Jarani, justični minister, in drugi.
Nova začasna ogrska vlada bo predvsem skušala vzdrževati red in omejiti boljševizem, ki je prizadel zadnji čas Ogrski toliko gorja. Skoro vsi člani sedanjega ogrskega kabineta so socijalni demokratje.
Mesto Budimpešta je danes skoraj povsem mrtvo in tiho.TPredno so kuministi izbežali iz mesta, so oropali skoro vse trgovine in banke. Skupen denarni plen znaša nad 5 miljonov kron.
Samomor avstrijskega konzula in njegove žene.
Curih, Švica, 2. avg. — Danes se je na svojem stanovanju tukaj ustrelil bivši generalni konzul av-stroogrski konzul Herr von Mau-rig in njegova žena, grofica Servy. Pred smrtjo sta napisala oba na malem lističu papirja vzrok samomora. Pri tem sta navedla oba, da ne morata več prenašati velike sramote, katero je doživela Avstro-Ogrska.
Italijani nezadovoljni z mirovno
pogodbo. • Rim 3. avg. — Pri drugem či-tanju nemške mirovne pogodbe je nastala danes v poslanski zbornici nejevolja. Zastopniki socijali-stov so nasprotovali točkam delavske zakonodaje; konzervativci so zatrjevali, da se ne sme nem-škegla kajzerja soditi pred svetovnim tribunalom, med tem ko so nacijonalci nasprotovali raznim drugim točkam te pogodbe. Je li bo italijanski parlament o« dobril nemško mirovno pogodbo, je še neznano ifl negotovo.

*
_i_
Iz urada društva sv. Jožefa it. 12«
K. S. X. J., Forest City, P*.
Na mesečni seji dr. sv. Jožefa
št. 12 K S. K. J. v Forest City, Pa., dne 13. julija 119 je tajnik preČital okrožnico: "Članstvu K S. K. J. v prevdarek", poslarto iz Chieaga. Članstvo dr. sv. Jožefa vidi v omenjeni okrožnici nekaj zahrbtnega in ker članstvo gori omenjenega društva sploh dvomi, da bi bil -pisec, oziroma pisci res člani K. S. K. J., zatorej se članstvo omenjenega društva sploh ne ozira na zahrbtne napade na glavne uradnike K. S. K. J., ker upamo, da bodo člani (ice) K. S. K. J. že sami uredili zadeve, tičoče se Jednote brez pomoči mož chika-škega kalibra, po katerih diši o-menjeni cirkular.
Politike pri Jednoti do sedaj še ni bilo in upamo, da je tudi Vi ne boste zanesli. K. S. K. J. bode sla svojo pot brez Vaše pomoči. Urednik "Glasila" naj urejuje ".Glasilo" kakos dosedaj in članstvo dr. sv. Jožefa, kakor tudi mislimo, cela JednOta, bode zadovoljna ž njim. Piscu okrožnice velimo pa: "Mind your om business!" Predlog za to izjavo stavljen po bratu John Dečman, podpiran po bratu John Telban in soglasno sprejet. Za odbor:
Jos. Kamin, pred.
Y Frank Telban, tajnik.
2TAZNAHILO. Iz urada dr. gv. Jožefa it. 110 KSKJ Barberton, Ohio.
Cenjeni mi soforatje!
Zadnjič sem Vain potom "Glasila" poročal, da se je dosedanji naš predsednik društva odpovedal svojemu uradu. Prosil sem Vas, da se polnoštevilno vdeleži-te seje dne 20. julija, da bomo lažje izvolili druzega predsednika. Ali ste se odzvali mojemu povabilu? Ne* — Čeravno je bila ta «eja zelo važna, se je ifcte vdeleži-lo jako malo članov, da nismo za-niogli niti voliti novega društver nega predsednika.
Ker pa ni mogoče članov nika-| kor pripraviti do tega, da bi se vdeležili seje, smo na minuli redni seji sklenili, da vsak član, se ne bo vdeležil prihodnje seje dne 17. avgusta, plača 50c kazni v društveno blagajno. Izvzeta je samo bolezen in delo v tovarni. Pridite torej vsi na prihodnjo sejo! Poleg novega predsednika se bo volilo tudi ene^a novega »nadzornika. Do izvolitve novega •predsednika opravlja sedaj predsednikove posle podpredsednik Alojz Arko na 236 Melvin St.
S sobratskim pozdravom
Joseph Lekšau, tajnik.
Iz urada dr. "Marije Sedem Žalosti" št. 50 KSKJ v N. S. Pbgh, Pa.
Vsemu članstvu našega društva naznanjam, da je bilo sklenjeno na zadnji društveni seji da MORAJO VSI člani plačati tikete za banket že pred 18. septembrom. Kateri član ne bo imel plačano pred banketom, oni tiketi se ne bodo žrebali.
Nadalje je društvo sklenilo, da se naprosi vsa ona društva, kojim smo poslali tikete. da se zamore-jo od vseh društev vdeležiti sledeči uradniki: predsednik, tajnik, zastopnik; katero društvo nima zastopnika, se lahko namesto njega vdeleži blagajnik.
Vsa cenjena društva iz Pitts burgha in bližnje okolice naj izvolijo vpoštevati to moje naznanilo, ker ne boni razpošiljal še drugih pisem, ali vabil. Vsi gori navedeni uradniki se lahko vde ležijo našega banketa povodom 20 letnice obstanka društva na gorioznačeni dan. Vsa zabava bo brezplačna.
Vse cenj. člane in članice in njihove družine uljudno vabim, da se v polnem številu vdeležijo banketa dne 18. septembra. Čim več nas bo skupaj, tem lepšo za bavo bomo imeli. Zatorej Vam še enkrat kličem v imenu odbora Na veselo svidenje na našem banketu!
Dalje prosim vse one člane, ki so 'bili izvoljeni v veseličrii odbor (za delo na banketu), da pridejo točno že ob 7. uri zvečer na ve-selični prostor. To je v zadevi našega nameravanega banketa. Naj še pri tej priliki omenim, da nas bode ta dan počastil sobr. Josip Zalar, gl. Rajnik KSKJ iz Jolieta in bo nastopil na banketu kot slavnostni govornik.
Še eno važno zadevo imamo za rešiti. Iz zapisnika minulega zborovanja gl. odbornikov KSKJ je razvidno, da je Jednota razpisala $1 — posebne nagrade za vsakega novega člana, (ieo). Idimo torej z združenimi močmi na delo in agitirajmo za KSKJ. Predvsem pa glejmo za pridobitev veliko novih mladih moči (članov), da bomo na ta,način dospeli preje do solvenstnosti. Saj vendar to ni težavno delo in naloga, kakor je nedavno pisal urednik našega "Glasila", ko je priporočal 1000 novih mladih članov za odrasli oddelek. Ako razdelimo J 000 novih članov na vsa društva Jednote, pride komaj 8 novih članov na posamezno društvo. To bomo pa menda lahko dosegli! Pred vsem apeliram torej na Člane našega društva, da pričnete takoj z agitacijo. Ne samo 8 novih mladih članov, ampak 5, ali 10 krat toliko naj bo naše geslo! — Zavihajte rokave in glejmo, da bode dobilo naše društvo koncem leta prvo nagrado od Jednote. To bo nam v čist in ponos, društvu pa tudi v korisUin Jednoti. Delo ni pretežko, da ga lahko izvršimo, samo resne, dobre volje je treba!
Pozdrav do vsega članstva K. S. K. J.
_ Frank Trempue, tajnik.
Zelo smo fle pa prestrašili, ko sma -fcgjnik v LorainumOhiov Sicer se začuli pilčal "Pire whistle", ne- ne bomo spuščali v podrobnosti s kAko ob^ol eni ufi pop. in klic , ?----------1
da naša cerkev gorf, Seve,'|naši
Iz urada Društva Sv. Veronike št. 115 K. S. K. J., Kansas City, Kans.
Vsem cenjenim sestram tega društva se naznanja, da bomo imele društveno zabavo (Ice Cream Social) dne 10 .avgusta-1. 1. popoldne na našem ceikvenem vrtu. Ta dan bo cenjenim gostom še neka druga stvar na ponudbo. Pridite poskusit srečo! To lepo zlato stvar boste imeli^la^ko vedno za
ognjegasoi so prišli pr^ej na lice mest*. Dim se je'fcidiHkozt 3*vo-nik in okna, pa vsk jedno je bil ogenj pogašen predno *mo še bolj oddaljeni prišli tja. Kako je o-genj nastal, pravzaprav ne vem, najbrž je od gorečih sveč, pred kipom sv. Ane, ker jih je ta dan res tam mnogo gorelo. Škode je pravijo do kakih 500—600 dol. , Večgrna veseliea pri Ant. Su-staršiča ni bila tako dobro obiskana, kot smo pričakovali, ker je bil ta večer tudi v »bližnjem Winston ples. Se ve, sedaj ni več tako, kot preje ob takih prilikah, ker smo "dry". In mi v Montani imamo dvojno sušo letos. Eno smo si sami naredili, drugo--ki ni nič
dežja,--je pa Bog dal. Vpo
števajoč vse to, smo z izidom te veselice popolnoma zadovoljni. (Čisti preostanek je Čez Še nekaj za naše člane na potnih listih: iifl
Na zadni seji je bilo sklenjepo, da mora vsak član našega-društva plačati tiket za to veselico,: 50c. To se tiče tudi fvfts izvtn našega mesta. Upam, da ne hO! ptifte godrnjal, — kadar vas .obvestim o tem.	• *
Brat Jožef Mihelič je t>olan ie blizu 3 meseoe ta revj&atizmoni.
Br. Jožef Lozar piše iz Butte, da mu je zdrobilo palec na nogi.
Bolj veselo je pa .,ker so nam v "šmelci" 25. julija povišal plačo za 60c. na dan.
Tukaj je sedaj tolika plača, kot je bla prej v vojnem času.
Želeč društvu in vsem drugim tudi srečno 50 letnico ostajam z bratskim pozdravom
J. K. tajnik^ $
spomin
Vsako članico našega društva prosim, d^ se zanesljivo vdeleži te zabave, če ne, zapade kazni po sklepu zadnje seje.
To naznanilo in vabilo naj zadostuje, ker vem, da vsaka članica dobiva naše uradno Glasilo. Prosim in opozarjam vas, da naj vsaka članica sleherni teden vestno prečita Glasilo, da bp videla, kaj se godi pri naši dični Jednoti Sestrski pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J.
Margareta Bizal, tajnica.
East Helena, Mont.
Namenil sem" se poročati nekoliko, kako smo obhajali 251etnico našega društva.
Ne mislim opisavati podrobnosti, kot to delajo pravi naši 'News reporterji'. tako na primer: kakšno. barvo je imela nevestina obleka in iz kakega blaga itd. ampak bom naredil vse kar na kratko.
Lep dan je bil 26. julija, sv. A-ne dan; vročina je ponehala. Dru-štveniki se zbero v društveni dvo-» rani ob 9. dopoldne, ter odkorakamo skupno z ženskim društvom sv. Ane v cerkev k pol deseti maši. Godbe, kot je bila prej navada ob takih prilikah nismo imeli.
Prvi so šli v vrsti v paradi dečki in deklice ,spadajoči v Mladinski oddelek K. S. K. J! Dekleta (mislim da v beli obleki, kajpada) so nosile lepe šopke cvetic ;prve dve pa krasni venec rož. Vsi otroci so pa imeli na prsih knak:'' red white in blue". Za temi so korakali dru štveniki sv. Cirila in Metoda in nekoliko članov sosednih društev z banderom in v društveni opravi. Potem pa članice društva sv. Ane. Iskrena, hvala vsem vdeležencem sosednih društev!
Vse je bilo v najlepšem redu. Znabrtislobim sliko od našega novega fotografa (seve nenajetega) ter Vam je pošljem, da jo priobčite v "Glasilu" pa se bo videla ce la naša parada.
Hvala vsem v imenu društva za obilo vdeležitev, posebno tem, ki so pustili svoje delo ta dan.
Sv. mašo je bral naš domači g. župnik ob asistenco dveh drugih gospodov iz Helene. Slovenski govor je pa imel časti gosp. Jos. Pollack iz Great Falls, Mont., ker je bil takrat slučajno po opravkih v Heleni. Skoro vsakdo pravi, da ne bi bil nikdar truden poslušati takega govornika. Dal Bog da *bi se tudi po tem ravnali kar smo slišali, ter da ne bi reR beseda božja padla na kamenita tla.
Društvo izreka omenjenemu gospodu iskreno zahvalo za trud, le žal nam je da nimamo prilike večkrat slišati ga.
Tako je mjiul dan dopoldne.
takim, podlim obrekovalcem, kaj ti vsak rojak v Barbertonu dobro ve, koliko dobrega je Rev. A. Berk storil za našo slovensko naselbino. Rev. A. Berk je bil prvi, ki je slovenske otroke tako lepo in stakim lepim uspehom učil. Da, velike, so zasluge Rev. A. Ber-ka; le žal, da zaradi prezgodnje smrti Rev. P. Hribarja ni č. g. mogel tu dalje ostati, r Toliko v pojasnilo hinavskemu obrekov&lcu Anton Migliču, ki poleg obrekovanja do Rev. A. Berka še našo naselbino napada, Sram te bodi obrekovalec! To se vidi kakšen duh iz tebe veje. Ali 4e je(.tvoj.oče tako učil T Pošten Amerikanec tudi ne obrekuje. .Obrekovalec, ali *ie veš da: Kdor obrekuje svojega bližnjega zaradi vere, ni vreden da bi se imenoval Amerikanec!
Rojakom širom Amerike svetujemo, da obračunamo s takim podlim listom kot je "Enakopravnost"; tak list ne zasluži, da bi prišel ,v vašo hišo. Zaprite mu vrata za vselej! .
iČ. g. A. Berku, župniku v Lorain in vsem župljanom pa naše čestitke; dokler Vas bodo taki podli ljudje obrekovali bo dobrt^ zn^ipenje za Vas. Batfberttm, O., dne 25. jul. 1919.
Podpisi: Anton Kranjec, Anton Okoliš, Jernej Gerbec, Franc gkerl, Joe Stangar, Rud. Žgaj-nar, Frank Bertonoel, John Kramar, Fr. Tancek, John Tancek, Joe Podpečnik, Jos. Lekšan, Jak. Casserman.
4
jM
Smrtna kosa.
Dne 2. avgusta je umrla v Oa;k Forest bolnišnici blizu Chieaga fc-na, izmed najstarejših Slovenk chikaške naselbine: stara Hre|ip-va mati ali Mrs. Cecilija Hreto^ doživela je nekaj nad 70 let.
Svojemu možu, pok. Frank lire' nu star. je sledila v večnost raviib sedem tednov po njegovi smrti.
Ko smo dne 14. junija t. 1. pokopali JTrenovqgp očeta je po-Jtojnica rekla : Tudi mene l>o*te kmalu zagrebli v črno zemljo, ker *em že stara in slabotna." In danes pa^res počiva ta zakonska' dvojica na skupki T6ti na pokt> pališču v Summit;
•I"- 'm h
Pokojna Mrs. Cecilija Hfin jt* bila doma blizii Topli** na Dolerijj skem. Tu v Chicagu je živeta o krog 30 l£t. Spadala je k društvu sv. Štefana št. 1 KSKfll že od vstanovitve tega društva. Zapu šča dva sinova: Viktorja in Fran ka, ter dve hčeri: Marijo*' omož Gerdesich v Chicagu ter "Cecilijo omož. Živetz, v Jolietu. n** Naj miru ppčiva! k
Na .poln v domovino.
Med invalidi, ki so se predzadnji teden ustavili v Washington D. C., na potu iz Rusije v domo vino, je bila tudi večje število Slovencev, kot. poroča'Dr. France Stele, profesor in zgodovinar doma iz Tunjic pri Kamniku svojemu prijatelju Rev. A. Schiffrer-ju v Rock Springs, Wyo.
Dr. Stele je bil uje^ od Jjtusov v bitki pri Kamenecu že i. 1914. Tri leta je preživel v ujetništva y mestu Tara v Sibiriji, dokler ,se mu ni posrečilo priti v dotiko s češkoslovaško armado. Zadnje leto- je bil član Jugoslovanske komisije pri Českem-Narodnem Svetu; v Jekaterinoslavu, ter je sodeloval pri Glasilu " Jpgoslavjan."
"V sredi meseca februarja —ta ko piše dr. Štele 7- smo odšli na pot. pne 18. julija smo člefilirali v groznem dežju pj-ed predsednikom Wilsonom. Dasijfcvpo, raztrgan in zamazan, vseje<in,o sgm' srečen, da sem enkrat i?, tj^Jj^srečne Rusiji v^n. Veseli me, Aa greni domov, naj bo že tam kaJ^or hoče.— Želel sem se sniti s kakim nakda-njim sošolcem v Ameriki, pa ni bilo mogoče. Ko smo prišli v San Diego, Cal. nismo imeli razven ruskega denarja nobene vrednosti pM sebi. Ruskega denarja ni hotel nihče menjati. Prišli smo do poštenega denarja šele danes v New Port News, R. I. odkoder odplu-jemo dne 21. julija v domovino."
PROTEST.
iMi, spodaj podpisani javno protestiramo proti nesramnemu obrekovanju, 'ki ga širi neki Anton .Mjglič iz Loraina, Ohio. O-menjeni človek na najgrši način napada našega bivšega č. g. župnika A. Berka, sedaj slovenski
VIDOV DAN NA TOPLICAH NA DOLENJSKEM.
V Mogočno je bilo srbsko Varst vo pod Dušanom Silnim, carjem Srbov, Bolgarov in Grkov. Po njegovi smrti pa je začela padati srbska moč. Knezi so gospodovali na svojo pest, turška moč pa je rastla čimdalje bolj. Turki so pritiskali vedno bolj ob srbsko državo. Car Lazar je še enkrat zedi-nii srbske junake ter se postavil na Kosoveni polju Turkom pod sultanom Muratom v bran. Bila je tridnevna strašna bitka. Car Lazar je padel, padla je srbska vojska*' razpadlo je srbsko car-stvo. To je bil usodni Vidov dan 1. 1389. Srbski narod je bil ukle-njen v suženjske verige, nastali so vilajeti in bedna srbska raja. ■r— Srbska mati je v solzah rodila Dušmaninu "Janičarje", a ro-dila je tudi svojemu rodu hajduke in. pevce. Prvi so se postavljali
ga narodnega praznika na Vidov dan. Kres—I najstarodavnejš običaj slovanski, kako mogočno goriš ter v tihi noči pričaš na rodno osvobojenje izpod tisočlet-. ne sužnosti.
Spomin s^ vrača v d^vno pre teklost, ker so kresovi naznanjali po slovenskih gorah žalostno vest. da se krvoločni Tnrsfc bliža ne svojem roparskem pohodu morit in požigat blagostanje prednikov. Kaka razlika ravno danes! Kres gori - 8 ne naznanja več groze. temveč veselje, da je sovražnik strt in premagan. Srce se širi veselja, pokanje topičev spremlja narodno pesem	7
Zbudivši^se iz spominov — po-nehuje in pojema kres. Pevski zbor bralnega in pevskega društva "Toplice" se zbere pod slovansko lipo na trgu in ponosno zadoni jugoslovanska himna "Lepa naša domovina," ki jo množica posluša odkritih glas. Nato se vrste pesmi: "Hej Slovani,'1 "Slovenac, Srb, Hrvat," "Slovenska dežela," "V petju oglasimo," "Triglav moj dom" in "Pogled v nedolžno oko."
Nato se je množica razšla dobro zavedajoč se pomena današnjega dne, zavedajoč se pa tudi, da ni še povsem jasno nebo naše svobode. Narod slovenski ima še svoje nerešeno Kosovo na Jadranu in Korotanu. Ta dan nas uči delati in trpeti, da 'bo čimprej ves jugoslovanski narod združen v svobodni Jugoslaviji.--
S pozdravom do vsega članstva K. S. K. Jedoote!
Josip Sitar, 1. podpreds. KSKJ.
Toplice na Dolenjskem, dne 28. junija 1919.
Prago je pa vse tako, da nič ne
zaleže. Bi^a kila moke koruzne je K 2.25, bele pa K 5.—, cuker je na karte klg K 7.—, pa je tak kot ;ol (zdrobljen), en mernik krompirja je K 20—, gvant je tako drag, da ga ni mogoče kupiti. Moški gvant velja do 700 gld.
Tukaj manjka .sedaj mož in fantov, katerr je pobrala vojska in bolezen. Večkrat sem hvalila Boga, da si šel v Ameriko, da si se na ta način rešil velike nevarnosti. Rada bi te pa še enkrat videla in govorila s teboj. Vprašam te torej ljubi moj sin: ali je mogoče, da se bova še kedaj videla? Ali misliš priti domov? Zelo sem žalostna, ker nimam sedaj na stare dni nobenega sina doma. Piši zopet kaj, pa kmalu!
S pozdravom do vas vseh od vseh nas tvoja:	Mati.
Pisma iz stare domovine.
V., bran ,Turčinu, drugi pa so v ^pesmih navduševali narod na vstajo in maščevanje.
500 let je dajalo trpljenje Srbov. V zadnji balkanski vojni 1. 1912.-1913. je srbski narod pre gnal Turke in maščeval Kosovo
L. 1914 so Srbi na Vidov dan 28. junija slovesno praznovali zo-petno osvoboditev Kosovega polja. Tiranska Avstrija pa je hotela svečano razpoloženje srbskega naroda izzivalno motiti z velikimi vojaškimi manevri ob srbski meji, iter,tako svobodnemu narodu kaaatj, kaka bodočnost ga čaka. A roka 191etnega navdušenega mladeniča se dvigne s samokresom, ter nameri 11a avstrijskega prestolonaslednilda Ferdinanda— predstavitelja nemškega imperializma. Ta rešilni strel je vnel sve-toven požar, ki je jugoslovanskemu narodu prinesel mnogo gorja v letih gTozot in vojne, a mu prinesel tudi zlato-svobodo .
Spomin na Vidov dan 1. 1389 in 1919 3e je slovesno obhajal po vsej Jugoslaviji. Tudi Toplice so ga slovesno praznovale ter ob-engm god kralja Petra.
Pobota 28. junija 1919 je po več deževnih dneh lep, krasen in vroč dan. fantje in možje, dekleta m žene hite po nujnem delu in opravilih po polju travnikih t. d., šolska mladina pa se veselih obrazov zbira v šoli — za k sv. maši v čast kralju Petru. Po maši se otrokom v šoli pojaswi važen pomen tega dne. Raz hiš plapola jo narodne zastave. Kmalu popoldne preneha narodno navdušena mladina z delom ter se odpravi na hližnji grič pripravljat les, dračje in drugo za kres, ki je do večera dodelan. V mraku se pri-črte živahno življenje.
Množice ljudstva hite gledat kres, njih razpoloženje je sveča-nostno. Mladina veselo vriska in poskakuje. Mogočni strel pretrese oiračje, iqkre zakrešejo v zraku, lipoma zaplapola kresni ogenj, ki objame vso grmado in razsvetljuje okolico. Tse se spominja važnega, prve-
Rojak Gregor Orožnik v Jolie-»tu, 111,, je dobil dne 18. julija od svoje matere pismo sledeče vsebine :
Jastreblek pri Litiji dne 23.
junija 1919.
Ljubi moj sin!
V prvih vrsticah te prav lepo pozdravimo vsi skupaj in se ti zahvaljujemo za pismo, katerega smo bili prav veseli. Ko sem ga či-tala, sem se od veselja jokala; ko si nismo mogli več let nič pomagati, da bi si eden drugemu kaj pisali: To so bila res grozna leta! Zdaj pa upam, da bo glede tega boljše, da si bomo spet po navadi pisarili kot pred leti.
Odkar si odšel v Ameriko, se je pri nas veliko izpremenilo. Kaj takega ni nihče pričakoval, ali
nikdar skusil. Prestali smo >toli-
•
ko žalosti, da ti ne morem vsega popisati. Tudi nismo več vsi pri življenju. Jožeta ni več med ži vimi. Umrl je 25. aprila 1917 v bolnišnici v Nemškem Gradcu ker so ga pri vojakih pokvarili Franeelj je pa tudi 3 leta in tri mesece pri vojakih, tako da smo same ženske doma. Oče niso več za rabo, ker jih je lani na starega leta dan mrtvoud zadel na levo stran. Francelj je tudi dosti po skusil po svetu; pa je že srečen in zdrav, hvala Bogu!
Vprašaš me, če imamo kaj živine? Imamo dva jesenska pre-šiča, sem dala zanje K614.—, in kravo imamo pa enega vila, je več vreden kot 15 sto gld. Vse kmetujemo z volom in kravo, prav lepo orjeta skupaj. Drevje vse lepo raste in kaže; Ie črešnje so pozeble. Jabolk in hrušk pa mislim da bo dovolj
Povem ti, da Šmicova Mica so je tudi lansko jesen omožila Zalokarjem, ker mu je prva žena umrla. Tukaj so ljudje za špan sko influenco tako umirali, da so komaj enega mrliča pokopali iz ene hiše, pa je že drugi umrl. V Gozdu je bila taka žalost tedaj, da ti ne morem dopovedati. • Pri Bobnetu sta dva umrla, Pintarca, ŽnidarjeVa Polona; pri Matični-ku trije: on, sin pa Reza, Ana in Micka so ostale. 14 jih je umrlo v 8 dneh; potem veš, kako žalostno je 'bilo pri nas iste dni. Tudi drugod so ravno tako umirali, kakor bi muhe pj^lale. Bolani so bili prav pri vsaki hiši. .	,
Štrusova Micka je tudi umrla. Dalje ti poročam, da se je Žni-darjev Janček poročil z Bobne-tovo Ančko. Lojze je pa pri vojakih in France.
Vprašaš me, kako je sedaj pr; nas? Draginja je taka, da denai nič ne zaleže. Lani smo mislili, da bomo morali od lakote pomreti, ker se še za denar ni nič dobilo. Zdaj je že malo boljše, ker se dobi koruza in nfoka, razun cukra.
Rojak John Dremelj v Pueblo, Colo, je prejel dne 15. julija od svojega brata sledeče pismo:
Malavas, dne 19. junija 1919. Dragi brat!
V začetku mojega pisanja Vas vse prav lepo pozdravljamo, tebe, tvojo ženo ii} ta male. Ljubi brat, ne morejn ti dopovedati, kako je nas razveselilo tvoje pismo, ker že toliko časa nismo mogli eden drugemu ■ nič pisati. Hudo čase smo dovčakali; pa hvala Bogu, vse smo prestali. Med srečne se še štejemo, da smo ostali še vsi živi. Draginja je grozna. Pri nas stane en mernik pšenice 125 goldinarjev, en par čižmov 150 gld., ena bolj slaba moška, obleka 500 gld., tako da ni za misliti. En par boljših konj velja 20 tisoo kron; cii-kra ena kila 20 do 24 kron. V drugem se nismo tako trpeli pomanjkanje kakor pri cukru, tega ni in ne črevljev.
Vprašaš me, če je že Tone doma? Bil je nekaj časa, pa je mo-fal iti nazaj; zdaj je spet v vojaški službi. Poročam ti, da sem ja/. sedaj zopet doma, nisem več na Bičji. Oče in mati so hudo opešali od dela in skrbi, pa tudi od pomanjkanja. Povem ti, da so vsi od veselja jokali, ko so tvoje vrstice poskušali, da se jih še spominjaš in tako skrbiš zanje.
Pri nas, v starem kraju se je veliko izpremenilo; pa sedaj ti ne morem vsega razjasniti, drugič ti pišem kaj več. Še nekaj ti moram naznaniti, da je sestra Micka iz Ponove vasi umrla leta 1917 na Angeljsko nedeljo. Bog ji daj večni mir!
Zdaj pa, dragi mi fcrat končam to pismo ter te vsi prav srčno pozdravljamo, tebe, tvojo ženo in ta male. Pozdravljeni od očeta in matere, mene, moje žene in od ta malih dveh. Tone je bil ravno doma, ko je prišlo tvoje pismo. Z Bogom, pozdravljeni, pa ne pozabljeni, dokler se ne vidimo! Alojz Dremelj, Mala vas št. 3.
Rojakinja Agnes Kc*elc, .stanujoča na 703 N. Ottawa St. Joliet, 1^1. je prejela dne 19. julija od svoje sestre po 3-letnem molku sledeče pismo:
Družinska vas pri Belicerkvi, 20. junv 1919.
Predraga mi sestra: — Na tvoje, težko pričakovano pismo ti takoj odgovarjam, ter vas najprvo vse prav prisrčno pozdravljam. Tudi mi smo zdravi, hvala Bogu, kolikor nas je še: jaz, oče in otroci. Ali drago mater smo zgubili dne 2. januarja 1. 1918 in potem vse naprej: Janezovega očeta in Antonovo ženo; pa njega tudi še 11» od nikoder; otročički so ostali sami. Valentin, Jordanka, ta stari Gruden, ta stari Kočevar in še dgsti drugih, ko-jih imeni ti ne morem tu naštevati. Vsi ti so se preselili v večnost in so pokazali s tem tudi nam drugim pot, po kateri bomo enkrat šli vsi za njimi.
Draga mi sestra! Vprašaš me, kako se nam godi! Jaz ne morem drugače povedati, da slabo živimo in da nam ni dobro. Primanjkuje nam vsega: živil, obleke, obuvala. To je tako drago, ko sem jaz si ne morem nič kupiti, ker nimam nobenih dohodkov. Težko nam je tudi za cuker, sol in petrolej, tega blaga ne dobiš nikjer. Najbolj nam je potreba obleke in obuvala. Ali na koga naj se jaz zanašam, da mi bo kaj poslal, ker sem tako ?.apuščena ?
Draga mi sestra! Naj bo to dovolj za danes, pa drugič zopet kaj. Prav lepo te pozdravljamo in Zor kotovega Janeza pozdravlja tudi ljegova mati ter brat. Dalje vas . pozdravlja teta Ančka in Mica, Pavlic in vsi sosedje, posebno pa jaz, tvoja zvesta sestra
Mica Gregorčič. '
Celih 6 mesecev in 5 dni, je romalo nastopno pismo is lfcaverc na Belokranjskem do Pitttfrorgha, Pa. To pismo je prejel dne 25. jun. t. 1. rojak Math Klarieh od svojega brata Josip-a.
,Mavere, 20. dec. 1918. Preljubi brat!
Pred vsem ti naznanjam, da sem dne 9. t. m. zdrav in srečno prišel dofhov z bojiSSa. Bil sem na fronti 33 mesecev nepretrgoma. — Da sem med tem časom moral veliko pretrpeti, mislim, da ti ni potreba posebej omenjati. Pa tudi doma je eivilno prebivalštto za časa vojne silno trpelo radi Velikega pomanjkovanja živei^ ter se je moralo boriti, da ni od lakote pomrlo.	*
To jesen se je bila pojavila pa še neka nalezljiva bolezen "španska gripa" imenovana. Pobrala je veliko mladih ljudi, posebao žen i deklet. Zdaj že ponehuje. tipamo, da smo tu hujše že prestali.
Mi smo vsi zdravi, hvala Bogu, kakor tudi vsa nafta rodbina. Od naše rodbine sta padla v vojni dva in sicer moj svak, mesar Brojski in pa Tazetov sin Gervar zius. Dva pogrešamo od zadnjega razpada Avstrije. Upamor da sta prišla v italijansko vjetništvo, to sta Matija, moje žene brat in pa Novoselski moj svak, Podlipni.
Da boš vedel kaka draginja je tukaj, Jiaj ti navedem nekatere eene; En kiplenik koruze je stal 200 kron, i klg. govejega mesa $24, i klg. svinjine K 30, 1 klg eukra K 24, i klg kave K 100, liter vina K 12, liter raki je K 40, eno jajce K 1.20. Te cene veljajo v Kostelu. Seve, po nekaterih drugih krajih je še dražje. Ravno tako gorostasna draginja je bila tudi pri drugih potrebščinah, posebno pri obleki in obuvalu. Ene meter platna je veljal 80 kron, i peter priprostega eajga K 200, ena špulja koncev (cvirna) v dolgosti 300 metrov je veljaj K 30, en par moških črevljev K 240. Ali zdaj gredo cene že nazaj. .Listi poročajo, da gre iz Združenih držav več ladij živeža in drugega raznega blaga v Jugoslavijo. Ravno tako so bili tudi delavci drag!. En navaden dninar je imel na dati 8 kron plače in\rano."
Urednik "Glasila K. S. K. Jed-note" je prejel dne 28. julija od svojega brata Antona, ki služi že 8 let pri vojakih, pismo sledeče vsebine:
Železna Kapla, na Koroškem, . dne 4. julija 1919.
Draga mi brata in sestra onkaj Oeeana!
Danes Vam prvič pišem kot svobodni državljan iz svobodne Jugoslavije. Štiri dolga, krvava leta so pretekla, odkar smo bili popolnoma odrezani in ločeni, bodisi s pismenimi, ali kakimi drugimi poročili od Vas. Neštetokrat smo premišljevali in se spominjali na Vas, kako da je z Vami: ste li še vsi živi in kake razmere so pri Vas T	*
V času vojne, ko smo živeli se v nam Slovencem krvoločni propadli Avstro-Ogrski državi, sem gledal, ko sem bil na bojnem polju ob Piavi, kedaj bodem vjel Tebe ali brata Lojzeta kot moja vojna vjetnika in sovražnika. Vedita, da bi vama takoj porezal ušesa! —Dostikrat sem premišljeval, kako bi jo popihal Avstrijcem in se šel proti njim vojskovat. Ako bi bil na francoskem bojnem polju, bi to tpdi storil; na italijanskem mi pa to ni dišalo, ker so mi bile znane italijanske zvijače in postopanje z vjetniki.
Da bode postal prevrat in polom Avstro-Ogrske, smo slutili že jeden mesec preje; da bode pa tako hitro, nismo mislili.
Najprvo se je pričelo v Zagrebu in v Ljubljani; jaz sem bil takrat ravno na dopustu. Ko je bilo na fronti še vse v redu, je / Ljubljani dne 27. X. 1918 bila manifestacija, da take še svet videl ni. Vsi, na dopustu se nahajajoči vojaki i/ Slovenije in Hrvatske, katerih je bilo par tisoč, kakor tudi pre-eej slovenskih in hrvatskih častnikov in več kot 80,000 (osemdeset tisoč) civilnega prebivalstva iz eele dežele; sokoli na konjih, mnogo godb itd. Vsa ta masa je v popolnem redu v sprevodu korakala po, s tisoči zastavami in cvetjem okrašenem mestu. Na čelu sprevoda so nesli štirje višji slov. častniki z amer. zastavaini in cvetjem okrašeno podobo Wilso-novo. Vsa ta človeška masa je neprestano klicala: Živijo Wilson! in Jugoslavija! Doli s-Avstrijo! Smrt Avstriji! Qi> tej priliki je Avstriji smrt želeče. do kosti ismo-zgano slovensko ljudstvo v znak
največje vdanosti habsburški di nastiji, obesilo na vse kipe, in spomenike, Fr. Jos. I. debelo vrv na vrat.
Tisti dan so prišli vsi vojaški begunci, ki so se že skoro eno leto skrivali po gosdovih «a dan* ter z na dopustu se nahajijočiml častniki in' vojaštvom prisegli Jugoslaviji in odpovedali pokorščino prejšnemu tlačitdjske-mu cesarju in državi.
General Boroevič je poslal za tisti dan 1. bataljon v Ljubljano, samih madžarov, da bi preprečili vsako manifestiranje. Slovencev in če treba jih nekaj postrelili in zaprli.	^
Ta sklep se pa gospodu Boro^ eviču ni posrečil; ko so madža-roflski vojaki uvideli, da ni take moči, da bi mogla to preprečiti ih ko so uvideli zakaj da se gre, so jo še ti popihali domov, priznavajoč, da imajo Slovenci prav, da so se uprli še nadalje vojskovati za Germane in druge take gtfspode.
Z Vinko Riedelnom in Domžal sem tudi takrat govoril; on je igral pri Domžalski godbi. Riedel je bil 1915 in 1§16 leta v vojski, ter je dosegel čast desetnika (korporala).'
Po oni manifestaciji, kjer sem bil jaz tudi navzoč, sem se peljal na italijansko fronto k mojemu 17. polku i»adi mojih osebnih za-de\i* tam sem vojakov vse razložil
njena. Zidarjev Janez je tudi pad-del. Bostič Franc (Medvešk) jepa
že 1915 kot vojak v Ljubljani u-mrl ne da bi bil kaj na fronti. Padli so na boji&ih sledeči možje in fantje izpod Kuma, ki so tebi mogoče nekateri znani: (Podlo-ški> Prance, mladi Gašper in Ščita, Škamnov in Zajčkov iz Ščita. Vranovec h Mal. Kftma, Cerarjev, in Vogelčarjev iz Borovaka, To-mine is Vrha, 3 iz Gorenje vasi, Tobakar in Voje: (Bostič) iz 9t. Jurja- Brlogar, Zartnik, 3. Ban-eerlofi sinovi iz Magovnika.
Ako bi ne bilo tu v bližini premogovnikov, bi !bilo število padlih še enkrat toliko, ker jih je šlo več kot polovico vojaščine obvezanih, slftteč, da bodejo vojske oproščeni—kar je bilo tudi res,— delat v Zagorje, Trbovlje, Hrastnik itd., da so si s tem odtegnili nevarnosti pred fronto in smrtjo. Spredaj navedeno število ni popolno, ker meni niso znani vseh imena ki jih je iz Št. Jurske Župnije mislim 25 padlo.
Tudi naravne smrti je umrlo doma mnogo ljudi posebno 1. 1918, ker je razsajala po celi Europi nova španska bolezen, vsled katere so izumrle pri nek&r terih hišah, cele družine. Medved je še župan, a mislim, da ne bode dolgo, ker mu ljudje ne morejo odpustiti, da je bil z bivšim župnikom preveč avstr.' patri-jotičen, ker »ta z& občino podpi-
Manifestacija v Ljubljani 27 oktf 1918.
kaj da je v ozadju, ker oni še niso nič vedeli zato. Potem so trumoma vhajali domov s katerim sem šel tudi jaz in smo ostali v Ljubljani za vzdrževanje reda, ko se je krhalo potem pričela 200.000 močna avstr. ogr. armada umikati, ter je preplavila celo Krarri dco deželo. Ker so se pričeli Italijani bližati Kranjski in Ljubljani, sem slutil, da zna priti še do boja med nami in njimi, ter sem šel radi tega, nov. 1918 kf orožnikom dokler sc svet popolnoma ne umiri. Sedaj se nahajam na Koroškem tu v Že-lezni Kapli kot orožnik države S. H. S.
Ko nastane enkrat popoln mir, grem najbrže na dom da se po 8 letih vojaškega stanu zopet etl-krat oblečeni v civil.
Ako bi me veselil vojaški stan, bi v naši novi državi lahko kma-lo postal častnik kar je sedaj mogoče, da lahko navaden podčastnik po gotovem v času službenih let postane častnik. V Avstroogr. armadi sem postal že 1916 narednik. (Rac. podč.) Brat. Francel je imel smolo, on je bil ravno par tednov pred polomom Avstrije na dopustu in je šel zopet nazaj na tirolsko fronto, kjer je bil od Italijanov vjet in se še sedaj nahaja v Vjetništvu, kjer se mu zelo slabo godi; tu ti prilagan njegov naslov.
Brat Ludvik je doma, ki pa.ne-bode imel edine le^e noge nikoli zdrave; pod kolenom mu vedno ven teče vsled ozeblinedesno nogo so mu pa 2 krat odrezali sedaj ima še 10.12 cm dolgo komaj toliko, da mu je mogoče leseno zraven privezati.	' -
V prejšnji državi je d rib i val 22 K mesečno pokojnine, to je bila lepa pomoč?! Še za tobak premalo. Sedaj je bil na novo superabi-triran, ter mu je 95 K na mesec spoznano, in pri denrobiHzačiji je dobil jednega konja, s katerim se vozi in jezdi, katerega mu m »bilo treba nič plačati. Sedaj mu je izpolnjena dolgoletna želja, katero je imel dobiti ozir. kupiti^ jednega konja, ki se pri nas restiično potrebuje. Naš sosed Markov JAnez iz ^Sel je bil 1917 v Galiciji v nogo ranjen, katero so mu po 9 mesečnem zdravljenju na Dunaju odrezali, nakar je lansko leto uinrl vsled tega. Kajne t redek slučaj da bi 2 najbližja- soseda kakor Ludvik in Jakoš Janez, oba noge zgubila. Jaz in Zidar (Žibret Jože) pa sva bila jednako v prsa ra-
sala menda par sto.tisoč kron vinegar posojila.
Tu so pobrali za vojskine namene po vsih cerkvah vse.zvoriove (tudriz Kuma velikega) piščali iz orgelj vse medene kljuke od vrat, bakrene vodne kotle, i t štedilnikov, bakrene kotle za žganje kq-ho, skoro vse žito živino konje, vozove itd., tako da kmetje Že ^koro niso imeli nič poljedelskega orodja, nič živine, in nič za je-MKL
Mama so bili letos meseca januarja smrtno bolni; čisto sem že mislil da bode po njih, a so hvala Boga zopet toliko okrevali, da morejo hoditi in delati. Mama so se močno postarali in oslabeli; krivo temu je bilo to tudi, ker niso imeli vsak dan njim priljubljene kave, koje ni bilo mogoče dobiti. Kadar bodo šli mama v Ljubljana, se pustijo slikati da Vam pošljejo jedno sliko, Ludvikovo sliko kot invalid pošljem v kratkem ker sedaj je nimam tu. JoŽe je še vedno v Ljubljani, ter pridno vozi pri južni železnici.
Sprejmite vsi iskrene pozdrave od mene in pišite, kaj na dom, kamor se kmalil vrnem.
Vdani Vam
Anton.
S. H. S. orož. postaja. Železna Kapla Korotan. Jugoslavija.
Nekai praznih izgovorov.
(Rev. J. Plaaik.)
{Dalje.)
Zato bodi prepričan, da so bile tvoje spovedi dobre .
—	smrtnih grehov sem
storil v Življenju, da ne vem, če
sem/se jih »povedal. * v
Potem spadaš med tiste ljudi, ki nimajo nikoli miru. Zato je trd-ba še večkrat prejemati sveto obhajilo. Zakaj? Zato, ker si tolikokrat žalil Boga, zato se sedaj spodobi, da vstrežeš željam njegovega srca.	v
Če so ti grehi odpuščeni, koliko časa bo pa vzelo, da izbrišeš kazni v vicah? Kazen pa se zbriile deloma ali popolno s pogostim svetim obhajilom. Po nauku svetega _________________
Tomaža vzbuja sv*to obhajilo t cel teden; na množico žen, katere naših srcih sveto ljubezen, rfvet o- morajo najprej skrbeti za moža in genj, kateri nas očisti kazni.. otroke.
V preteklosti storjeni grehi bi ' (Konte prihodnjič.)
'PUSTA 1919.
nas morali privlačevati v Gospodova bližino.
Ali si gotov, da bi lahko prisegel, da se nisi prav »povedal.! Če nisi, bodi miren. Opusti tudi misel na drugo spoved. To je potrebna samo onim, kateri so gotovi, da spovedi opravljajo nevredni.'
Nisi gotov, da bi bil spoved Slabo opravil, pa je bila mogoče le slaba; morda kesanje ni bilo dobro, morda nisi povedal vseh smrtnih grehov ali nisi vsega prav povedal. — Odveza, katero si dobil pri zadnji spovedi, ni odpusti-la^samo grehov, storjenih po tvojih prejšnjih spovedih, ampak, posredno tudi vse grehe celega življenja. Ce je bila tvoja zadnja spoved dobra, .si šel od spoved!
čist, kakor šele krščen otrok .
i N
Oglejmo si zk danes še zadnji izgovor: Nisem gotov, da bi imfcl kak smrtni greh, pa vendar vedno dvomim,—
Dovoljeno je pristopiti k mizi Gospodovi vsem, ki so v dvomu. Sveti Alfonz nravi, da je že samo to, da človek dvomi, znamenje, da se Boga boji, da ga ne bo razža-lil s smrtnim grehom, ker se Bogs, boji. Naš Zveličar je rekel sveti Tereziji: "Nikdo me ne more zgubiti, da bi rie vedel za gotovo
Cerkveni zbor tridentinski ni prepovedal svetega obhajila onim] ki dvomijo, amvik onim, ki so v smrtnem grehu. •
Prenatanka vest je tako huda dušna bolezen, da večkrat škoduje »tudi telesu. Kdor se vdaja dvomu, ne nasprotuje v spoznavanju Gospoda, ampak nazadnje.
V vseh oririh naj bi rek svete Marije Magdalene de fazzi bil naše glasilo: "Rajši umrjem, kakor pa opustim sveto obhajilo." Spoznavajmo se z Jezusom v pogostem občevanju in kmalu bomo rekli sami: "Gospod, dobro nam je tukaj biti."
Kadar .človek očiti svojo vest, izžene iz sebe hudobnega duha. Če pa človek čaka celo leto, da pride zopet Velika noč, predno gre k spovedi ima hudobni duh dovolj časa, da se vrže na takega človeka še z ve^jo silo in se tAko v njem še trdnejše vtabori, da fs je drago leto še težje isgngti. Zato opa^ zujemo, da oni, kateri opravljajo samo svojo dolžnost, tudi to kmalu' opuste. Kdor Se hoče v^pešno vojskovati zoper hudobnega duha, temu je treba, da se pogosto približa svetim zakramentom. Da pa tega ne store, zato imajo različne izgoVore, kakor:
— Za pogosto sveto obhajilo je »treba iti večkrat spovedi, za kar par nimam časa. —
Kje pa je rečeno^da mora iti k spovedi vsak teden; kdor hoče iti večkrat k svetemu obhajilu? Nobeden i^med cerkvenih učenikov očetov in tudi sveta Cerkev ne uči tega. Občni cerkveni zbor tridentinski je določil, da "ne zahteva od nikogar, da se pripravi na sveto obhajilo s spovedjo, če ni gotov, da je smrtno grešil." Tako sveta cerkev ne prepoveduje svetega Obhajila celo onim, ki niti en-krait na leto niso bili pri spovedi Sveti 'Alfonz uči, da je letna spoved potrebna le onim, kateri so gotovi, da so smrtno grešili.
Odkod prihaja toraj mnenje, da mora iti k spovedi enkrat "na teden, kdor hoče iti večkrat k svetemu obhajilu? Od cerkve gotovo ne. Sveti Avguštin pravi, da se svetuje onim, ki so storili male grehe, reči beSede iz očenaša: "Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.' * Zato je zapisal sveti Alfonz tole: "Do osmega stoletja je bila navada spovedati se samo smrtnih grehov, "Učenik Frassi-netti je rekel to: "Dobro bi bilo, da bi večkrat pomislili, da. čim večkrat so šli prvi Kristjani k svetemu obhajilu, »tem manjkrat so šli k spovedi Vsi bogoslovci trdijo, da so se spovedali le tedaj, kedar storili kak velik greh." )
Odkod toraj izgovor? Iz pekla. Če ibi bilaledenska spoved potrebna, potem bi onim večkrat sveto obhajilo nemogoče, kateri nimajo spovednika* na razpolago. Veliki papež Leon XIII. bi bil potem zastonj zapisal: "Predvsem pa je prav, da se potrudimo, da se vpelje v sveti* Cerkvi navada vsakdanjega svetega obhajila, kakor je bila navada v prvih časih."
Ali je mogoče, da bi šli vsi Kristjani k spovedi vsak teden? To bi bilo nesmiseljno. Pomislimo na mftožieo delavcev, kateri delajo
ar
MBJB JUGOSLAVIJE.
Tiskovni odsek Jugoslovanske mirovne delegacije v Parizu je izdal dne 8, julija 1.1. sledeče poročilo o novih mejah Jugoslavije:
Severna meja kraljestva Srbov, Hrvitov in Slovencev začne za-padno od Bazijaša vštevši Belo Cerkev in Veršec, nadaljuje ju-gozapadno od Temešvara in severno od Velike Kikinde in Subo-tice, južno od Baje in Mohača, severno od Kis Koszeg in doseže Beligeč m reko Dravo. Držeč se teka te reke ista vzame Medimur-je in na Štajerskem mesta Radgono, Maribor, na Koroškem mesta Spodnji Dravograd in Velikovec in potem grfe južno tik Celovca do vrh Triglava. To mejo so določili tavefcniki z rezervacijo, da ljudstvo celovške določi potom plebiscita, ako želi pripadati Jugoslaviji ali Avstriji. V južnem delu te doline se bo plebiscit vršil pod našim In severnem delu pa pod avstrijskim nadzorstvom. Zapiadna meja med Italijo še ni določena in o <ej je še vedno spor. Propozici-ja M. Tardieu je opuščena. Minimalni zahtevek jugoslovanske delegacije je meja ob reki Rasi {v Istriji), vštevši okrožja Pazin in Biizet, čez Porico (najbrž Gorico) do Triglava, nadalje Vzhodna Is-trija, Kvarnerski otoki, Reka in dalmatinski otki. Prva italijanska delegacija je zahtevala izpolnitev londonske tajne pogodbe in je poleg tega zahtevala tudi Reko. Stališč« nove italijanske delegacije še ni znano.
gren-Da
prava
Liga narodov.
Prava Liga narodov je bila
vstanovljena že pred prjčetkom
svetovne vojne po onih, H jemljejo Trinerjevo ameriško ko grenko zdravilno vinoi vlada med vsemi nfcrodi harmonija o pohvali tega vina, nam pričajo številna lepa priznal-na pisma v 27 jezikih: angleškem, češkem, slovaškem, poljskem, hrvatskem, slovenskem, srbskem, litvinskeiu, francoskem, laškem, španskem, ruskem, ukrajdn-skem i. t. d. Vsakdo ve, da so Trinerje-va zdravila najboljša obramba zoper napade v želodcu, in vse bojezni v zvezi z želodčnimi ne-prilikami. To vino dobite pri bližnjem lekarnarju ki ima v zalogi še ostala Trinerjeva zdravila, predvsem Trinerjevi Liniment, Trinerjevi olajševalec kašlja (Cough Sedative) in Trinerjevi Aptiputrin (izborilo sredstvo za grgljanje in izpiranje ran) Boljših'zdravil ne dobite. — Joseph Triner Co. 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Adv.)
FARME NA PRODAJ!
Preiskava vsled draginje. Washington, D. C., 3. avg. — Vsled vedno bolj in bolj naraščajoče draginje, se je pričelo te dni ljudstvo širom držav gibati z o-strimi protesti. Razni guvernerji, župani in veliki porotniki so obljubili vladi svojo dejansko pomoč. Justični department je danes odredil stroge preiskave ali investigacije, kdo pravzaprav povzroča sedanjo neznosno draginjo? Slične investigacije so že v teku v državi Ohio. Maryland in New York. Vso zadevo ima generalni državni prav-dnik Mitchell Palmer, kateremu gre na roke tudi zvezna trgovska
komisija.
•
V	kongresno in senatsko zbornico prihaja dan za dnevom na tisoče pritožb iz vseh delov Unije. Ljudstvo zahteva, da naj se do-žene, kdo spravlja oderuške dobičke v svoj žep. Ali farmer, ali veletržec, ali trgovec na drobno? Ker*so pri tem špekulant je z živili najbolj krivi, bo vlada izdala nove postave za licenziranje in nadzorovanje lastnikov velikih skladišč.
Ker ima Vojni department že okrog 200 miljonov posod konzerviranega mesa in zelenjave v zalogi, ter istih več ne rabi, bo vsa ta zaloga živeža z 18. avg. ljudstvu na prodaj po lastni ceni.
V	to svrho bo vlada vporabila poštne urade kot svoje agencije. Nad 58.000 poštarjev širom držav bo sprejemalo naročila za to blago, katero do dobila stranka po paketni pošti (v zavitku) na dom. Cene raznim predmeto«i, ali raz nih živil bodo javno razobešene v vsakem poštnem uradu.
V	svrho olajšanja sedanje draginje bo vlada zmižala tudi ceno pšenice na $2.26 pri bušlju za vse cfržave. Kongresna zbornica je že dovolila $10,000,000 v svrho nakupa večje količine žita, katero se bo prodajalo raznim odjemalcem po lastni ceni.
100 AKROV EN POSLOPJE, 3 milje od postaje in mesta, 5 krav, 4 telice, 2 teleta, 2 konja, 1 prešič, 25 kokoši, vse orodje, vosovi ter pridelki, kar jih je sedaj na farmi. Cena $3200 — Takoj se plača $1800?— drugo, pa po $100.— na leto in obresti po 5 proc.
90 AKROV PRAZNA FARMA, eno miljo od mesta in železniške postaje. Farma je bolj opeta. Cena $1800.-r— Takoj se plača $600.— in drugo po $100.— na leto in obresti po 5 proc. Prav zraven je
DRUGA FARMA 100 AKROV, tudi prazna; ampak je bolj ravna; en 6etrt milje do mlina in žage ; ravno toliko tudi do šole. Cena $2600.— Takoj je treba plačati $500.—, drugo po $100.— na leto in 6 proc. obresti. OPOMBA: Obe te farme imata dovolj jabla-novih dreves in poslopja so še v dobrem stanju. Pišite za nadaljna pojasnila na: JOHN ZULICH, EAST WORCESTER, N. Y.
STAVBINSKO IN POSOJILNO DRUŠTVO SLOVENSKI DOftT' CHICAGO, ILL.
Staro čez 10 let. Prvo, najstarejše in največje slovensko društvo te vr^te v Chieagu. Posluje v navadnih prostorih na 1854 W. 22nd Place, vogal So. Lincoln St., vsak torek zvečer. Izdaja nove serije vsak prvi torek meseca oktobra, januarja, aprila in julija.
Posojuje denar po 6 procentov od sto na hiše, ali zastavljene delnice.
Vrednost ,ali imetje društva
dne 30. junija 1919: Posojenega na hiše in zajame.
delnice : . . ......____$106.450.00
2,248.33 700.00 84.20 255.00 , 16.28 2,424.43
Neplačane delnice . Liberty bond i . . . Varčevalne znamke Društvena oprava . Zavarovalnina . . . Ročna blagajna . .
Končana stavka.
Minulo soboto zjutraj je bila končana 4 dnevna stavka pocestnih in nadlučnih željezničarjev našega mestna, kojih unija šteje okrog 15,000 mož.
Medvodstvom družbe in uslužbenci se je doseglo potom Rosnega glasovanja sporazum. Železničarji so sprejeli novo plačilno lestvico, ki določa 8-urno delo in 65 do 67 c plače na uro. Za sporazum je glasovalo 6360 željezničarjev, proti pa 5974.
Vsled povišanja plače uslužbencem električne železnice v Chieagu, bo še ta teden vožnja po-dražena na 7 do 8 centov. Mestni svet naravno nasprotuje temu povišanju, češ, da je delala družba zadnji čas vedno dosti dobička. Ako pride v resnici do podraže-nja tiketov na cestni železnici, bode chicaško ljudstvo vsled tega hudo prizadeto. Je že tako. Živimo i>ač v často splošne draginje.
Skupaj.........$1^2,178.24
Uradniki: John Zefran, predsednik. Anton Gregorich, podpredsednik. Josip Zupančič, tajnik, 1824 W. 22. Pl. — Telefon: Canal 7130. John Ter-selich, i blagajnik.
Nadzorniki: Anton Gregorich, Anton Kreme-sec, Martin Senica, Frank Grill, Maks Omerzel, A. Batisteg in Anton Banich.
- f-
POSKUSITE
naše solatno olje, drugače ne bo-dete nikdar vedeli, kako dobro da je. Prodajamo ga na galonco v vsaki množini.
IVAN GOTTLIEB, 1821 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: Canal 3073.

THE FIRST NATIONAL BANK
(PRVA NARODNA BANKA.)
CHISHOLM, MINN.
je velika, zanesljiva in močna banka. Naš kapital je $100,000-00;- naše premoženje miljon in pol dolarjev. Vsaka vloga, še tako velika je varna pri nas, nobena premajhna; da bi je z veseljem ne sprejeli. Vaš rojak, Jacob Os-bolt, vam bo šel v vseh bančnih opravkih na roko; pridite do njega. MI POŠILJAMO DENAR V, VSE SLOVANSKE KRAJE. Banka je odprta dnevno od 9. do 3. v soboto zvečer od 1. do 8. ure.
Izhaja vsako gredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih državah ameriških.
Uredništvo in upravništvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, m. Telefon: Canal 2487.
Naročnina i
Za Člane, na leto................$0.96
Za nečlane .....................$1.50
Za inozemstvo ..................$2.00
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the
UNITED STATES OF AMERICA
Issued every Wednesday.
Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America.
OFFICE:
1951 W««t 22nd Plac«, Chicago, ID.
Phone: Canal 2487.
Subscription rate:
For Members, per year..........$0.96
For Nonmembers ...............$1.50
For Foreign Countries...........$2.00
U
Zlata knjiga K. S. K. Jednote
II Milili lilij
Že nekaj let sem je navada, da smo priobčili po vsakem pollet nem zborovanju glavnih uradnikov par vrstic o "Zlati knjigi K. S. K. Jednote". Da se ta lepi običaj ne opusti, oziroma zakasne, zato odpiramo zopet novo sitran te znamenite knjige po naročilu sobr. gl. tajnika. Pisati o Zlati knjigi in vpisa vati v to knjigo, si šteje uredništvo "GlasilaV v največje veselje, čast in ponos. Da bo pa današnji članek o naši Zlati knjigi na mestu, je urednik spisal te vrstice tudi s finim, zlatim peresom, namesto na stroju, ali s svinčnikom. Škoda le, da ne moremo zato vpdrabiti še zlate tinte, da bi bila vsa stvar okrašena v zlatu!
Ko je pred nekaj leti'glavni odbor KSKJ. razpisal tekmovanje, oziroma nagrade za pridobitev največ članov za vsakih 6 mesecev, je storil s tem Velevažen korak za napredek naše podp. organizacije. Več krajevnih društev se je polotila takozvana tekmovalna "mrzlica". Započela so agitacijo vsled tega, da odnese to, ali drugo društvo lavorov venec v tej borbi. Društva na zapA-lu so napovedala boj društvom na iztoku in tako dalje. Marsikak tajnik si je bil svest nagrade; pa manjkalo je društvu v tekmi samo enega člana! Rad bi bil morda vprašal gl. tajnika, .koliko ima novih članov že 'to, ali drugo društvo?— Pa si ni upal; saj bi tudi ne dobil pravega odgovora, ker to je uradniška tajnost. V svesti smo si, da je marsikak društveni tajnik že nestrpno čakal zadnjega tajnikovega poročila v "Glasilu", če bo njegovo društvo med srečnimi zmagovalci v zadnji tekmi ?
Dasiravno so ta imena gotovo že vsem zmagovalcem znana, jih prinašamo iz posebnega priznanja še enkrat na tem mestu v rubriki "Zlate knjige".
V	odraslem oddelku so dobila za tekoče prvo poletje sledeča društva razpisane Jednotine nagrade :
Dr. sv. Vida, 25. Cleveland Ohio $25.00.
Dr. Marije Magdalene 162, Cleveland, Ohio, $15,00.
Dr. Sv. Ane, 105, New York, N. Y. $10.00.
Prvo društvo je sprejelo 25; drugo 23 in tretje 17 novih članov (ic).
V	Mladinskem oddelku pa sledeča :
Dr. sv. Jan. Krstnika 14, Butte, Men t. 5 prejelo 72 otrok; opravičeno do prve nagrade v znesku $15.00. .Dr. sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, sprejelo 33 otrok, opravičeno dr. $10.00 in dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., sprejelo 32 otrok, opravičeno do $5.00. •
Izmed vseh 136 krajevnih društev K. S. K. J. se blišči sedaj 22 imen v tej Zlati knjigi. Navajamo jih po vrsti kakor sledi: Dr. sv. Jožefa štev. 43, Anaconda, Mont.; Dr. sv. Jan. Ev. št. 65, Milwaukee, Wis.; dr. sv. Jožefa št. 7. Pueblo, Colo., trikrat; Dr. Štefana št. 1. Chicago, 111.,
.i 'i.
sv. . Petra in Pa., Dr. sv. Deering, 111., trikrat. Dr. Marije Sedem Žalosti št. 50. Allegheny, Pa.; Dr. sv. Ane It. 120. Forest City, Pa.; Dr. "Marije Mejnika» št. 157 Sheboygan. Wis.; Dr. Marije Magdalene, št. 162 Cleveland, O. trikrat. Društvo sv. Ane Chisholm, Minil., dvakrat. Dr. sv. Jeronima št.' 153, Canonsburg, Pa.; Dr. sv. Mihaela št. 163, Pittsburgh, Pa.; dvakrat; Dr. sv. Družine št. 5. La Salle, 111.; Dr. sv. Petra in Pavla 4t. 38, Kansas City Kans.; Dr sv. Vida št'. 25. Cleveland, Ohio., dvakrat; dr. sv. Frančiška št. 46. v New Yor-ku, dr. Marije Pomag. št. 164 E-veleth, Minn. DruStvo sv. Ane št. 105, New York; Drušitvo sv. Jan. Krstn. št. 14, Butte, Mont, in dr. sv. Lovrenca št. 63, Cleveland, Ohio.
Troje izmed navedenih društev se lahko ponaša, da je zapisano po- 3krat v Zlati knjigi, četvero pa po 2krat. Čast in slava jim3 Tako pa priznanje in čast tudi o nim, ki so vpisana v to knjigo sa mo po enkrat. Poleg tega pa ne smemo pozabiti tudi drugih onih vrlih društev, ki so se tudi vdele žila te tekme, dasiravno niso zmagala. Imela so .pač dobro yo-1 jo, čeravno niso dosegla te časti. Kar je bilo morda zamujenega, se še nadomesti in popravi.
Iz zapisnika seje gl. odbornikov v zadnji številki "Glasila" je razvidno, da so vse te nagrade še za naprej v veljavi. Torej na noge krajevna društva! Kdo bo zmagal koncem leta? Poleg teh nagrad so ostale v veljavi še vse druge številne nagrade, katere smo na obširno pojasnili v nastopnem članku: "Na delo!"
"Gla*Ua K. S. K. Jednote"
sa I. polovico poslovnega lota 1919.
(od 1. jatn/arja do 30. junija 1919).
v
DOHODKI.
.ivmu n
of,
Januar . . Februar . Marc . . * April . . .
Maj ... . Junij . . .
Skupaj
$1,000.00 900.00 900.00 1,550.00 800.00 900.00
$6,050.00
S
s
3
M-
w
$10.50 4.00
5.25 1.50 6.00 . 5.50
$32.75
$127.56 , 110.47' 1Ž2.20 135.62 140.02 141.98,
$1,138.06 1,014.47 i;027.45 1,687.12 * 946.02 ■4,047.48
$777.85
Prenos depozita na banki 81. dec. 1918., Dohodki skupaj ........»...........
$6,860.60 , 202.77
$7,06^.37
IZDATKI.
Mesec
Januar . Februar Marc . . April . . Maj . . . Junij . .
0 -9 OM
ase
m g > tli lil
Ji
4
gl s t
175.00 17,5.00 175.00 175.00 175.00 175.00
Skupaj
|$1,050.00
! 864.67 724.00 709.95 1,263.15 709.30 708.00
$4,979.07
$ 13.85 14.57
13.67 3.62^ 4.00
$49.Vi
$ 70.00 70.00 70.00 100.00 . 50.00 30.00 $420.00"
if
Sal
s
2
£
5.00 4.00
4.50 5.50 4.50 4.00
$27.50
20.00 20.00 20.00 20.00 20.00 26.00
$120.00
8.55 9.75 8.70 7.35 10.25 7.60
$52.20
$ 9.50
N £
I
1 CO
61.75
46.43 90.72 25.97
5.48
15.44 $9.50 |$245.79
$1,228.32 1,063.75 1,078.87 1,610.64 978.15 994.04
Imetje depozita na banki dne 30. junija 1919
$6,953.77 109.60
;u 4 -i«.
■'ILa^i -k. v
Skupaj, kakor izkaz dohodkov......?.... $7,063.37
Na delo!
IMETJE
pri "Glasilu K. S. K. Jednote" dne 30. junija	1919.
Depozit na Kaspar State banki..............$	109.60
Depozit na pošti II. Class....................................10.72
Depozit pri Western News Co..............................4.00
Zaloga poštnih znamk v pisarni. ......................2.50
Kredit pri neplačanih oglasih........................207.74
Oprava v pisarni (fixtures). ........................600.00
Inventar knjig in tiskovin pri uredništvu............114.00
Skupno imetje .......................$1,048.56
IVAN ZUPAN, upravnik
Glavnemu odboru in gg. nadzornikom predloženo v pregled in potrdilo. Joliet, 111., dne 22. julija 1919.
Pregledali knjige in račune dne 22. julija 1919 ter našli vsq v redu.	.
Joliet, 111., dne 22. julija 1919.	♦
Nadzorniki K. S. K. J.: Joseph Dunda, Martin Nemanich, Math Kostainiek, John Mravintz, Frank Frančič Zapriseženo in podpisano v moji prisotnosti danes, dne 22. julija 1919.
(PEČAT)	'	JOHN VIDMAR, javni notar..
KV
dvakrat; Dr. sv. Jožefa št. 148.
Vsaka bratska podporna organizacija je podobna veliki kmetiji. Ob vstanovitvi iste je treba kopati in orati ledino; treba je cepiti mladike sadnih dreves in trt; treba je gnojiti njive in polja, da bo na jesen več pridelka.
Kmet-gospodar se ne trudi v potu svojega obraza samo 2&1 svoj vsakdanji kruh,-ampak ogleda tudi v bodočnost ,da bi si kaj za svoja stara leta prihranil; pred vsem pa, da bo enkrat njegova družina preskrbljena.
Blagor se kmetiču, kateremu gre vse po sreči! Blagor se gospodarju, trdega jeklenega značaja, kterega ne oplaši kakaN nevihta in neprilika. Z zaupanjem v Boga in samega nase prebije ves napor. Kdor je pa omahljiv in nima potrpljenja, temu gre vse narobe.
Dragi nam sobratje in sosestre K. S. K. Jednote! Četrt stoletja že orjemo in delamo na našem bratskem polju kakor kaka velika far-marska družina Kopljemo, orjemo, vlačimo, sejemo, čistimo, zalivamo samo radi tega, da bi bila žetev tem ugodnejša, deloma za nas, deloma pa za naše potomce. Pridelali smo že mnogo, mnogo. Dosedaj smo naželi že na polju bratstva in samaritanstva za o-krog $1,700.00 raznih pridelkov. Vso to ogromno letino smo razdelili med.one, ki so z nami vred kopali in delali na tem polju. To je dosedaj izplačana skupna podpora K. S. K. J.
. Dasiravno se je zadnji ča*mad našim poljem, pojavila neljuba nevihta in neurje, smo to hipno uimo srečno prestali.. Črni oMaki nevolje in kritike so se razpršili in preko gora je zasijala nova zarja spoznanja ter preskušnje, ki nam veli, da za deževnim vremenom zašije enkrat gotovo tudi solnce. —
Kratko, a hudo je bilo minulo neurje, katero smo imeli v zadevi "reinsurance". O tem ne bomo več pisali, ali govorili ,ker je isto za vedno pokopano. In naj si je spravil to vprašanje že ta, ali oni na dan, mora biti članstvo dotič-niku hvaležno iz sledečega vzroka:
Reinsurance je zbudil med vsemi društvi in med vsem članstvom KSKJ. misel, da bo treba na našem bratskem polju še prijeti za motiko, dokler ne spravimo našega posestva na trdno 100% solventno podlago. Do tega ne manjka ravno veliko in dosti. Dosegli bomo to, ako bomo vsi prizadeti zavihali rokave in šli na delo! Zadeva glede naše solvent-nosti bi se bila morda brez ideje o reinsurance še malo zavlekla? Vsled tega bi imela čez čas več napornega dela. Zdaj ko srrio se od-
Bridgeport, Conn., dvakrat; Dr. I ločili, zdaj ko vemO svoj položaj,
zdaj ko bomo izdelali že potrebne načrte za dosego te točke, nam ne bo delo tako odročno in naporno, ker se bo vsakdo zavedal svoje bratske dolžnosti, da je nekaj neobhodno potreba ukreniti za dosego naše solventnosti. Če kmet ne seje, tHdi ne zanje. Če itorej ne' bomo odobrili in izvršili tega, ali drugega načina dosege solventnosti, tudi ne bomo vsi enkrat želi« j Brez dela ni jela.	. n \
Pozabimo res minulo nesoglasja pri naši Jednoti, saj smo ventfaij vsi' bratje in sestre med sebo;j, Kolikokrat pride že pri mali družini do kakega hišnega spora. Zadevo se uredi, kar je morda dotič-ni družini kasneje še v večjo korist.
Predno dobimo od glavnega u-' rada natančna navodila, kako bomo dospeli do solventnosti, in predno teh načrtov ne odobrimo na prihodnji konvenciji, zavihaj-mo rokave ter pridno agitirajmo za našo Jedncto. To naj bo torej naše prvo delo.
Prav s tega stališča je glavni odbor na svojem minulem zborovanju odobril in podaljšal vse stare nagrade za pridobivanje novih članov; poleg tega je razpisal še posebno nagrado $1.00 (en dolar) za vsakega novega člana^ico) v odraslem oddelku.
Ker je morda marsikak uradnik tega, ali one?a društva že por zabil kake nagrade so sedaj, oziroma do preklica v veljavi pri K. S. K. J., jih tukaj navajamo po vrsti. Vsak član(ica), ali vsak u-radnik društva naj si izfeže ta članek, iz katerega bo lahko raz-videl koristi agitacije za KSKJ.
NAGRADE V ODRASLKM ODDELKU ZA DRUŠTVA SO:
Prva nagrada $25.00 za pridobitev največ članov do 1. j an. 1920.
Druga nagrada $15.00; tretja pa $10.00. Imena teh društev bodo vpisana v Zlato knjigo K. S. K. Jednote.
Dalje je določena posebna nagrada $2.50, ozir. $5.00 sa vsakega člana (ico), ki pridobi tekom leta 5, oziroma 10 novih članov.
Nova, ali posebna nagrada, v veljavi od 1. avgusta dalje je pa še $1 za vsakega novega člana-(ico). Ako dobi torej kak član 5 novih članov, bo prejel od KSKJ. $7.50 nagTade v denarju, za 10 pa $15.00, oziroma $1.50 za vsakega. To je že lepa svota, katere Vam ne nudi tudi ne kaka velika angleška podporna organizacija.
NAGRADE V MLADINSKEM ODDELKU:
Prva nagrada za društvo $15.00 za pridobitev največ članov do 1. j an. 1920. Droga $10.00 tretja pa
nega društva 10c (deset) za vsakega novega člana; najsiže iste sam privede v društvo, ali kdo drugi. Ta nagrada je malo priznanja za delo tajnika, ki ga ima pri poslovar.ju Mladinskeag oddelka.
Za vistanovitev novih društev so v veljavi tudi še vse stare nagrade, ?••(,'> i0 (MV*
Naš mladinski oddelek izvanre-dno lepo napreduje. Do števila (pet tisoč) nam je manjkalo dno 30. junija t.l. «amo še »153 čla-. nov. Te pridobimo lahko za Jednoto že t^kom enega meseca!
Q$obito pa danes opozarjamo tajnike(ice) krajevnih društev, da naj vestno pazijo na one člane Mladinskega oddelka, ki se bližajo sedaj že 16. letu. Pregovorite jih in starce, da bodo prestopili v oil rasli oddelek. V naš oddelek lahko pristopijo brezplačno. Taki Člani odraslega odelka so ngm najbolj dobro došli, ker so še mladi. Vsak izmed njih bo član razreda	ki je popolnoma sol-venten. To <$iin povdarjajte pri prestopili
I)a bo agifacija za pridobitev •novih članov tem bolj uspešna, zatorej svetujemo vsakemu krajevnemu društvu, da naj takoj na prihodnji seji določi in izvoli svoj posebni agitacijski odbor, sesto-jčc iz 3, $li 5 članov (ic). En odbor naj agitira za Odrasli oddelek, drugj pa za Mladinski. Ppjasnitc jim lepe razpisa'ne nagrade, kakor gori označeno.
Naš nasvet glede agitacije-se nam zdi radi tega pred vsem umesten, ker se bliža tudi naši Jednoti kriza, da bomo izgubili nekaj članstva. Že sedaj se jih dosti pripravlja za povratek v staro domovino. Dosti izmed teh bode morda , vzelo potne liste, mnogo jih bo pa morda za vedno odstopilo, ker se ne mislijo več vrniti nazaj v Ameriko. Prav radi tega naj too v tem času naša sveta dolžnost, da bomo pridobili ^a vsakega takega člana — drugega, ali nr^mestnika, ker novih članov iz Evrope ne moremo pričakovati. Je še dosti rojakov po naših naselbinah, ki niso nikjer zavarovani. Dosti je še takih Slovencev in Slovenk, ki bi radi pristopili h ka-kaki slovenski katol. podporni organizaciji. Kam drugam naj pa pristopijo, kakor k nam? Ali ni K. S J£. J! sedaj edina podp. organizacija te vrste?
V tem pogledu bo-treba še pisati" in opominjati članstvo, ki je žal
v tem oziru bolj mlačno. Da ni-
i,,,,.-* °
mamo več Članov pri naši organizaciji, smo si krivi sami, ker jih ne vabimo pod našo zastavo. Glejmo, kako delajo v tern pogledu druge organizacije, osobito še ameriške! Ako bomo pa le kimali in spali, potem naravno ne moremo priča -
$5.00. Tudi imena teh drutšev bo*i kovati -sdobnih vspehov.
do vpisana v Zlato knjigo K. S. IČ Jednote. Dalje dobi vsak tajnik krajev-
CUSltO DELO! Ako pridobi vseh 12,221 člantfv KSKJ. do Novega leta samo p*> ENBGA novega člana, bo štela KSKJ% koncem leta nad 24 tisoč članov , v odraslem oddelku. >
Trdno smo prepričani, da te vr-stioe ne bodo samo glas vpijočega v puščavi,' ampak da bodo obrodile stoteren sad. Zatorej Vam kličemo cenjeni sobratje in 'sose^ stre KSKJ. še enkrat: IDIMO NA DELO!
Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
olfševizem In krščanstvo.
jo krivo veto tudi' v Združenih državah. Boljševiki bi zaplenili 20^,432 cerkva, zaprli bi na/tis$-W nedeljskih farnih šol, seminarjev' (gimnazij)_ 5n pčilišč. Brezbožni boljševiki (ateisti) bi hoteli gospodariti $1,92$,854 članom raznih cerkvenih občin. " Iz gori označenega poročila se-natskega odseka posnemamo, kako je zadnji čas boljševiška vlada na Ruskem očitno pokazala svoje sovraštvo do krščanske vere : '
"Zaplenila je vse **trkveno premoženje, nepremično in osebno.
• Uvedla je pravico, protiyerske propagande, kot ustavno priznano institucijo.
Zaprla je vse nedeljske šole, ter je naravnost prepovedala juv»*n poduk o vseh verskih doktrinah bodisi po šolah, ali v drugih učil-nih zavodih.
Podučevanje krščanskega nauka, tako tudi učenje istega je razen privatnim potom prepovedano.
^Boljševiška vlada je opustila ,vsako pripoznanje kakega višjega bitja pri vladnih in sodnijskih zaprisegah. •
Boljševiška vlada je oropala -svobOdo-vsem duhovnikom in njih ysluzbencfm, tako je oropala sploli vse osebe v zvezi s cerkvijo, da ne smejo več opravljati svojci javnih služb.
Še pod starim imperialističnim režimom je bil stoletja običaj, da so vsi .ruski listi tiskani na Ruskem, na velikonočno nedeljo priobčili na prvi strani primeren pozdrav z Jjesedami: -"Kristus je vstal!" — Na Velikonočno nedeljo leta 1918 so pa priobčili bolj-ševiški listi na prvi strani sledečo vrsto:
"Danes pred 100 leti je bil Karl Marx rojen." — . /
To je torej sodba odseka ameriška senatske zbornice o brezbožnem početju ruskih boljševikov.
•Neoziraje se na gornji članek, posnet iz ameriškega tednika 'Literary Digest", smo že večkrat Čuh in čitali že tudi v drugih listih, da so boljševiki najhujši verski sovražniki* V "Glasilu" smd priobčili, par poročil o njih grozodejstvih, kako so morili nedolžne duhovnike. S tem so pokazali boljševiki višek svojega barbarstva. Čitali smo celo, da stražijo po nekaterih krajih Rusije, eer-kve ob nedeljah boljševiški vojaki in zahtevajo s silo od vsakega vernika davek, zato ker gre k ,, , , službi božji. To je tudi bol j Še vi-Z U''ška svoboda na Ruskem!
Kam bo dovedel Rusijo boljše-
A V
V Štev. 1528 občeznanega tednika "The. Literary Digest 2. avgusta t. 1. čitamo- na 46 strani jako pomemben .članek pod na-, .	. slovom Bolshevism ,md C-.H-b™'"^ P?B*d m pogm. Afco
stianity.
bodo res ruski voditelji zapirali ljudstvu cerkve in šole, bo vsled tega ljudstvo popolnoma podivjalo, čeravno zida Rusija toliko novih svobodomiselnih šol. Po mniti je treba pri tem veliko razliko med tako šolo in šolo, kjer se poučuje tudi krščanski nauk. Pri tem se opiramo na sledeča bistvena načela:
"Veda bistri človekov um, a vzgoja mu kreni značaj. Vzgoje stavlja list ''Minneapolis Tribu- pa si brez morale misliti ne morene" kako hud vdarec bi bil za a- mo in je tudi do cela izključena, meriške kristjane, če bi sc ruskim j Morala pa je zopet najtesneje boljše vikom posrečilo uvesti svo- spojena z vero v Boga.
V tem članku navaja pisec gonjo sovraštvo boljševizma do krščanske vere, oziroma do krščanstva. Omenjeni čtanek se glasi v slovenskem prevodu:
"Boljševizem in krščanska religija ne bosta zamogla eden drugega preživeti- To posnemamo iz poročila pravnega odseka senatske zbornice zadevi boljše viz ma. O označenem poročilu pri-
URADNO NAZNANILO.
Ne samo krajevna društva, ne samo posebni agitacijski odbori, ampak VSI IDIMO NA AGITA-
OKLIC NA ČLANSTVO K. S. K. JEDNOTE.
Članstvo Jednote je imelo iadnjp in.odločilno besedo. — Z ogromno večifiei tvs zavrglo reinsurance. Črni oblaki, ki so viveli nad Jednoto od dne, ko se je sprožila misel o ponovnem zavarovanju, so se na povelje članstva razpršili. .Nemir, prepir in nezadovoljnost se je polegla. Povr/?il se je nazaj v Jednoto oni zaželjeni red in mir, ki je pri vsaki organizaciji neobhodno potreben, če hoče napredovati. Kaj naj sedaj storimo? Preglejmo šestmesečno finančno poročilo, ki je bilo v zadnji številki "Glasila" priobčeno. .Po kratkem pregledu bomo prišli do zaključka, DA JE JEDNOTA V ZADNJIH ŠESTIH MESECIH NAPREDOVALA ZA VEČ KOT $78,000.00. Boljšega finančnega napredka sploh nismo mogli pričakovati. .Finančna podlaga K. S: K Jednote je danes boljša, kakor je kedaj preje bila. Smo pa li s tem dokončali nase delo? Ne! Troba ie, da napnemo vse moči in agitiramo za našo dično in mogočno organizacijo, ter pridobimo veliko število novih članov in članic. Glavni odborniki Jednote so pri zadnji seji določili posebne nagrade za pridobivanje novih članov in članic. JEDNOTA PLAČA OD 1. AVGUSTA T. L. DALJE DO PREKLICA, ZA VSAKEGA NOVEGA ČLANA ALI ČLANICO $100 NAGRADE. Istotako ostanejo tudi vse prejšnje nagrade v veljavi, kakor so bile.
Torej cenjeni mi sobratje in sosestre, podajmo si roke, in poskusimo vsak po svoji moči pridobiti novih moči v našo slavno Jednoto. Cenjenim, krajevnim društvom priporočam, da naj osnujejo posebne odbore za nabira/? je novih članov(ic). Apeliram tudi na vsakega posameznega člana in članico, da deluje po svojih močeh in agitira ter pridobiva novih, $lj£Jn zdravih moči. Ne gre tukaj toliko za nagrado, marveč za napredek organizacije. Ker pa glavni odbor ne želi, da bi članstvo delalo in se trudilo za napredek Jednote brezplačno, radi tega jc določil omenjeno nagrado v znesku $1.00 za vsakega novega elana.	>	ijj
Podajmo se torej na delo vsi skupaj! Naše geslo naj bo: KAKOR SMO LfiPO NAPREDOVALI V FINANČNEM OZIRU, HOČEMO I« MORAMO TUDI V ČLANSTVU.'' JOSIP ZALAR, glavni tajni*.
t
K« S« K«
i Jednota

Ustanovljena T Jolietu, HL, dne 2. aprila 1894. Inkorporirana t Jolietu, drfavi Illinoii, dne 12. januarja, 1898.	„-
GLAVNI UBAD: JOLIET, ILL. Tellfon 1048.
od ustanovitve do 1. julija 1919 skupna izplačana podpora $1,677,494.37.
GLAVNI UBADNTKT: Začasni gl. predsednik: Math. Jerman, 332 Michigan St., Pueblo, Colo. I. podpredsednik: Joseph Sitar, 607 N. Hickory St., Joliet, 111. Slarai tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chieago St., Joliet, UL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway St., Joliet, JU. Duhovni vodja: Bev. Francis J. Ažbe, 620—10 St., Waukegan, 111. PooblaMenee: Balph F. Kompare, 9206 Commercial Ave., So. Chieago, HI. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chieago St., Joliet, 111.
NADZOBNf ODBOB: Jesip Dunda, 704 North Bayner Ave., Joliet, 111. Martin Nemanieh, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostain&ek, 302 No. 3rd Ave. W<pt; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. 8. Pittsburgh, Pa. Prank Frandič, 311—2nd Ave., Milwaukee, Wis.
POBOTNIODBOB: Mihael J. K raker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler 8t., Pittsburgh, Pa. Anton Grego rich, 2112 W. 23rd St., Chicago, 111.
PBAVNI ODBOR:" Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. V. Joseph Bnss, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Prank Plemel, Boek Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": % Ivaa Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chieago, 111. Telefon Canad 2487. Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoče se Jeduote naj se pošiljajo na glav-sega tajnika JOSIP ZALAB, 1004 N. Chieago St., Joliet, 111., dopise, društvene vesti, rasna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. 8. K. JEDNOTE, 1915 W. 22nd Place, Chieago, I1L
Iz predstoječe resolucije, oziroma sklepa glavnega odbora Jednote je razvidne,* tf** je odvisno od članstva, naj se li poviša tajniška plača alf ne? V dolžnost si štejem, podati nekoliko pojasnila, da se bo cenjeno članstvo znak) pri glasovanju
ravnati.^	uradnikov so bile določene na zadnji konven-
ciji. Istotako je bila določena plača glavnega tajnika. Poleg tega je bilo sklenjeno na konvenciji, da mora glavni tajnik pomočnike sam plačati. • Poslovanje NJednote v,glavnem uradu zahteva poleg glavnega tajnika še najmanj dva pomočnika. O tem so prepričani tudi glavni uradniki. Imam že od zadnje konvencije dalje po dva pomočnika in plačati jim moram sam. Vsled sedanjih razmer zahteva vsak delavec primerno pla£o, da mora pošteno živeti. Če mu ne plačaš po primerah sedanjega časa, pusti delo in iskati si moraš novo pomoč. Kakor je to pri navadnih poslih, tako je tudi po pisarnah. Vsled tega sem imel precej sitnosti zadnje čase s pomočniki. Ker pa sedanja plača glavnega tajnika nikakor ne odgovarja današnjim okoliščinam, posebno če se mora iz iste plačati primerno plačo dvema pomočnikoma, radi tega mi ni preostalo drugega, kakor obrniti se na glavni odbor Jednote za poboljšanje plače. Glavni uradniki so spoznali, daje povišanje plače potrebno, in so določili, da se zadeva predloži članstvu v odobritev potom splošnega glasovanja. Odvisno je torej od Vas cenjeni sobratje in sosestre, da glasujete za ali proti povišanju. Sodite torej sami! Vpoštevajte sedanje razmere, draginjo in vse drugo. Vsak pošten delavec se dandanes poteguje za večjo plačo, da zamore pošteno preživaljati sebe in družino. Tudi jaz bi ne prišel pred Vas s to prošnjo, če bi me ne prisilile razmere v to. Pomočnike moram plačati v primeri s sedanjimi razmerami in če se to vpošteva, vsak lahko sam zna, da meni ostane , tako malo, da je nemogoče zadostiti vsakdanjim razmeram in draginji. Vsled tega zaupam v vašo pravičnost in pričakujem da bo izid glasovanja ugoden.
Z bratskim pozdravom, Joliet, 111. 31. julija 1919.
10S1P ZALAR. gl. tajnik.
Finančno poročilo K. S* K. Jednote
€€ lulf 1919. Asesment 6-19.
D*, štev.
Plete
H n» S— 1»
Izplačali
Smrtnine. I Poskod.
i	,
2	.
3	.
4	.
h 8 10 n 12 i s
14
15 1« 17 20 21
23
24	. 26
29
30 32 S3 38
........
v v
DA BOMO NA JASNEM!
Pri seji glavnega odbora dne 24. julija 1.1. sem izjavil, da sem izrazil zadnjo besedo, v kolikor se reinsurance tiče pri K. S. K. Jednoti. Ko sem pa pregledal "Glasilo" št. 30, z dne 30. julija 1919, sem opazil v zadnjem odstavku proračuna brata. Sehnellerja te-le besede: "In številke, katere sem jaz vporabil za podlago, sem prejel od brata Za-larja."
Da ne bo kdo mislil, dr. sem dal bratu Schnellerju napačne številke, ali, da sem mu jaz delal ali pomagal pri sestavi njegovega proračuna, hočem resnici na ljubo konštatirati tole:
Na zahtevo brata bivšega predsednika Schneller-ja, 3em mu dal izvlečke iz letnih poročil za 1912. 1913, 1914. 1915, 1916 1917 in 1918 in sicer koliko smo prejeli vsako leto posebej od članstva za smrtn!n-ske asesment e, kbliko članov »n članic je umrlo vsako leto, in za koliko so bili umrli zavarovani. Dalje sem mu tudi dal skupno vsoto zadnjih deset let,-koliko ie članstvo plačalo za smrtninske asesmente in koliko se je prejelo obresti za isti čas. Poleg^ga sem mu predložil v pregled eč V-tnih poročil, kakor ie je od mene zahtevalo. Številke, ki sem mu dal, so bile posnete iz uradnih listin in odgovarjajo resnici. Kako J« brat Sehneller rtčunal in koliko je jemal v poštev moje podatke ne vem, kajti iz proračuna ne morem uvideti, da se je vpoštevalo statistiko preteklosti, ker se naslanja ves^ proračun razun male izjeme, na bodočnost. V proračunu je brat Sehneller vpošteval tudi posebno do-klado $130.638.00 letno. To je popolnoma nepravilno. Posebni asesment bi ne smel pri proračunu priti v poštev; najmanj pa za dofoo pet let. Posebni asesmenti se razpisujejo od časa do časa, po potrebi. Sedanji posebni asesment je bil razpisan, oziroma določenpo glavnem odboru Jednote za dobo ene^a leta, oziroma za 13 mesecev, da se pokrije smrtninska izplačila, nastala vsled influence. Ta asesment bo zopet odstranjen, kakor hitro poteče določeni čas. Torej ne bo v veljavi pet let in se ga vrled tega ne sme računati za pet let.
KaČnnati je treba, koliko plača članstvo rednega asesmenta in koliko zahteva družba premij od Jednote. Če brat Schneller, ali kdo drugi izmed članov to vpošteva, bo uvidel, da bi Jednota ne imela dobička, efe bi se reuišuraia, pač pa izgubo in to zelo občutno izgubo.
To sem omenil radi tega, da bo vsakteri na jasnem, ki bo hotel računati in primerjati moj račun z .pnim brata Sehnellerja.
Z bratskim pozdravom,
J08IP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, HI., 1. avgusta 1919
RESOLUCIJA.	A '.
"Ker smatramo, da je v Jednotinem uradu potrebno najmanj dva pomočnika vsled obilega dela, in ker mora na podlagi pravil gl. tajnik pomočnike sam izplačevati;
Ker vsak delavec dandanes zahteva primerno plačo vsled. neznosne draginje, za pošten prežitek,
Smatramo za umestno, da se gl. tajniku poviša plačo v to svrho za $1000.00. Polovico tega zneska naj se vzame iz stroš-k i nega Jednotinega sklada, polovico pa iz Mladinskega oddelka.
Priporočamo torej to zadevo članstvu v rešitev potom spoš-nega glasovanja. Glasovanje naj se vrši od 1. avg. do 30. sept. t. 1 Ako bo točka ugodno odglasovana, naj stopi to povišanje v veljavo z dnem 1 avg. 1919. Za glasovanje naj se pošlje samo eno glasovnico. Vsako društvo naj o tej zadevi glasuje po svoji volji ter na glasovnici označi rezultat.
Sklenjeno in soglasno odobreno v glavnem urada K. S. X. Jednote 24. julija 1919.
Za glavni urad K. S. K. Jednote
JOSIP ZALAR, gl tajnik.
GLASOVNICA.
Ste li za ali proti povišanju plače glavnemu tajniku v smislu sklepa glavnega odbora Jednote, odobrenega dne 24. julija 1919?
ZA povišanje plače----
PROTI povišanju plače.
NAZNANILO ASESMENTA ŠTEV. 8—19, ZA MESEC AVGUST 1919.
r	Imena umrlih članov in članic.
' 21 JOSIP STXJPCA, star 47 let, član dr. sv. Štefana 1, Chieago, 111., umrl 8. julija 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. dec. 1895. li. 23.
917 ANTON PRUDIČ, star 49 let, član dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 12. julija 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 19. febr. 1900. R. 29.
1412 FRANC ZAJEC, star 60 let, član dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 10. julija 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 5. jan. 1900. R. 41.
19892 FRANK.ZALOKAR, star 24 let, član dr. Vit.-sv. Flori-jana 44, So. Chieago, 111., umrl 15. jul. 1919. Vzrok smrti: Oper; cija na pljučih. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednot^ 2. nov. 1913. R. 18. V	„
19483 JOHN CERJANC, star 30 let, član dr. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 2. julija 1919. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. jul. 1913. R. 24.
12651 FRANK BENEDIČIČ, star 41 let, član dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., umrl 5. julija 1919. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 18. dec. 1907. R. 29.
20425 MATO ZUPETIČ, star 39 let, član dr. sv! Petra in''tavla 91, Rankin, Pa., umrl 7. julija 1919. Vzrok smrti: Samomor. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 13. julija 1914. R. 33.
22531 JOSIP BOMBACH, star 19 let, član dr. sv. Cir. in Metoda 101, Lorain, Ohio, umrl 22. junija 1919. Vzrok smrti: Vtonil. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 9. febr. 1917. R. 18.
20078 ALOJZIJ ROM, star 41 let, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, M"inn., umrl 12. junija 1919. Vzrok smrti: Pljučnica. Zavarovan za $1000.00. Pristopil k Jednoti 29. nov. 1913. R. 36.
3520 KATARINA FAJNIK, stara 45 let, članica dr. Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., umrla 30.'junija 1919. Vzrok smrti: Rak na želodcu. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 15. jan. 1908. R. 33.
20665 JOHN VIDRIH, star 24 let, član dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, umrl 25. junija 1919. Vzrok smrti: Operacija na slepiču. Zavarovan za $500.00. Pristopil k Jednoti 18 okt. 1914. R. 19.
5676 APOLONU A GOLOB, stara 29 Jet, članica dr. sv. Jožefa 148, Bridgeport, Conn^ umrla 17. junija 1919. Vzrok smrti: Revma-tizem. Zavarovana za $1000.00. Pristopila k Jednoti 11. aprila 1913. R. 23.
Imena poškodovanih in operiranih članov in članic.
19675 ANTON GBUBAR, član dr. sv. Jožefa 2, Joliet, 111., ope riran 9. junija 1919. Opravičen do podpore $50.00.
303 TOMAŽ ERČUL, član dr. sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., operiran 18. maja 1919. Opravičen do podpore $50.00.
10886 ANTON ftABOL, član dr. sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., operiran 2. junija 1919. Opravičen do podpore $50.00.
2361 FILIP HIBLER, član dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., operiran 2. junija 1919. Opravičen do podpore $50,00.
12419 TOMAŽ ZUPAN, član dr. sv. Alojzija 47 Chieago, 111. Operiran 9. jul. 1919. Opravičen do podpore $50.00.
3585 LUCIJA ZORC, članica dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., operirana 14. julija 1919. Opravičena do podpore 50.00.
17926 JOHN BAČAN, član dr. Vit. sv. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, poškodovan 26. marca 1918. Opravičen do podpore $250.00 za izgubo levega očesa.	^
7688 KATARINA BUTKOVIČ, članica dr. Marije Čistega Spočetja 104, Pueblo, Colo., operirana 7. maja 1919. Opravičena do podpore $50.00.
4879 STEVE BANOVEC, član dr. sv. Jožefa 112, Ely, Minn., operiran 4. aprila 1919. Opravičen do podpore $50.00.
16716 KONRAD STAMPOHAR, član dr. Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Min., operiran 21. maja 1919. Opravičen do podpore $50.00 za izgubo enega prsta na nogi.
JOSIP ZALAR, glavni tajnik.
Joliet, III. 1. avg. 1919.
Podpisani (e) uradniki (ice) dr. ... št. K. S. K. Jednote, v
. .................tem potom službeno potrjujemo, da je
bila zgorajšnja resolucija glavnega odbora K. S. K. Jednote na
seji našega društva dne................ . • • • 1919 prečitana ln
od na seji navzočega članstva odglasovana kakor kaže zgoraj označeni izid glasovanja.
Za društvo ...................... št. ... K. S. Jednote, v
.. dne..............1919.
Predsednik (ica).
Zastopnik (ica),
tajnik (ica).
MLADINSKI ODDELEK.
aporedna št. smrtnega slučaja 65.
2940 FRANČIŠKA tCOSTELIC, stara 5 let, 4 mesece in 28 dni, članica dr. sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, umrla 18. maja 1919. Vzrok smrti: Vnetje možgan. Pristopila v Mladinski oddelek 19. sept. 1917. Opravičena do $100.00 za pogrebne stroške, katera vsota je bila sffc-rišem pokojnice nakazana 17. julija 1919. Zaporedna št. smrtnega slučaja 66.
3575 VILJEM BENEC, star 2 leti, 4 mesece in 25 dni, član dr. Marije Sedem Žalosti 50, Allegheny, Pa., umrl 15. julija 1919. Vzrok smrti: Jetika. Pristopil v Mladinski oddelek 24. febr. 1918. Opravičen do $100.00 za pogrebne stroške, katera svota je bila starišem pokojnika nakazana 28. julija 1919,
JOSIP ZALAB, glavni tajnik.
Joliet, IU. 1. avg. 1919.
40	.
41	.
42	.
43	.
44	.
45	.
46	.
47	. 49 . 60 .
51	.
52	.
53	,
54	. $5 . 66 .
57	.
58	.
59	j
60	. 61 . 62 .
63	.
64	.
65	. 67 .
69	.
70
71	.
72	.
73	.
74	.
75	.
77	.
78
79
80	, 81 .83
84
85
86 37 88 89
91
92
M1
94
95
97
98 100 101
103
104
105 108
109
110 JU lit 118
114
115 118 it# m 121 122 123
li« 12t 128
129
130 181 132
\l!
135
136
139
140
143
144
145
146
147
148 $
132
153
154
156
157
158
159
160 1*1 162
163
164
165
166 16*7 168
448.30
870.77 326.17 222.34 310.28 1,020.07 242.03 38.96 136.08 606.24
128.74 432.37 346.07 289.87
62.96 112.37 131.89 89.84 18.39 946.28 713.51 634.09
140.75 327.42
193.76 40.75
248.23 208.64 290.87 305.74 484.41 117.66 80.98 221.82 126.87
625.63 . 117.46
136.22 407.58
129.64
$ 1,000.00
1,000.00
50.00
50.00
SlT|1ftAM<

U.'.O.
Skupaj
379.03 211.09 145.95 430.66 117.36 236.91
56.56
405.47
221.04 293.70 130.75
50.93 210.54
48.05 178.72 84.89 118.99 109.&1 402.70 394.99 124.50 358.24 360.72 84.38 66:74 115.30 112.87 254.94 83.42 300.94 50.54
271.48 154.14 302.46
77.81 149.61 110.00 150.26 34.80 116.81 180.53 162.93 126.20 214.00 - 79.12 107.42 68.96 180.74 124.32
66.17 198.10
48.15
87.94 314.18
74.29 49.73 128.80 • 9.73 37.31 168.90
97.18 33.38 13.63
1,000.00 100.00
250.00
\
1,000.00 1,000.00
500.00
1,200.00
1,000.00 800.00
50.00
50.00
250.00
1,000.00
250.00
50.00
150.63 72.83
68.96 200.18 144.05
86.02
69.00 70.21
239.84 74.23 194.92 11Q.57 131.67 115.49 74.68 380.80 114.11 • 31.36 155.67 87.58
27.97 8.82
49.12
39.01 385.72 199.38
81.56 43.26 73.04 20.00
17.57 $25,906.91
500.00
100.00 600.00
100.00 1,000.00
300.00
50.00
50.00
]$12,150.00 |$ 1,150.00
Pr»Mte»efc 1. j-nija 11». .............................. $538,211.64
Prejemki tekom meseca junija 1919:
Plačanega od društev........................$25,906.91
Obresti ....................................
Najemnina.................................
Drogi prispevki .............................
52.90 419.07
lsdatki:
Plačana posmrtnina Plačana poškodnina Upravni stroški----
$12,150.00 1,150.00 1,708.69
. Preostanek S«, jnnija ltlt..........
Glavni u»d K. S. K. Jednote 2. julija 1919.
$ 32,091.43 $570,303.07
$ 15,008.69 $555,294.38
J09IP ZALAR, «1. tajnik.
Umrl je 28. junija v Žužemberku v visoki starosti 96 let g. Mihael Tavčar, železnomašnik, starosta slovenske duhovščine, častni kanonik, dekan in župnik v Žužemberku. Pogreb je bil 30,-junija dopoldne .
Roparski umor na Jesenicah. — V pondeljek 30. junija ob 9. dopoldne se prične pred ljubl/ansko poroto razprava proti Antonu Za-vršniku, ki je objiolžen, da je 10. februarja 1919 s tremi streli umoril prekupca Josipa Omejea. O* mejca je videl1 zadnji usodepolni večer v Završnikovi družbi železničar Jensterle. Preiskava je zbrala ogromno gradivo. Pri razpravi bo «lo za dokaz z indieiji. Razpravljalo se bo dva dni. Vodil jo bo podpredsednik deželnega #odi-i šea Regally. Završnika bo zago-
KRANJSKO.
Dar ameriških Jugoslovanov domovini. Čez nekaj dni dospe par-nik iz Amerike, ki prinaša darila ameriških Jugoslovanov svojim rojakom v Jugoslaviji. Del daril je namenjen sorodnikom naših izseljencev, ki dobe večje množine raznega blaga, obutve in obleke. Poleg tega obstaja večje skupno darilo, ki se razdeli potrebnim ljudem v Jugoslaviji. Darila so: šivanke, čevlji (moški in ženski), blago za ženske obleke, platno za perilo, blago za ženska krila, usnje za podplate in drugo. Čas in način razdelitve se naznani pravočasno. Rodbine, ki dobe od svojih sorodnikov v Ameriki darila, prejmejo pismeno obvestilo. (Domoljub, 3. julija.)
G:^aPitan. Cajori' ^opnjk ?- varjal dr!*AŽman.PrvPteden zaje-meriske misije za prehrano, ki je
po naročilu te misije v Sloveniji
zasnoval akcijo za otroke, zapusti
9. julija Ljubljano. Za to akcijo
so dale Združene države Severne
Amerike brezplačno na razpolago
večje množine raznih tečnih jectii, kakor kava, riž, kondenziranega mleka, sladkorja itd. Gospod kapitan Cajori si je za akcijo v Sloveniji stekel velike zasluge; njegovemu nesebičnemu tpidu in prizadevanju se imamo zlasti zahvaliti, da se bo ta akcija, ki je izredne važnosti, za. našo vsled dolgotrajnega pomanjkanja v vojni izstradano in izmučeno deco, tudi še naslednje mesece nadaljevala. Slovenija se bo ljubeznivega kapitana Oajorija vedno hvaležno spominjala.
Kriza v deželni vladi za Slovenijo. Deželna vlada za Slovenijo'je sklenila v seji dne 8. julija, da ne poda celokupne demisije. V vladi ostane tudi dr. Žerjav, ki je po poročilu "Slov. Naroda" z dne 7. julija na zboru zaupnikov JDS. zaprosil absoiutorij, "ker zapušča deželno vlado".
Dr. Ivan Tavčar je ostal načelnik .JDS. Nedeljski zbor zaupnikov te stranke ni povzročil nobenih prememl).
Umrli so v Ljubljani začetkom julija: Frank Erklavec, sin krojaškega mojstra, 5 mesecev. — Marija Ana Gaberšček, žena slaščičarskega pomočnika, 39 let. — Fr. Spajzar, rudar, 41 let. — Marija Karlin, "bivša hišna, 79 let.—Frančiška Hartman, mesarjeva vdova, 77 let, — Ivo Lenček, posojilniški uradnik, 23 let. — Ana Spreizer,. hiralka, 96 let. — Ivan Zorko, re-jenec, 7 tednov. — Marija Muken-auer, bolniška sestra, 49 let. — Frančiška Kovač, kuharica, 24 let. — Ana Accetto, žena zidarskega mojstra in posestnika, 75 let. — Barbara Koller, pleskarjeva vdova, 83 let. — Marija Tratnik, hiralka, 84 let. — Fr. Blaznik, slikar, 60 let. — Ivan Stoeklinger, tiskarski strojnik, 30 let. — Marija Richteršič, 47 let. — Marija Le-skovee, bivša kulharica, 38 let. — % Josipina Bregant, vdova računskega nadsvetnika, 65 let. — Martin Mihelič, sin posestnika, 1 in pol leta. — Josip Čevnik, dninar, 64 let. — Frank Škof, kajžar in tiskarniški delavec, 49 let. — An ton Koler, tiskarniški delavec, 1F let. — Ana Bončina, žena posestnika, 32 let.
Umrl je dne 7. julija zjutraj v deželni bolnici po dolgi in mučni bolezni gosp. Ivan Stoeklinger, dolgoletni strojnik v Jugoslovan ski tiskarni v Ljubljani. Rojen na Koroškem si je utrdil v boju z Nemci k rem en it značaj, neupogljivo voljo in izredno pridnost na krščanskem prosvetnem polju. Z velikim veseljem in tudi lepim us peliom je. sodelp.val v naših ljubljanskih pros vet ah, posebno pa ga je veselil gledališki oder, kateremu je posvetil skero ves svoj prosti čas. Z veliko vnemo je sodeloval pri ustanovitvi "Ljudskega odra" in je bil tudi režlšer V pr vem času. Zanimal se je tudi z.n socialno vprašanje in je v prejšnjih časih rad hodil poslušat razne dr. Krekove govore in tečaje. Bil je dolgo let odbornik skupine J. S. Z. v K. T. D. v Ljubljani..Neomajno pa se je oklenil V. L. S., za katero je storil vse, kar je bilo sploh v njegovih močeh. Pokojni Ivan je bil tudi režišer in odbornik Šentjakobskega Orla v • Ljubljani, kateri izgubi v njem enega izmed najmarljivejfiih člahovl — Naša stranka, naša prosvetna društva v Ljubljani, posebno pa še Ljudski oder, bodo zelo težko pogrešali
danja ljubljanske porote so sedeli večinoma kmetje na porotnih klopeh, prihodnji teden bodo prišli na vrsto predvsem porotniki iz Ljubljane.
Prememba posesti. Pivovarno v Lescah je kupil g. Mirko Koren-čan ml. iz Vrhniko za 95,000 K. ,
Ravnateljstvo južne železnice he ustanovi v Ljubljani.
Petindvajsetletnico mašništva in dušnopatitirskega delovanja obhajajo ta niK(ee v ljubljanski škofiji : Fr. Bernik, duhovni svetnik in župnik v Domžalah; Matija Ka-stelic, župnik v Dolskem; Jernej Klinec, žifpnik v Javoru; Andrej Krajec, župnik v Kranjski* gori; Valentin Marčič, župnik v Mavčičah; Antonitfezeg, župnik v Spi-taliču; Ignacij Nadrah, stolni kanonik ; Ivan Miklavčič, župnik v Št. Heleni; Viktor Šega, kurat v Ljubljani; Ivan Šrukelj, župnik v Zgornjem Tuhinju; Fr. Traven, župnik v Sodražici; Josip Voh', župnik v Rovih; Josip Vrankar, župnik v Mirni; Fr. Žužek, župnik v Kopanju. — Sestanek 22. julija v Kamniku. Ob 10. zahvalna slu-
žba božja v frančiškanski cerkvi.
Iz italijanskega ujetništva je pobegnil kadet ni aspirant g. Ivan Podržaj,-1 jubffcnskefšr strelskega polka, ki pripoveduje o razmerah v italijanskih ujetniških taborih nastopno: Italijani postopajo z jugoslovanskimi ujetniki veliko sla-bejse kot pa z nemškimi in mažar-skimi. Nemcem in Mažarom dajejo Italijani večinoma lažje službe, medtem ko drže Jugoslovane koncentrirane v taboriščih, kjer je slaba hrana in kjer dostikrat po 8 dni primanjkuje soli in vode. Poleti je na dan pomrlo po 20 ljudi, zlasti v taborišču Cassino pri Neaplju. Umirali so večinoma zaradi oslabelosti vsled nezadostne hrane. Ko so ujetnike transporti-rali s fronte v Italijo, so jih napadali civilisti, pljuvali vanje in jih pretepali. Vse so si upali.. Vzeli so jim vse vrednosti, denar, celo poročne prstane, čevlje. Ujetnikom, ki so se branili oddati svoje stvari so grozili vojaki in celo častniki z revolverji in jifr suvali z bajoneti. Mnoge so celo pobili na tla. Posameznike, ki so zaostali, so izropali. Izginili so brez 'sJe-du. Šele vsled posredovanja Angležev so začeli z ujetniki bolj člo veško postopati. Kar je ujetnikov v Zgornji Italiji, se jim nekoliko boljše godi, ker delajo -pči kmetih, kjer imajo tudi boljšo hrano. — Skrajno neugoden položaj naših ujetnikov pa je v južni Italiji, kjer umirajo zlasti vsled malarije. —. V Cassino je bil do marca meseca praporščak Ernest Tomcc iz Ljubljane, pbročnik Šaman z Gorenjskega in. večinoma oni Slovenci, ki so prišli nazadnje v ujetništvo. — Oni častniki ljubljanskega strelskega polka, ki so bili ^rvojčas premeščeni h koroi^cemu strelskemu palk-i št. 1, so bili do Marca meseca, v«i v Causinu, mošt pa je bilo llizu Trevisa. V o^cOicj Treviia je tudi precej Slovencev iz ljuM jonska okoli »o. Kdor bi hot>i imeti natančnejša pojasnila, naj se obrne pe-dopisnici ra g. Ivane, Podru'ji v- Ljubljani. Elizaberna cesta št. 5.
S Veli ob dors&vkacij-dr čfti. — Italijanske straže zadnji Čas dosledno streljajo za osebami, ki hočejo prekoračiti demarkacijsko« i?rto. Te dni so pri Novi Oselici ustrelili nekega Primorca trikrat v prsi, da je bil takoj mrtev, drugemu 66 pt-estrelili stegno, ko je bil že t ostra n demarkacijske črte. Italijani streljajo skoro vsako iioc. Krogle lete v vas, da so tudi domačini vedno V smrtni nevarno-
Kako ei Italijani utefijo lakoto.
Na gorenjskih planinah v bližini demakaeijske črte imajo naši kmetje živino na -paši. Lačni itali
janski vojaki prerežejo žico, zapo-de skozi odprtino našo živino, jo konfiscirajo in zakoljejo.
Italijanski pohlep. Goro Peteli nj£k nad Ratečami na Goenjskem so zasedli Italijani.
Z Blok. Dne 3. julija nas je obiskala strašna nevihta s točo. Že :»el dopoldne so se zbirali črni, težki, pogubonosni oblaki, kateri so postajali čemdajje temnejši, težji in si važnejši. In potem okrog poldneva? Parkrat se je zabl iskalo, pakrat je zagromelo, malo je "potegnilo" in vsula še je silna toča pomešana z velikanskim nalivom. Silne je trpelo žito, ki je ponekod kar za pokositi, ajda, katera je-silno lepo kazala, je vsa zbita, krompir, fižol, grah in bob so dobili "svoje", — tako, da je silno žalosten pogled na kmetov up. Nevihta se je pripodila preko Postojne, Cirkniee in Grahovega, katere kraje je silna toča zbila in uničila. Obiskala je tudi starotržko dolino. Senožeti in travniki izgledajo, kakor bi bili zameteni. Pod kapmi je cele kupe toče,-ki ima debelost od graha do oreha. Zadnjo deževje, ki je nastopilo za silno sušo in hudo slano, nas je rešilo — zdaj je pa toča dobršen del odvzela. Razume se, da je ljudstvo silno prizadeto m udarjeno i 11 z največjo skrbjo gleda v bodočnost. Bojimo se nove slane . . .!
Grahovo pri Cirknici. Dne 3. julija je bil posebno od 11. do 12. ure strašen naliv s točo. Toča je uničila vse polje. Krasno je kazalo polje in kmet se je veselil lepega pridelka. S strahom pri tej neznosni draginji gledamo v prihod-njost. fte semena se ne bo prideda-lo. Ječmen se mora pokositi. Pomoč potrebna!
Iz Tržišča na Dolenjskem. Ko maj je minula nenasitna vojska, ki nam je poleg mnogo drugega ukradla tudi prejšnje zvonove, smo takoj naročili v Ljubljani pri bivai Samassovi tovarni nov bro naxt zvon. Ker smo ga prvi naročili, je bil tudi naš zvon prvi vlit po vojski v tej tovarni. Zato nosi št. 1. Posvečen pa je Mariji kraljici miru. Ih ta bronasti zvon, ki tehta 706 kg smo pripeljali bivfifi pondeljek 23. junija k sv. Trojici in ga vzdignili v zvonik. Vzdigniti ga je pomagalo pa tudi učiteljstvo krškega okraja, ki je imelo ta dan konferenco v Tržišču. — Proti večeru je zvon že zapel in razveselil vse s svojim mogočnim lepim in blagodonečim glasom. — Bog daj, da bi zvonil v naši fari in oznanjal mir — saj je posvečen Mariji ka-ljici miru!,	,
Klobuki. Naročnik 'Domoljuba' nas vprašuje: Kaj to pomeni, da so se moški klobuki in otročji klobuki tako podražili? Najbolj pre-
gi seljak na istrskih otokih je v škofu Mahniču našel »voj«jga za* ščitnika napram oderuškemu laškemu trgovcu. Mahnič je Škofomi
Jegličem zagovornik Jugoslavije. Zato ni samo duhovnik in škof, ampak tudi velik JtegoslovaU. Kot tak nam je dragocen brez razlike strank ih mišljenja. Zato se mi, ki v Mahniču vidimo očeta vseh onih idej, katere zastopamo, ne'moremo sprijazniti z molčanjem o usodi tegn moža. Zahtevamo pojasnil. O dr. Mahniču se m8*a pisati, se mora poizvedovati, se mora in-terpelirati! Čegava j* v prvi vrsti ta naloga!
K lOO Samo $4.00
POMAGAJTE SVOJCEM V STARI DOMOVINI!
- Nikdar preje_niso bile cene kroncam tako nizke, kakor ravno sedaj. Pomagajte syojim dragim v stari
domovini.	. ■ J|
Pošiljam denar po najnižjem dnevnem kurzu.
K. 100.— VELJA SEDAJ SAMO $4.00. Imam oblastveno dovoljenje za pošiljanje denarja dd "Vlade in Federal Reserve Boarda". Vse pošiljatve so garantirane. Moje geslo je: "Točna in poštena postrežba".
JOSIP ZALAR, Joliet, 111.

prosti za otroke stapeio 20 do 60 K, moški 60 do 120 K in plišasti
od 120 do 180 in višje. AJi je upati, da še bodo klobuki pocenili? Ali so v Jugoslaviji tovarne za klobuke zdaj med vojsko in po vojski popolnoma prejenjalef Saj je še dobiti ovčje volne v Jugoslaviji več kakor med vojsko. Ako se ne bodo klobuki nabavili, bo treba skreti za drugačna pokrivala za moške. Ali pa mogoče tovarne in prodajalci klobukov štrajkajo in imajo velike zaloge klobuko\r prikritih v zalogah in nečejo pro-.dati ter čakajo še višjih cen? Prosim, pojasnite Vi po vašem mnenju, kaj je vzrok, da so klobuki tako dragi in jih sploh za denar ni dobiti? (Oderuštvo in carina. Uredništvo.) •
Škof dr. Anton Mahnič. Čitali smo, da so Italijani odpeljali dr. Mahniča s Krka nekam. Potem smo čitali še nekaj, da se sedaj nahaja v nekem samostanu v Italiji. In zdi se, kakor da se hoče naša javnost, navajena udarcev, s tem zadovoljiti. SKSZ. v Mariboru se je na svoji prvi odborovi seji pečala s to zadevo. Konštatiralo se je dejstvo, da je^Skof dr. Mahnič eden najzasluženejših in najodlič-nejših sinov slovenskega naroda. On je oče katoliškega preporoda med Slovenci. On je dal mogočen sunek slovenskemu znanstvenemu delovanju s svojim Rimskim katolikom, katerega naslednik je revija Čas. On je sprožil misel slove skih katoliških shodov. On je ustanovitelj Leonove družbe, on si je za slovensko znanstvo pridobil ve likih zaslug. Brez Mahniča si te-1 riboru; žkQ mislimo Kreka in druge de-1 Vincene,
njegovega dela in požrtvovalnosti, sti.
ŠTAJERSKO
Sv. Lenart v Slov. goricah. V <T
nedeljo, dne^. julija, smo spremili k tadnjemu počitku gospo Alojzijo Šilec, posestnico pri Sv. Lenartu, ki je umrla v petek popoldne, sledeč svojemu dne 25. aprila 1917 umrlemu soprogu Ivanu Šilec. S to dvojico izgubi Šti. Lenart dva najstarejša prvoboritelja za slovensko stvar v okvirju krščanske ljubezni. Pokojna je bila kumica zastavi tukajšnje mladeniške zveze. Bila je povsod priljubljena in spoštovana, vedno pripravljena k pomoči potrebnim, vesela v veseli, pošteni družbi. Imela je zlatem plemenito srce slovenske žene. Bog jej je uslišal njene prošnje, da je dočakala povratek svojega edinega sina, Jurija Šitfcc iz ruskega u-jetništva. Najsrčnejša njena želja je bila, da ji ostane sin v bližini. To željo ji je izpohlil nailsvet-nik dr. Kronvogel s tem, da ga je vsprejel kot sodnega oficijala pri našem okrajnem sodišču, kjer deluje v zadovoljnost njegovo in v splošno zadovoljstvo ljudstva. XT-pamo, da bo pravosodna uprava obdržala tega vestnega delavca-domačina na njegovem sedanjem mestu. Njegovim starišem pa o-hranimo prijatelji in znanci bi*'/ spomin.
Ložnica pri Celju. Na praznik presvetega Srca Jezusovega popoldne ob 4. uri je umrl previden s sv. zakramenti za umirajoče Martin Kovač, p. d. Črepinšek.
Na smrt obsojena sta bila pri porotni obravnavi v Mariboru dne 24. junija 24-letni Prane Kropeč in 221etni Frane Kodrič, radi roparskega umora in ta'tvin.
Strela. V Št. Jurijti pri Pogoni-ku v graščini je 13. junija ob pol 6. uri zvečer ubila strela Alojzija Štojsa. Drugi dan ob 11. dopoldne je strela zopet udarila v oreh zraven graščine in ubila psa, ki je bil priklenjen. Žica, na kateri je bila obešena pasja veriga, je bila napeta od oreha do hleya, in po tej je šla strela v hlev, ki se je takoj vnel in zgorel.
Nezgoda ameriškega avtomobi la v Slovenski Bistrici. Dne 29. ju nija zvečer je v Slovenski Bistrici neki ameriški avto povozil nekega otroka tako nesrečno, da je otrok obležal na licu mesta mrtev. Ame-rikanci so seveda pripravljeni na primerno odškodnino.
Imenovanje. Vladni komisar mesta Maribor dr. Pfeifer je imeao-• 1 van za vladnega tajnika.
Izpremembe v osebju. Davčni o-ficijal Maks Merčun v Radgoni je premeščen v ^lovenjgradec. Veterinarski pristavi cfr. Franc Za-vrnik v Ptuju, Josip Srbar v Ormožu, Franc Veble v Konjicah, Franc Lobnik v Mariboru in Peter Rihtarič v Šoštanju so imenovani za provizorične državne ži-vinozdravnike na dosedanjem službenem mestu 10. činovnega razreda.
Slovenski fantje mariborskega topniškega polka, kateri stojimo na braniku proti kletemu staremu našemu sovragu, grabežljivemu Švabu, pošiljamo iskrene jifgoslo vanske pozdrave vsem zavednim našim dekletom, katere naj pridno šivajo naše trobojnice, da jih bodo razobesile na dan osvoboje-j nja našega sedaj nesrečnega Ko-rotana. Sedaj stojimo še le na šta-jersko-koroški meji* pa narodna dolžnost in osveta zahtevata, da prej ne mirujemo, dokler ne iz-ženemo teh lačnih nemških tolp iz našega Korotana. Predmojster Frankovič Ign., Domova pri Ptuju ; Korpar Lenart, Sv. Lenart pri Veliki nedelji; desetnik Pintarič Anton LahOHŠčak, Sv. Tomaž pri Ormožu; desetnik Ooltlier Ivan., Sv. Miklavž pri Mariboru; topni-čar Kirbiš Jožef, Sv. Peter pri Ma-poddesetnik Habjanic Velika Nedelja t štabni
nN
Pozor ggA tajniki krajevnih društev!
Kadar potrebujete novs društven* pravila, liino
............( " i, ali ]
izdelana pisma,
ktfverte, vabila in vstopnice za veaeliee, ali kake druge tiakovine, obrnitt m na največjo slovansko unijsko tiskarno ▼ Ameriki, na
NARODNO TISKARNO, 2146-50 Bine island Ave., Chicago, III.
Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine ▼ popolno zadovoljnost gleda », točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne
cene,___________^ -	_ _	_ -
Vplačilne knjiiice za člane in članie«, izdelane v malem iepnem formatu in trdo vezane. Dalje imamo v zalogi aelo prikladne Nakaznic« za blagajnike za izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniike liste, večje in manjfie in posebna pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled itevila članov po skladih, ali razredih.
V7 Na zahtevo poSljemo vsakemu društvu vzorec gorinavedenih tiskovin na ogled brezplačno!
OPOMBA: V naši tiskarni se tiska " Glasilo K. 8. K. Jednote".
TELEFON CANAL 6027
Frank Grill's Dairy
Prva slovensko- brvaika
MLEKARNA
1818 W. 22nd Street	Cklcago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
llleko raz v ai am strankam po hišah točno vsak dan.
Z veleapuštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar
MATIJA SKENDER
JAVNI BILJEŽNIK
Za Ameriku i Stari Kraj
5227 Butler St Pittsburgh, Pa.
Prima Tužbe, čini Punomoci, Putnice (PASUŠE) za iči u kraj; Kupo-prodajne ugovore. Istjerava dugove ovdje i u kraju. Izvriuje SVE Jamo-Bilježničke po »love punih 10 god. na ISTOM mjestu.
ROJAKI!
Želite-li potovati v domovino?
Želite-li poslati denar v stari kraj?
Ali imate morda kak posel, v katerem potrebujete nasvet veščaka, — tedaj se obrnite na našo poznato banko, kjer boste brzo, točno in pošteno postreženi. Vse nasvete dajemo v
vašem materinem jeziku naglo in brezplačno.
/
JOHN NEMETH STATE BANK
1597 Second Av.
NEW YORK,
N. V.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ŠT. BO. K. S. K. J„ N. i. PITTSBURGH, PA.
larce na izobraževalnem in orga-; ognjičar Habjanic Andrej, Velika
nizatoričnem polju. Mahnie pa je	- —^----tw
vse to tudi bratom Hrvatom. Slovansko bogoslužje (glagolica) hfta
Nedelja; četovodja Vogrine Fra-njo, Sv. Marjeta na Dravskem po ljU in topničar Damiš Ivan, Stf. v njem svojega zagovornika. Ubo . Barbara pri Mariboru. *
POZOR!!!
_
Rojakom žele doma debati hmelovec, naznanjamo, da so naši zastopniki, pri katerih se dobe "Puritan Malt Extract" sledeči: za Herminie, Pa. Anton Zomik; Moon Run, Pa. Frank Maček; De Pue, HI. Ignac Benkse, Gilbert, Minn. Leo Kukar; Springfield. 111. John Underwood; Chicago, IH. John Tomažič, vogal W. 22. |St. in Lincoln St.; Smithton, Pa. Predsednik: John Mravintz, 110? Jos. Rcdišek; WiHk Haveii, Pa. Haslage Ave., N. S. Pittsburgh Pa. | A t RadiSck; Crested Butte,
I. tajnik: Frank Trempus. 614«	'
Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij Greguraš, Butler St, Pittsburgh, Pa.
Društ zdravnik: Dr. C. J. Stybr. 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh.
člani se sprejemajo ▼ društvo od 16. do 60. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $260. Nade društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden.
Slovenci in Hrvati, kteri ie niste pri nobenem dmžtvu,s^adajočem h K. 5. K. J. se uljudno va"bijo pod zastavo zgoraj omenjene«« društva.
Za vsa pojasnila se obrniU na ifo-faj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član toga društva oglasiti pri sobratu John Golobič, 6621 Carnegie Ave., Pittsburgh, Pa*, tati dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi.
Ima svojo redno metačno »ajo vsako drago nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovanskem Doma, 57 in Butler St., i Pittsburgh, Pa.
Uradniki aa leto 1919t
4617
Colo.; Matt Stajduliar. Iščejo se se nadaljši zastopniki. __ M. Mladič, J. Verderbar, Co. 2603 So. Lawndale Ave. Chicago, IH.	
	T Marija Sluffa 1828 W 22ii St. Cklcagt, IIL Telcphoa« C«m1 4J«* izkušena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA se uljudno priporoma t™-venskim in hrv«4k«i» nam in o*nkw »•nks».
• ST. t	
XNQTft — 6. AVGUSTA 1919.
y Mariboru. — Za namestnika odstavljenega drja. H. Wiesthalefja je imenovalo okrožno sodišče notarskega kandidata Franjo Kri-šperja.
Slov. Bistrica. .V nekem slovenskem časopisu je bila izražena želja, da se vendar enkrat pometejo zadnji nemčurji iz naše okrajno sodnije, kateri so strup za našo Jugoslavijo.Gotovo je se marsikateremu v spominu izlet, kateri sc je vršil 4. velikega travna 1. 1914 v Laporju. Kako so se razni "veliki gospodje" prizadevali več teh izletnikov spraviti v luknjo. Kako grdo in barbarsko so obsodili gospoda župnika iz Laporja — in take "velike gospode", ki so naši državi tako naklonjeni, bi sedaj še podpirali in redili? "Radovedni smo; kakšne zasluge imajo ti gospodje za našo državo, da š^vedno tako široko sede na svojih visokih mestih. Nerazumljivo nam je, da naša vlada še vedno redi take nemčurje, kateri že davno spadajo v deželo lačnih hujskačev. Saj je še mnogo uradnikov, kateri bi prav lahko in z večjo vestnostjo iipravljali te službe. Zdaj smo Slovenci gospode iz stare Avstrije ni več, torej odločno zahtevamo, da se ti nemčurji takoj odstranijo in da pridejo k nam res slovenski zavedni uradniki. Proč s temi nemčurji, s temi hajlovci, proč tem starim blagom!	*
Zopet dve gostilni zaprti V Studencih je okrajno glavarstvo zaprlo gostilno Vlahovič—Petričič Vsenemška družba pod vodstvom dr. Juriča je imela čez pol noč tam svoj parlament. Mariborska policija pa je zaprla gostilno "Erd-apfelkasino" (Senekowitsch) v Gosposki ulici, ker je gostilničar-ka kljub prepovedi prpdajala vino. Nujna potreba je, da se zaprejo sploh vsa zbirališča nemčur-jev in boljsevikov.
Za izvoz vina sta se potegovala štajerska poslanca Iv. Vesenjak in Stanko Banič. Poslanec Vesenjak je ugotovil, da samo Spodnja Štajerska pridela na leto okroglo 400,000 hI vina in da, ga skoro dve tretjini izvaža, in da od tega živi 300,000 ljudi. Torej je za obstoj naših vinogradnikov izvoz naravnost potreben in tudi za državo koristen. Ravno tako je zahteval prost izvoz ameriške vinske trte, ki so jo preje pri nas izvažali po več milijonov komadov na leto."
Nov roparski umor. Iz Bizelj-skega nam poročajo: V sosednji občini Klanjec ob Sotli se je dne 26. junija v temni noči ob priliki silnega viharja izvršil zavratni roparski umor. Ko je šel posestnik Franc Pavlič, podomače Mežnar s svojo ženo po dovršenih opravkih domov, so ju nenadoma napadTi neznani zločinci. Ranili so najprej ženo, ki jim je pa ušla in hitela v tik ležečo vas prosit ljudi pomoči za svojega moža. Toda ko se zbegana vrne, ga najde že mrtvega. Zločinci so ga umorili in nAi oropali okoli 4000 K denarja. Orožni-škemu stražmojstru g. Vukiču se je posrečilo izslediti zločince in jih izročiti sodniji v Klanjcu ob Sotli. Treba bo izrednih ostrih odredb, da se zatro brezvestni zločinci, ki jih je po večini rodina nesrečna vojska. Človek ni varen življenja niti podnevu, kaj šele ponoči! .— Umorjeni je bil pošten in občespo-štovan posestnik.
KOROŠKO.
Župnik J. Trunk, ki se je nedavno mudil v Parizu, sejje vrnil ter se nastanil • zopet v osvobojenih, jugoslovanskih Borovljah.
Celovec. (Prehrana.) Semkaj dospevajo vsak dan živila iz Jugoslavije. Za enkrat dobi Celovec 4 vagone živine, 1 vagon masti, 2-.vagona prekajeijega mesa in 25 vagonov moke.
Naših internirancev v Trebesin-gu še vedno niso izpustili, dasi je bilo to pogoj pri pogodbi premirja, katero so Nemci podpirali v Kranju. Njih imena so: Ferjančie Viktor, trgovec v Celovcu; Gabriel Muha, mizar in gostiti nicar^v Št. Janžu, Svetna vas, Pasarič Martin, trgovec v Bistrici v Rozu ; dr. Pirnat Ferdinand, odvetniški konc. v Celovcu; Pavel Janko, posestnikov sin, Borovi je r dr. Božič Valentin, Celovec; Schaller Janko, posestnikov sin, Logaves; Miha Schleicher, posestnik, Logaves; Vošpernik Matija, žuf>an, Vernj berg; Taucr Konradi žele«.' uslužbenec, Podgrad-Sinčaves; Cene Miha, posestnikov sin, Št. Jakob v Rožu; A meje Fani, uslužbenka Mohorjeve družbe, Celovec: Ar-nejc Kati, gospodinja, ,. Zffflec;
Sehaffer Adela, - gospodinja pri
grofu Goessu, Žrelec. r -J 1 r
Celovec. (Pa njega od nikoder ni . * .) Mesto je še vedno poln« najneverjetnejših sluhov. Posebno priljubljene so govorice o prihodu Lahov in o odhodu Srbov in Jugoslovanov iz Celovca. Tako se je v soboto dne 21. junija zbralo na u-licah zlasti pa v središču mesta, veliko ljudij, ki so bili vsi trjjno prepričani, da morajo Lah! prikorakati v Celovec točntf ob 10. uri dopoldne. Ker jih pa le ni bilo od nikoder, se je množica polagoma zopet razfla — prihod težko pričakovanih "zaveznikov" pa so določili za Tis dni pozneje.
Železna Kaplja. Naš trg je bil med prvimi, ki so ga naši junaški bratje Srbi nanovo osvobodili. Ker sta se pri nas mudila tudi' srb ska generala Smiljanič in Janko vič, jima je tukajšnje pevsk<f dru štvo napravilo v znak zahvale za osvoboditev in v znak spoštovanja do srbske vojske podoknico. Generalu Jankoviču, poveljniku 4. armade, so se predstavili tudi za stopniki belske in kapličke občine. Pri tej priložnosti je izročila gdč. Mara Piskernikova, hčerka belskega župana, generalu šopek iz naših planinskih cvetlic. General je deputacijo zelo ljubeznjivo sprejel in ji v svojem nagovoru zatrdil, da se naj sedaj naše ljud stvo zopet lahko mirno poprime svojega vsakdanjega dela, ker se mu hi treba več bati, da bi še kdaj stopila noga nemškega vojaka ne naša slovenska tla.
Nemec ga je ubil,... .
Cirkovce na Drav. p., 19. maja.
Pri zadnjih bojih na Korokem je nemila usoda zahtevala tudi iz tukajšnje občine mlado življenje V boju pri Sv. Marjeti ne dalfeč od Velikovca je padel zadet od krogle našega naj krutejšega sovražnika Nemca obče priljubljeni mladenič Ludovik Hraš, sin tukaj-
trwljenje in preganjanje, katen
je ubogi slovenski rod na K*ro škent stoletja prenašal, potrpezlji vo iu stanovitno in raje, kakor dr bi pestal nezvest svoji domovini in jeziku svojih očetov. In krona vseh prič, da je in mora biti Koroška slovenska, pa t je vojvodski prestol na Gosposvetskem polju, kjer si) je pred davnim pasom slovenski rod v slovenskem jeziku u-stoličeval svojega kneza, kateri mu je slovesno prisegel, da mu bo pravično vladal, ga ščitil in branil. Vojvodski prestol, ta svet spomin naše nekdanjima ve in samostojnosti, kamor tolikokrat roma jo naše misii Vtrpljenju in žalosti, a tudi v veselih dneh, ta še danes priča, slovesno priča, da je Koroška slovenska. Ta vojvodski prestol, nam toli mil in drag, pa je Nemcem silno neljub in neprijeten, ker venomer priča proti njihovim zlobnim namenom, uničiti, potujčiti slovenski rod. Iz golega sovraštva je dal leta 1914 koroški deželni odbor vojvodski prestol na Gosposvetskem polju zaplankati, da bi kranjskim Slovencem, kateri so nameravali potovati h Gospa Sveti, ja ne bilo možno videti ta bodrilni spomin: Mestni svet celovški pa je proti nameravanemu romanju kranjskih Slovencev slovesno protestiral, boječ se, da bi se isti na spominapolnih Gospo-svetskih tleh ne navžili novega navdušenja in novih mo«, protilira-nom svojih koroških bratov in sester. Koroški vsenemci so sklicali proti nameravanemu romanju celo velik protestni shod, na katerem je govoril znani vsenemški hujskač dr.xAngerer. Z velikim zadovoljstvom in veseljem so vzeli zbo-rovalci na znanje nekulturen čin koroškega deželnega odbora, da je dal isti vojvodski prestol na Gosposvetskem polju zaplankati. In tako morda še sedaj stoji, ta priča naše nekdanje slave, zaplankan in
HH HHHIIHI sapuščen na Gosposvetskem polju, šnjih posestnikov Jožefa in Tere-( ako še ga ni uničilo nemško div-
sednika mirovne konference o te lavnem gospodarskem iu finančnem položaju jugoslovanskega kraljestva. Delegacija je dobila od razgovora najboljši vtis.
Vprašanje povratka naših izseljencev. Belgrajski listi poročajo : V delokrog agrarne reforme spa da tudi vprašanje notranje kolo nizacije, repatriiranja naših izseljencev v Ameriki in drugih deželah in sploh preseljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žive v dru gih državah. Zato se bo ustanovil poseben urad, ki bo pod nadzorstvom ministra za socialno politiko.
Polnoletnost z 21. letom. V na
rodnem predstavništvu je bil spre jet zakon, da se začne polnoletnost z 21. letom, kar bo posebno prav prišlo mladim nevestam, da jim ne bo treba kupovati let.
Razdelitev veleposestev. Bel grad, 22. junija. Enketa o agrarni reformi je danes pričela posvetovanje o razdelitvi velejibsegtev. Debata je zelo živahna. Vrši se boj med zastopniki poljedelcev in združenimi veleposestniki. — Načrt zakona o agrarni reformi pride v najkrajšem času v plenum narodnega predstavništva. Politični krogi pričakujejo, da bo zakon sslasti v točkah glede Bosne in Hercegovine že pred počitnicami sptejet.
Kakšna bo žetev v Jugoslaviji?
Ministrstvo poljedelstva je dobilo iz Hrvaške in Slavonije zelo slaba poročila o letošnji letini Radi hladnega vremena j eposebno trpela koruza. V Srbiji je največ trpelo sadje, posebno slive. Tudi v Bosni je žito radi "neprestanega dežja spomladi precej trpeilo. Uničen je tudi ves plod slive, posebno v Po-savini. Radi tega rastejo cene žganja.
~ije Hraš, v nadepolnem cvetju* svojega življenja, star komaj 21 let.
Bojeval se je dolga tri leta na italijanski bojni črti, a se je od tukaj vendar srečno vrnil k svojim dragim, kjer se je vsaj nekoliko odpočil od prestanega truda in grozote vojne.
Ko ga je naša nova,' ljubljena domovina zopet poklicala pod o-rožje, je brez odlašanja storil svojo svetq dolžnost in je Sel z veseljem branit našo mlado državo Jugoslavijo zakletih sovražnikov.
Bojeval se je na večih krajih kot pravi Jugoslovanski junak z našimi sovražniki, dokler ga ni zadela smrtonosna krogla našega najhujšega sovražnika Nemca in storila konec mlademu življenju.
Kakor je bil zvest svoji domovini, tako je bil zvest tudi svojim starišen. Še predno je zadnjič odkorakal iz Maribora branit naš stari slovenski Korotan, je prihi-tel za trenotek še enkrat — zadnjič — se poslovit od svojih ljubljenih starišev, posebno še od svoje nad vse mu drage mamice. Pač ni mislil takrat, da gleda zadnjič mili obraz svoje ljubljene matere.
Dragi stariši mladega junaka! Tako vas je zadeLa bridka izguba najmlajšega in najljubšega sina treh sinov-vojakov. A bodi vam v tolažbo zavest, da je daroval vaš sin junaško svoje mlado življenje za našo novo, mlado domovino, Ijnbljeni naši Jugoslaviji.
Tebi, mladi junak, pa kličemo vsi ob slovesu: Bil si prvi junak iz tukajšnje župnije, ki si daroval cvet svojega življenja naši dragi in lepši domovini, zato Ti bodi večna čast in hvala! Ako tudi počiva Tvoje telo daleč od nas tam v Velikovriu na Koroškem, ne bo u gasnii Tvoj Spotišln med nami. Spominjali se še bomo vedno s ponosom, saj si za nas vse, za našo drago domovino Jugoslavijo daro val SVoje mlado življenje.
Vsem dragim omahljivcem, ki nimajo pravega poguma postaviti se na branik naše od vseh strani o-grožene domovine, pa bodi ta mladi junak najlepši vzgled pravega, zvestega braniteljai svoje drage domovine.
- j J,.	.-■!,! ■. . -.
Zaplankan vojvodski prestol.
Koroška, na kateri bijejo naši zatirani bratje in sestre že stoletja bud boj proti svojim tlačiteljem, gospocTstvaželjnim Nemcem, je slovenska. To nam dokazuje naša s krvjo in solzami pisana zgdjdovi na — to nam pričajo imena koroških mest, trgov in vasi, isto potr-de bistre reke, žuboreči potoki, visoke gore, prijazni holmi, zeleni gozdovi ter prijazne cerkvice po hribih in dolinah. To pričuje tudi
mmmm-
Denarne pošiljatve
—: za
kiuhjsko, Štajersko, hrvatsko
' x SLAVONIJO, BOSNO
ppšilja po pošti in kablju pod našo garancijo.
DANAŠNJE CENE:
Kron 100..........$ 3.90 .r*
1,000 ........... 38.00 -
10,000 .......... 370.00
STATE AND SAVINGS BANK 1935-37 Milwaukee Ave., blizu Western Ave. CHICAGO, ILLINOIS.
Odprto dnevno od 9—6. Ob pondeljkih in sobotah od 8:30 zjutraj do 8:30 zvečer. Ob nedeljah od 10—12.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
jastvo. Pa upajmo, da čas ni več daleč, ko bo vojvodski prestol na Gosposvetskem polju spet odplan-kan in prišel do svoje nekdanje slave. Ko bo izgnan kruti Nemec, ki je hujši od Turka, iz Slovenske
Koroške, si bo naš slovenski kmet
» ! '
spet ustoličeval kneza, ki mu bp dober, pravičen, ffer^W'ščitil; in bo obranil slov. rod, in za vedsy> bo tedaj zaplankana na naših tie nemška krivičnost, njihova grozodejstva, ki so jih izvrševali pad težko izkušenemu slovenskemu ro du, njihova kultura in ves spomin na nje.	' ' • n
VESTI IZ BELQRADA.
. .Demobilizacija. (Izvirno poročilo ljub. "Slovencu".) Belgrad, 7. julija. V novem zakonstvu je i;a-ročilo komandam divizij, fda naj pripravijo vse potrebno sa vojno likvidacijo in demobilizacijo. V vojnem ministrstvu pripravljajo odredbe za demobilizacijo in za u-reditev vojaške službe v mirnem času. Del demobilizacije se bo iz* vršil na Petrov dan.
Izmenjava denarja. (Izvirno poročilo "SdoVencu".) Belgrad, 7. julija. Ministrstvo financ je odredilo ,da se prepreči izguba državnih uradnikov pri izmenjavanju denarja, da morajo državnim u--radnikom zamenjavati denar drž. blagajne in sicer 100 dinarjev za 300 krort.~~
Velikodušna ljubezen antante do Jugoslavije. V Belgrad je do-šlo poročilo, da nam je antanta, o-ziroma njeni kapitalisti, naprtila odplačilo avstrijskih predvojnih in vojnih dolgov v znesku 3 milijard in poileg 250 milijonov, ki naj j^h plača Bosna še posebej. Skupna vsota bi bila večja kot vojna odškodnina, ki jo dobi Srbija. To je predvsem, italijansko maslo: za kaj Italija bi nas rada razgnala narazen in ker ne doseže tega z o-kupacijo, skuša to finančno. V Belgradu se je vršil po tej novici takoj ministrski svet pod predsedstvom regenta Aleksandra. Sklenili so, da odide takoj deputacija ministrov pod vodstvom ministrskega predsednika Protiča v Pariz, da posreduje. Ta čas bo nado-mestoval ministrskega predsednika dr. Korošec.
Naši ministri pri demenceauu. Pariški časopisi od 6. julija poročajo: Clemenceau je danes ob 11. v vojnem ministrstvu sprejel dele-, Racijo vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev, ministrskega predsednika Protiča, ministra m pravosodje Trifkoviča, roiiystra za rudarstvo in gozdarstvo Marinkovi-ča in ministra za pripravo konsti-tuante Kramer ja. u Zastopniki belgrajske ylade so poučili pred-
NAZNANILO IN ZAHVALA.

POZOR ROJAKI 1
NOVICA!
NOVICA!
Iz pravega pristnega hmelja in PURITAN MALT EXTRAKTA si vsak lahko naredi doma 6 galonov najboljšega hmelovca za $1.50. Poskusite enkrat, da se prepričate. Natančna navodila pošljemo z naročnino. Naročnina za manj kot $1.50 se ne pošilja. Z naročnino vred pošljite money order, bančni ček ali draft. —
#	-Iščemo zastopnikov.-
i	Vse pošiljatve se naj naslovijo na
M« Mladič, J. Verderbar Company
2ft03 So. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILL. (un. inc.)
Na več vprašanj od strani čita-teljev naznanjamo, da bomo pri-občevali s prihodnjo številko zopet redno pisma Mike €.
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem znancem in prijateljem, da je nam naša nepozabljena hčerka, oz. sestrica
ALBINA KRASOVEC
po kratki in mučni bolezn^ dne 23. julija ob 1. uri zjutraj mirno zaspala v Cios-podu v nežni mladosti 9 let in 9 mesecev.
Tem potom se srčno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nas tolažili v teh žalostnih časih. Hvala tudi deklicam, ki so ?e v i>elih oblačilih z venci na glavah udeležile pogreba in jo tako spremljale do hladnega groba.
Mlada pokoj niča je bila tudi članica otroškega oddelka dr. Sv. Jožefa št. 56 KSKJ.
Torej še enkrat hvala vsem, ki ste sfe udeležili pogreba in za krasne cvetlice, katere ste položili na gomilo naše ljubljene in nepo-zabljene hčerke.
Tebi, draga hčerka, naj pa sveti večna luč! Na zopctnq svidenje nad zvezdami!
9
Žalujoči ostali:
Martin Krasovec, oče;
Neža Krasovec, mati; .
Martin in John, brata.
V Leadville, Colo., dne 27. julija 1919.h
Bodite previdni z denarjem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
. Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opomin, kajti vsled večje množine denarja med ljudstvom delajo špekulantje velike dobičke z onimi, ki jim gredo na limanice.
Nas denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po svoji uljudni in hitri postrežbi.
Mi plačujemo na hranilne uloge
ki jih pripišemo k glavnici ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nad-zorstvom ylade Združenih držaT in članica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja v Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti z nevednostjo ljudstva.
Povprašajte nas za nasvet in cene, kadar želite poslati denar v staro domovino! *
Ako imate doma Liberty Bonde, izpostavljene nevarnostim ognja in tatov, prinesite jih k nam ter Vam jih bodemo shranili
braEplačno.	v
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša. lastnina. Odprto vsak dan izven nedelj in praznikov od 9. dop. do 3. pop.
THE JOLIET NATIONAL BANK
JOLIET, ILLINOIS
Kipitil $150.000.00. Prebitek $360.000.00.
Emil Bachman inc.
2107 SOy Hamlin Ave.
CHICAGO, ILLINOIS. ,
Največja slovanska tvornica društvenih zastav, znakov, regalij, kap, uniform in dragih druStv. potrebščin. Se topit* priporoča cenj. društvom K. S. K. J.
Poskusite enkrat s kakim naročilom pri nas in dobro boste po->streženi.
Kogar veseli kupiti farmo» naj takoj piše za pojasnilo in naj meni naznani, kako farmo si želi kupiti.
Jaz imam na prodaj ve5 farm od 40 do, 1200 akrov velike. Jaz imam gotovo farmo na prodaj, kakoršno si želite kopiti 8 poslopjem, da kar lahko začnete kmeto-vatl	• .
Prodajam farme in neobdelano zemljo po nizki ceni in lahke odplačilne obroke.
Ne kupite nikjer farme, dokler si ne ogledate farm, katere imam jaz na prodaj. Če to storite, si boste gotovo prihranili precej denarja. Pišite na naslov:
Ignac Česnik, WillarcL Wte.
MINERS STATE BANK.
CHISHOLM, MINN.
S tem se vam naznanja, da nam je zopet ipo-goce pošiljati DENAR V VSE KRAJE JUGOSLOVANSKIH DRŽAV. Denar pošiljamo po
dnevnem kurzu, ter jamčimo za vsako pošiljatev.
4 t »* * 4
Dalje se vam priporočamo za hranilne uloge in vse druge bančne posle. Banka posluje pod atrogim državnim nadzorstvom, in vaše uloge so pri nas abaolutno varne. ^ V
Za pojasnila nam pišite v slovenščini. ,
6. AVGUSTA" 1919".
Trinerjev Antiputrin
Severovu zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah.
Starec se je sicer nekoliko pognal proti durim, ko mu jih je za-Rtavil Jones s svojim širokim hrb-tomtom, je dedec spoznal, da nične pomaga< upirati se.
"No lepo ravnate z menoj," j( vpil in tolkel s palico ob tla. 'Človek pride obiskat gospoda Hol mesa, ini vidva, ki vaju še niti videl nisem v svojem življenju me zgrabita in postopata na tak na čin z menoj."
"Saj ne boste nič izgubili," sem ga pogovarjal. "Tudi zamu do časa vam bomo poravnali Vsedite se torej tja na zefo. Mi slim, da vam ne"bo treba dolg< čakati." Jezno je Šel_ proč od vrat in se vsedel. Glavo si je pod pri z roko, medtem pa sva midva jaz in Jones pušila naprej smod ke in se zopet spustila v pogovor. Kar naenkrat pa slišiva tih naju glas Hoknesov:
"Mislim, da bi lahko tudi meni ponudila eno smodko."
Prestrašena poskočiva s sto lov .
Kaj vidiva Nihče drugi ko Holmes sedi mirno iji zadovoljno na zofi.
"Holmes!" sem vzkliku .li"Vi tukaj? Kam pa je izginil oni starec?"
"Tukaj je tisti starec,'* mi j( odgovoril in molil šop belih lak kvišku. "Jukaj je — vlasulja brada, obrvi in vse drugo .Sicer se je nieni samemu zdelo, da sem dobro ponaredil masko, toda da se mi bo tako dobro obnesla, tegs pa si ne bi mislil."
"O, vi šaljivi Jaka!" je vpi' Jones ves vesel. "Kakšen izvrsten gledališki igralec bi bili vi lahko! — To je bila čisto prav« naduha in,to vaše štorkljanje jt vredno, deset funtov . šterlingov vsak teden. Vaše oči so sc mi /Av le sicer nekam znane. Kar tak« meni nič tebi nič pa že bi bili prišli od naju, kakor vidite." (Dalje prihodnjič.)
Prodat am
ŠIFKARTE
Za najhitreje, najsigurnejše in največje parobrode vseh prek morskih črt — osobito za
» l?	Curt ar d In francosko progo.
Dpnar pošiljam v stari kraj po najnižjih dnevnih kurzih ■L/Ciiai s posredovanjem naj sigurne j ših denarnih zavodov.	a
JOHN ZYETINA, 171« S. Racine Ave. vogal 18. ceste
M. V. SKVARCA, poslovodja. Telefon: Canat 4503.	CHICAGO, ILL.|
Za pošteno poslovanje jamči moja 25 letna uspešna skušnja v tej trgovini. Pišite glede kretanja parnikov, pridobitve potnih listov (posov) in vožnih cen.
POZOR1 POZOR!
Izšel je novi obširni cenik DOMAČIH ZELIŠČNIH ZDRAVIL (priporočenih po župniku Kneip-pu).
Poleg vsakega zdravila je na kratko razloženo, za kaj in pri kateri bolezni se rabi.
Ta cenik bo vodnik k Vašemu zdravju.
Pišite ponj še danes. Pošljem ga brezplačno.
Math. Pezdir, Box 772, City Hall Sta.,
New York, N. Y.

SAMO IZKUŠEN NOTAR
Vam zamore urediti Vaše^posle v starem kraju.
Za izdelovanje pooblastil, kupo - prodajnih pogodb, vknjižb, izbrisov, potrdil, obveznic i. t. d. se vedno obrnite na mene. MOJA PRAKTIČNA IZKUŠNJA VAM JAMČI DOBliO DELO.
Varujte še slamnatih modrijanov in mazačev!
Pojasnila glede potovanja v staro domovino dajem brezplačno.	'	S_
ANTON ZBAŠNIK, Javni Notar, soba 102 Bakewell Bldg., Corner Diamond and Grant Sts., Pittsburgh, Pa.
(Naslov na domu 5633 Butler St.)

Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja.
Skoro le 30 let se Trinerjeva zdravil* uspešno rabijo z največjim zaupanjem. ▲ to tuai radi pranega vero fca. ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lokov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačevati za potrobščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemaleem vse kar več plačajo za nje.
Trinerjevo Ameriško Zdravilno
Komfort za noge.
Ako »o Vam ranjene noge ali se Vam pote ter na ta način povzročajo občutne bolečnine, ki Ig o in ustvarjajo srbljenje, ako ifebreknejo noge v čevlijh in rane povzročajo prfhoji trptenje, ne cagajte. Dobite m pri Vašemu lekarnarju
Severa'« > Foot Powder
(Severov Prašek za noge) in kom-* fort za Vaše noge bo zagotovljen. To je prijeten prašek za noge. Malo posutega praška med prsti in na vrh ter podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak čevelj ali nogovico povzroči čudeže. Cena 25 ccnti in lc davka.
:: ZNAMENJE ŠTIRIH ::
Londonska povest Angleški spisal A. Conan Doyle. Poslovenil D. B-t-n.
(Dalje.)
4'Grem pogledat ob reki, gospod doktor. Prevdaril sem. vso stvar in ne najdem nobene druge pomoči. Na vsak način moram
poskusiti.f	......
" Potem grem pa lahko tudi jaz z vami?" sem pristavil nato.
"Nikakor ne, veliko večjo u-slugo mi storite, če ostanete tu namesto mene. Tudi jaz grem lc nerad, kajti mogoče je, da pride (•cz dan kakšno poročilo, čeprav je bil naš Wiggins sinoči zelo poparjen. Prosim vas, odprite vsako pismo in brzojavko ter ravnajte, ec pride kaj novega, kakor najbolje veste in znate. Se li lahko zaneseni na vas?"
"Popolnoma."
"Bojim se, da mi ne boste mogli čisto nič sporočiti, ker sam ne vem, kje bom. Če bo šlo vse posreči, mislim da bom kmalu nazaj. Nekaj bom že izvedel, pred-' 110 se vrnem."
Po teh besedah je odšel.—
Dopoldne še ničesar o njem nisem izvedel. Opoldne pa je prinesel časopis "Standard" to le novico :
"Zaloigra v Norwoodu je mnogo bolj zapletena in skrivnostna, nego se je v začetku mislilo. Nove priče so dokazale, da je Tadej Šolto popolnoma nedolžen. O11, kakor tudi hišna oskrbnica gospa Bernstone«ta bila izpuščena iz zo-pora. Policija je na sledu pravim zločincem. Državni organi so pri delu; Athelney Jones jih zasleduje s svojo občeznano eneržijo in bistroumnostjo. Vsak hip je pri-čakovahi, da zgrabijo zločince."
Naš prijatelj Šolto je torej prost," sem si mislil, €<to je dobro. Radoveden sem pa, kaj naj pomeni to novo odkritje; zdi se mi, da vselej tako pijejo, kadar ne vedo ne naprej ne nazaj."
Že sem hotel časopis odložiti, kar zapazim na zadnji strani sledeči oglas:
Kdo ve? — Čolnar Mprdekal Smith in njegov sin Žon sta zapustila zadnji torek, nekako ob ifrfch zjutraj Smithovo ladjestajo s par-nikom "Aurora." Imenovana ladje je črna z dvema rdečima pasovoma," dimnik črn zbelim pasom. Kdor prinese kakšno poročilo, kje da se nahaja imenovani ^Tordekal Hmith z ladjo "Aurora", "bodisi gospe j Smith ali pa v Baker ulico h. št. 221 b dobi nagrado 5 funtov šterlingov (120) kron,)"
Gotovo je dal Holmes sam natisniti to objavo, naslov y "Baker ulici" je pričal to dovolj jasno. Misel je bila gotovo zelo duhovita, kajti begunci bodo sicer objavo brali, toda ne bodo slutili nič druzega," ko da je žena v velikih skrbeh za svojega moža.
Dan se mi je zdel1 jako dolg. Kadarkoli je kdo potrkal tam spodaj na vrata, ali ' kadarkoli sem Čul kak hiter korak na cesti sem že mislil, da prihaja Holmes sam, ali pa kdo prinaša pojasnilo k njegovemu oglasu v časopisu. Poizkušal sem kaj citati, toda zamislil sem se takoj ka mdrugam. Morda se silovito vara in vse njegovo zasledovanje visi v zraku? Telo največji veleumni se časih motijo prav radi tega, ker prezirajo priprostejšo razlago kake težkoče ter iščejo dlako v jajcu tam, kjer je ni.
Okrog treh popoldne je nekdo prav močno pozvonil. V veži sc ie zaslišal zapovedujoč glas: kmalu na to stopi v mojo sobo, v moje največje začudenje sam državni policist Athelney Jones. Na o-brazu se mu je brala neka pobi-tost, njegovo obnašanje pa je bilo skoro ponižno.
"Dober dan, gospod doktor," me je ogovoril.
"Gospoda Holmesa ni doma, kaj ne?"
"Ne, tudi ne vem, kedaj pridf. Mogoče ga počakate? Vsedite se, prosim, in prižgite si smodko." Ponudil sem mu zavitek s smod-kami .
"Prosim, prav rad." je odgovoril ter si obrisal z rdečim robcem pot s čela.
"Ali smem ponuditi čašico -whiskyja (whisky-žganje) s soda-vico?"
"Pol čašiee, prosim. Človek potrebuje okrepčila, če se mora- v taki vročini mučiti kakor jaz. — Ali se še spominjate moje slutnje glede umora v Norwwodu?
"Seveda se spominjam, saj ste %am vendar natančno razložili svoje mnenje."	1
"Žal, da sem moi*al svoje misli irpremeniti. Že sem imel gospoda Tadeja Šolto dobro v škrip cih, pa se mi je izmuznil.
Dokazal je namreč s pričami svoj "alibi" (t. j. odsotnost) — od. trenutka namreč, ko je šel od svojega rajnega brata, so ga v^s čas videle različne priče. Potemtakem ni bil on tisti, ki je plezal po strehi in prišel skozi podstrešno okno v solfo. Vsekakor je ta stvar nerazumljiva in jaz bom ob vse zaupanje pri višjih, ako ne najdem zločincev. Zato bi prav rad videl, ako bi mi kdo mogel kaj pomagati iz te zadrege."
"In kdo bi bil ta?"
"Vaš prijatelj Šerlok Holmes, je res čudovit človek," je nada 1 je val s hripavim glasom zaupljivo. "Njega ne užene nihče. Vsako stvar, ki jo začne preiskovati, tudi dožene. Sicer ne .sklepa po vseh pravilih in njegova sodba je časih nekoliko prehitra, toda on bi bil lahko izvtste državni policist — to povem vsakemu v brk, kdor hoče slišati. Davi sem prejel brzojavko od njega. Zdi se mi, da je prišel na pravo sled glede Šoltovih morilcev.
Tu imam brzojavko."
Bila je oddana okrog poldne v "Ljudskem predmestju (Poplar) in se je glasila:
"Pojdite takoj v Baker ulico: če me ne bo tam, me počakajte. Zasledujem morilce gospoda Šolto. Lahko nas nocoj spremljate, če se hočete udeležiti tega lova."
"Izvrstno. Gotovo je dobil zopet pravo sled," sem pripomnil jaz.
"Ha. kaj jo je bil tudi on izgubil?" je vzkliknil Jones z vidno zadovoljnostjo. "Da, da celo najboljšim možem se včasih štrena zmeša. Mogoče da bo tudi zdaj prazno grmenje brez dežja; vendar pa je moja dolžnost, da kot višji državni policist ne zamudim nobehe -priložnosti. —i TbdaC nekdo prihaja. Morda je on sam."
Slišali so se težki koraki po stopnjicah gori ter močno sopihanje in hropenje ko da prihaja kak naduštjiv človek. Postal je en,-krat, dvakrat, ko da ga stopnice preveč dajejo, slednjič je vendar dospel do vrat ter odprl.
Bil je že bolj prileten mož v mornarski obleki. .DebejTo volneno jopico je imel zapeto pod vratom ; njegov hrbet je bil že nekoliko upognjen, kolena pa so se mu šibila. Na grčevo palico uprt je ytal ko pribit sredi sobe in hro-pel, da so se mu kar rame povzdigovale. Pisana ovijalka,'ki si jo je .bil ovil krog vratu, je skrivala njegov obraz tako, da ni bilo videti drugega ko dvoje ostrih oči, ki so srpo gledale izpod belih o-brvi, in pa dolga brada. Z eno besedo, name je delal vtis poštenega starega mornarja, ki je prišel ob vse.	*
"Kaj bi radi, mož?" sem ga vprašal.
Počasi prevjdno -je pogledal krog sebe.
Ali je go^>od Šerlok Holmes doma?"
"Ne, toda jaz ga zastopam in mu bom sporočil vse, kar mi naročite."
"Ne, z njim samim moram go-vojti."
V Toda, če sem vam že rekel, da ga jaz zastopani! Ali imate morda kakšno novico zastran par-nika gospoda Mordekai Smithaf
"Da. Jaz vem dobro, kje stoji. Vem tudi kje sta ptička, ki ju je naložil. Vem, kje je zaklad. Vem vse."
* "Potem mi pa povejte in jaz ga obvestim."
"Jaz moram njemu osebno izročiti," je ponovil zopet svoje-glavno, kakor«stari ljudje sploh. • "No, dobro, potem ga pa morate počakati.'-'
"Čakati ? Ali naj morda komu na ljflbo izgubim ta cel dan? Če gotpoda Holmesa ni doma, potem naj pa gospod Holmes sam vse izvoha. Vama pa. ne zaupam in ne povem nobene besede."
Štorkljal je proti durim, toda Jones ga je prehitel. ,"<?
"Počakajte nekoliko prijatelj', je rekel, "vi imate prevažne novice zato ne smete oditi. Hočeš nočeš ostanete tukaj ,dokler se ^ vrne gospod Holmes."
ji
torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi avoje stališče. Izmed vseh boWni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih i šelodcu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino oAisti iolodre in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi lek. so prosti vsakorine ue potrebne mešanice in vsebujejo le potrebne Zdravilne grenke koreniniee ter krasno šareče rudele vino. V zadnvi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriUkah. ki rade nadlegujejo ionske ob premembi žitja ali rudarje in affvge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste naili ▼ njem neprecenljivo vrednost. Dobite /š v vseh lekarnah.
Ustanovllena let« 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 6 O LET
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 ulagateljev. Nj eno skupno premoženje, ali imetje znaia nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček *uaša nad $550.000.00, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vale prihranke ▼ " ! ; .j, NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JO LIETU.
Nirastli odrasti si ptllitn« pripisujejo k glavnici, QQL ali pa Izplačujejo na hranilno ulogo ol $1.00 naproj.
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET.
eJollet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".
396
Grenko Vino
ŽELITE FARMO?
Samoumevno jo odgovor, DA.
Vpraša sc prvo vsakdo: Kje, v katerem kraju dobini najboljšo zemljo iu pocl kakšnimi pogoji?
Zatorej Vas vabimo, da se z zaupanjem obrnete do nas za natančnejša pojasnila.
Mi imamo več lepih in dobrili farm in obilo neobdelane zemlje.
Gotovo imamo farmo, katera se •bode vam dopadla.
Naša zemlja je ležeča v krasnem in enem najrodovitejših o-trajev dežele Wisconsin.
Prodajamo na lahke odplačilne obroke.
PER OLA LAND, CO.
Cranc^on, Wis.
Pišite slovensko!
Kila umori 7000 ljudi j na leto.
Sedem tiso« oseb umrje na let« ta— kilo,—Uko se glasijo namreč mrtvaški listi. Čemu T Ker so nesrečniki sami sebe sanemarili. ali se pa niso dosti oxirali na oteklino na obolelem delu telesa vsled u trganja, ali kile. Kako je pa s Vami T Ali se ludi Yi zanemarjate ■ tem. da nosite le kako obvezo, ali kaj drugega T Taka obveza je samo za silo, podobna slabi opori pri veliki steni, da m ne poru ii. Taka obveza ne more tako delovati, kakor kaka mehanična priprava. Če se preveč stisnete s obvezo, ustavlja to cirkulacijo krvi; taka ebveza drgne tudi oslabele milice, ki potrebujejo največ prebrane.
Veda in umetnost je pa lxnalla način, ki vsetnu temu odpoaaga. Vsakd* »d nosi sedaj kako obvezo, ail pas iifw kilo naj bi enkrat ZASTONJ poskusU takozvano PLAPAO metodo, ki je najbolj umetna, logična in uspeina prt domačemu zdravljenju kile. Ta način ja fea svetovno znan.
PLAPAO BLAZINICA, kadar ae jo tesno k telesu pritisne, se ne premakne s prostora, vsled tega tudi bolnika nič ne t$ži. Ta blazinica je mehka kot Ka-met, lahka pri noinji in po ceni. Rabite jo lahko med delom, ali počitkom. Nima nič jermenov, privez, ali trakov.
Učite se torej kako je mogoče ustavljati naravnim potom odprtino u trganja (kile) da Vas isto ne bo vedno telilo. Pošljite svoje ime hi rtaslov ie danes na naslov f PLAPAO CO., Block 3267, St. Lottie, Mm da Vam polijemo ZASTONJ ne po o ku I njo Plapao in vsa potrebna navodila.	»
i I • f nillPn ICU I IIIIIICilT Proder® VMl*j T kowm boleiine, zato pa je slaati
I ItlHEllJEl Lili ImEH J baffo, otr^kiti*' gleinjev^ln dru^ ^a j hi'tre^L
in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi m drgnenje tiveev in ca ma-I zanje po kopanju nog. Dobite je v v»eh lekarnah.
je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuiiajev in drugih kotnih otvorov. Dobi m v vseh lekarnah.
13
JOSEPH TRINER CO.
Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave.	CHICAGO, ILLINOIS <
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV.
NAJNOVEJŠE NAGRADE SO DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOLD MEDAL—SAN FRANCISCO 1916, GRAND PRIX—PANAMA 1916.