Leto 1899, Državni zakonik za kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru. Kos CVI. — Izdan in razposlan dne 29. decembra 1899. Vsebina: St. 254. Ukaz o enakomerni uredbi, nadzorstvu in preiskavi luči in znamenj na podstavi predpisov v obrambo, da ne trči na morju ladja ob ladjo (ukaz c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. aprila 1897. L). * 54. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 28. decembra 1899. 1. o enakomerni uredbi, nadzorstvu in preiskavi luči in znamenj na podstavi predpisov v obrambo, da ne trči na morju ladja ob ladjo (ukaz c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. aprila 1897.1. [drž. zak. št. 95]). Uvodna določila. Ladje in plovila ne smejo, ravnaje se po predpisih v obrambo, da ne trči na morju ladja ob ladjo, kazati in rabiti nikakih drugače urejenih luči in znamenj, in jih na nikak drug način uporabljati nego je to določeno z nastopnimi predpisi in jim gre po njihovi vrsti in velikosti. Število in vrsto luči in znamenil, ki morajo biti v zalogi na ladji, je spoznati iz tabele I. Pri vsakem c. kr. pristanskem in pomorsko-zdravstvenem kapitanatu mora biti po en uzorec različnih vrst predpisanih svetilk v povsem opremljenem stanju, ki ga je tam hraniti na pogled. Luči. Splošna določila. člen 1. Vse luči, ki jih morajo imeti ali kazati ladje in plovila v zmislu predpisov v obrambo, da ne trči na morju ladja ob ladjo, se morajo nastopnim določilom primerno urediti in tako namestiti ali postaviti, da je njih nemotena vidnost v vseh okolno-stih in razmerah varovana. Na jadrenicah ne sme izprememba jadrove lege ali pomnožitev jader nikakor kratiti vidnosti luči. Rasvetljava v notranjosti ladij ne sine nikdar biti povod, da bi se mogla zamenjati s katero lučlj, ki jih je imeti po predpisu. Električni vodi vseh za luči rabljenih žarnic morajo biti tako zavarovani, da se je kolikor moči ogibati poškodeb katere koli vrste. Svetilnice in svetiljke vseh lučij, ki jih je predpisano imeti, je shranjevati na ladji na zato pripravnem, primerno varovanem kraju, ako moči na krovu. Nadomestne svetilnice in svetiljke stranskih in vrhnih (fockovih) luči je shranjevati na parnikih v mostni hišici ali na krovu v posebni kamrici za luči. Da snaži, vzdržuje in shranjuje vse luči, to je izročiti za to določeni pripravni osebi ladijskega mošlva, ki jo je v ladijski vlogi vpisati v tej službi, in katero 209 , (Slovenlsch.) Nas tava. Ščitki in platišča. lahko v tej lastnosti poklicana oblastva z brodnikom vred pozovejo na zagovor. S tem pa se ne odpravlja odgovornost drugih oseb, katerim je začasno naročeno ravnati z lučmi, ali ki so poklicane za to. Stranske luči. Člen II. §• 1. Ladje naj svoje stranske luči namestijo kolikor moči pred srednjim odsekom in kolikor moči daleč naprej na dotični strani boka na takem mestu, tako in v taki višini, da je varovana njena predpisana vidnost in da so luči po možnosti zavarovane pred poškodbo z valovi. Za taka mesta so pripravni stranski konci mostov za poveljništvo, sprednji kastel, najviše ležeči skrajnejši deli omar za kolesa, nalašč zato urejeni škripci, izkladala, platišča ali stolpiči za luči. Raba čolnarskih škripcev za to, da bi nosili stranske luči, ni dovoljena. 4, b). Ako na svetilnicah stranskih luči ni nikake primerne priprave, da bi bila polna luč stranskih luči vidna res samo na dve črti čez prečno smer nazaj, narediti je ozadnjo poprečno steno ščitka tako, da naprej štrleči del stransko luč v predpisani smeri nazaj zatemni (glej razpredelnico II, podobi 5 c) in 6 c). Višina ščitkov mora biti višini svetiljk vsaj enaka. Ščitek stranske luči na krmi bodi zeleno, ščitek stranske luči na levi strani pa rdeče namazan. Da se zelena in rdeča stranska luč ne moreta zamenjati, kadar se postavljata, je na platiščih, na katerih stoje luči, na ščitkih ali okrovih svetilnic namestiti tako pripravo, da se more zelena luč izpostaviti samo na krmi, rdeča luč pa samo na levi strani. Ako se smejo na malih ladjah ali lavdskih plovilih (člen 6 in 8 predpisov v obrambo, da ne trči na morju ladja ob ladjo) rabiti prenosne stranske luči, je ščitke na svetilnicah stalno namestiti in se smejo urediti, da se dadö sukati. Ploskev platišča sme samo malo segati čez podstavo svetiljke za stransko luč. §. 3. §■ 2. Ščitki in platišča stranskih luči je brez vsako-jake ovire namestiti in zanesljivo pritrditi na kakem omenjenem ali drugače primernem mestu. Ako so taki ščitki nameščeni na nalašč urejenih škripcih, izkladalili ali platiščih, morajo segati tako proti zunanjemu boku, da je stranske luči moči videti brez prestanka v predpisani smeri. Stolpiči za luči, ki služijo za to, da se dadö vanje stranske luči in ki jih je kolikor moči daleč naprej postaviti; morajo imeti na svojem sprednjem delu v primerni višini odprtino, da dovolijo ločnim žarkom izstop vi predpisani smeri (tabela III, podobi 1 in 2). 'Odprtine morajo biti zaprte s steklenimi okni iz brezbarvnega stekla najboljše vrste, ki so narejena iz enega kosa. Stolpiči za 1»SA Ladije in plovila na jadra z manj nego 80 be-čev kosmate prostornine, ki nimajo poprečnih jader in ne morejo imeti luči na škripcih, ne da bi se ovirala raba jader in tekočega blaga, smejo platišče in ščitek pritrditi na fockovih vrveh; pritrjeni pa morajo biti tako, da popolnoma ustrezajo predpisanemu namenu. Ščitki stranskih luči morajo biti tako dolgi, da mole, merjeni od središča plamena, vsaj 91 centimetrov pred luči. Ščitki morajo biti vzporedno k smeri podseka (kilja) tako pritrjeni in luč mora bili tako zatemnjena, da je črta, ki se potegne od zunanjega roba glavne skobe ščitka (razpredelnica II, podobi I in 2, a) k notranjemu robu stenja ali električnega žarečega telesa, oziroma z zunanjo ploskvo zunanje skobe tvorjena ravnina vzporedna s smerjo podseka (razpredelnica II, podobe 3, b in Ako se rabi v svetilnici več nego en stenj, bodi ravnokar omenjena odprtina primerno večja. Razen tega naj imajo ti stolpiči za luči odpr.ine ali pripravo, ki omogočuje, da se pregleduje, ali se luč zatemnjuje tako, kakor je ustanovljeno. g. 4. Oscilujočim ščitkom (tabela IV, podobe 1, 2, 3 in 4) je dajati v obče prednost pred kardansko obešenim svetiljkam; samo za ladje, ki kažejo pogosto in veliko izpremembo v trimi, so te svetiljke koristneje. Ako so stranske luči kardansko obešene, morajo biti točke obesa s središčem leč v vodoravni ravnici, da ostane kot, v katerem sc najbolj diver- i » Oscllujočl in kardanrf* obešanj®* s 8T8tH]k6. gujoči žarki križajo drug drugega, kolikor moči konstanten. Ako pa so luči in ščitki skupno kardansko obešeni, odpade ta oprezna naredba, in sme biti ravnica točk za obešanje pod ali nad središčem leče. Pri stranskih lučih, ki imajo oscilujoče ščitke ali so kardansko obešene, smejo biti leče bolj konveksne, nego je to predpisano po §. 6, predzadnjem odstavku, za'stalno nameščene luči z ozirom na eventualen nagib ladje. §• 5. Svetiljke stranskih luči morajo biti iz bakra ali bele pločevine narejene in znotraj povsem dobro pocinjene. Ako so svetiljke narejene iz bakra, je bočno stran, na kateri jih je rabiti, poočititi s kovinsko tablico z napisom na njih in razen tega je v vratih svetiljke napraviti malo odprtino, pokrito z enako-barvnim steklom. Ako so svetiljke narejene iz bele pločevine, morajo biti zunaj namazane z barvo, enako svojemu steklu in ščitku, torej stranske luči na krmi zeleno, luči na levi strani rdeče. Vrhu tega je svetiljke opremiti s tako pripravo, da jih je moči postaviti samo na bočni strani, določeni za nje. Svetiljkina odprtina za zrak in dim mora biti zadostno velika in tako urejena, da prepih ne more ugasniti plamena in da se plamen vsled močnega vetra ali silnega gibanja ladje ne kadi premočno. Te odprtine smejo biti, ako se rabi električna luč, zaprte v obrambo, da ne pride v nje mokrota in da se žarnice varujejo, da ne razpočijo. Sveliljka mora biti vrhu tega tako narejena, da pene ali voda ne morejo vstopiti v taki množini, da bi se svetilna moč luči tudi le najmanje kratila. Tudi sc sme svetiljka v obrano leč opremili s finimi, ši-rokozanjkastimi kovinskimi mrežami, ki ne kratijo vidnosti luči. Da se ugotovi, da je polna luč stranskih luči res vidna na dve črti čez prečno smer nazaj, morajo biti svetiljke tako urejene, da zadene črta, potegnjena od ozadnjega roba stenja v smer na dve črti od prečne smeri nazaj, ravno še prosti ozadnji rob leče. Ako stoji stenj navpično na kiljevo črto ladje, potegniti je to črto od notranjega roba stenja, in če se rabi več stenjev, od notranjega roba najbolj notranjega stenja (glej tabelo VI, podobe 1, 2, 3). Vse po tabeli I predpisane svetiljke stranskih luči morajo biti enako narejene in urejene. Oblika svetiljk stranskih luči je razvidna iz podob 1 in 2 na tabeli V ; dimenzije je povzeti iz tabele XIV, po kateri so ladje razdeljene v šest vrst. §. 6. Rabiti krogovemu loku slično vzbočena navadna stekla enakomerne debelosti je pri stranskih lučih strogo prepovedano, in se s tem izrečno ukazuje, da je za barvane stranske luči rabiti edino le dioptrične (tabela VII, podoba 1) ali plankonveksne leče (tabela VII, podoba 2). Izvzeti so samo parniki z manj nego 40 bečev kosmate prostornine, male parnice, lavdski parniki, lavdska plovila na jadra in plovila na jadra z manj nego 20 bečev kosmate prostornine, ako nosijo mesto dvobarvnih zapahov, oziroma mesto svetiljke z zelenim in rdečim zapahom, stranske luči. Leče morajo biti narejene iz kronskega ali flintnega stekla (kristala), povsem obrušene, docela brez zračnih mehurčkov ali drugih vidnih nedo-statkov kakor peg ali navpičnih prask, ki bi razkropile žarke in oslabile barvo. Da se ugotovi, da se more izstopajoča luč od vseh mest, ki pridejo v poštev, enakomerno videti, je paziti na to : 1. da krivina leč ustreza izseku krogovega loka, in 2. da izhaja polumer, ki naredi ta krogov lok, iz središča plamena; v tem primeru bode potem plamen enako daleč oddaljen od vsake točke leče, ki leži v isti vodoravni ravnici. Obseg leč stranskih luči mora, odštevši v sve-liljko vkovani del, zadostovati, da oklepa predpisani kot 10 črt; njihova višina ne sme v nobenem primeru biti manjša nego njihov polumer. Krivina zunanjega dela plankonveksnih leč in krivina dotičnih delov zunanje ploskve dioptričnih leč mora biti tako odrejena, da se s tem doseže željena združitev lučnih žarkov; pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da se more luč v čistem zraku v temni noči videti na razdaljo ne manj nego ene Leče. ! morske milje, če je stranska luč tudi 20 stopinj nagnjena nad ali pod vodoravno ravnico. Dimenzije predpisanih leč je povzeti iz tabele XIV. §• 7. Barva leč. Stranska luč na krmi mora biti modrozelene, stranska luč na levi strani črešnjevo-rdeče barve in obe morata imeti tako moč barve, da se morejo do-tične barve na predpisano daljavo v vseh okolnostih in razmerah povsem natančno razločevati. Barva stranskih luči se sme samo doseči ali z enakomerno barvanimi plankonveksnimi lečami ali s primerno barvanimi in vpognjenimi steklenimi tablicami, ki so stalno vpostavljene ali vrinjene med brezbarvno dioptrično ali plankonveksno lečo in med virom luči neposredno za lečo. Ker barvane leče absorbujejo mnogo svetilne moči, je na zadnje omenjenemu načinu dobivanja barve tudi pri plan-konveksnih lečah brezpogojno dati prednost. Ako se barva luči provzroči na ta način, se morajo rabiti za svetilnico stekleni cilindri, in stekleno tablico, ki je določena, da se vrine, je vkovati v kovinski okvir, da se kolikor moči odvrne, da se ne zlomi. Imeti mora eilindrsko obliko in biti tako velika, da morejo izstopati edino samo barvasti žarki, in naj se pritisne v krivini notranje plošče leče. V okrovu sve-tiljke je na primernem mestu narediti vodilno skobo, da se vpostavi barvasta steklena tablica in da jo nepremično drži. V obrambo, da se različno barvane steklene tablice ne zamenjajo in da se „ne namestijo na napačnem kraju, se mora potrebno poskrbeti, da se za stransko luč na krmi določene steklene tablice ne morejo postavit' v svetiljko na levi strani in narobe, prav tako tudi, da se dado vrata svetiljke zapreti samo tedaj, kadar je barvasta steklena tablica na pravem mestu. Vsaka ladja naj ima seboj zadostno število barvastih steklenih tablic za izmeno. §. 8. Uredba svetiijk. Za stransko luči rabljene svetilnice morajo imeti ali svetiljko, urejeno za razsvetljavo z rudninskim ali rastlinskim oljem, ali električno žarnico. Raba iste svetiljke za razsvetljavo z rudninskim in rastlinskim oljem se ne dopušča. Svetiljkina posoda mora biti tako sestavljena, da je sreda najbolj sve- tečega dela plamena ali električnega žarečega telesa v središču vodoravnega krogovega loka leč, in to v sredi njene višine, in da zunanji rob ne odriva lučnih žarkov, merečih proti spodnjemu delu leče. Svetiljkine posode teh svetilnic morajo imeli toliko prostora, da morejo zložno vzprejeti gorivo, potrebno za dobo vsaj 16 ur, in poskrbeti je, da se v svetilnici pritrdé nepremično. V svetiljkine posode, določene za rabo petroleja, se lahko vloži mali košček navadne morske gobe dobre vrste, ki naj v svetiljki se nahajajočo tekočino drži deloma popito, da se ne razlije petrolej, ako bi bilo morje razburkano. V tem primeru pa mora biti stenj tako dolg, da leži na dnu svetiljkine posode. Za vsako svetilnico je imeti na ladji dvojno število povsem enakomerno urejenih svetiijk. Vsaka svetilnica, ki ima električno luč, naj bo tako urejena, da se more luč nemudoma nadomestiti z lučjo za razsvetljavo z rudninskim ali rastlinskim oljem; ako pa svetilnica z električno lučjo ni tako urejena, morajo biti na razpolago za te vrste razsvetljave uporabne nadomestne svetiljke v primernem številu in pripravljene za takojšno rabo (člen I). Svetilna moč svetiijk stranskih luči mora bili tako silna, da ostane lučitn predpisana daljava vidnosti obvarovana v vseh razmerah. Ako se postavijo v stolpičih za luči, se morajo uporabljati svetiljke z večjo svetilno močjo, nego pri stranskih lučih, izpostavljenih tako, kakor je sicer običajno. V svetiljke stranskih luči, urejene za električno razsvetljavo, se sme postaviti samo ena žarnica, koje moč luči mora znašati vsaj IG normalnih sveč. Za svetiljke stranskih luči se smejo rabiti samo stenji in žm«*'1' stenji v trakih, in to kot plošnali in okrogli stenji. Raba stenjev iz bombaževega baržuna (corduroy) je prepovedana. fl Različne razvrstitve stenjev so razvidne iz podob 1, *£ in 3 na tabeli Vlil, in njih dimenzije iz * tabele XIV. Stcnjeva širina ne sme pri'rudninskem olju znašati manje nego 25 milimetrov, pri rastlinskem olju ne manje nego 44 milimetrov. Plošnati stenji s 25 milimetri širine morajo vedno navpično stali na kiljevo smer, stenji večjih širin pa se lahko postavijo s poljubnim kotom, toda vedno tako, da širina v na- vpičnici na kiljevo smer (merjena projekcija) ne znaša manje nego 25 milimetrov in ne več nego 50 milimetrov. Rabi okroglih stenjev je, kjer le moči, dati prednost pred plošnatimi stenji. Porabljaje električne luči se pripuščajo samo take žarnice, ki nosijo fabriški kolek, ki jamči predpisano moč luči. Svetilni deli žarnice ne smejo imeti manjše širine nego 25 milimetrov in ne večje širine nego 50 milimetrov. Da se stenji ali žarnice nepremično ohranijo v predpisani ali željeni legi, se mora s pripravno priredbo onemogočiti, da bi se sukalo držalo stenja ali žarnice. Ker se ob daljši ralu žarnic prime notranjih sten stekla pogosto nekaj črnega, kar slabi luč, in ker goré žarnice samo omejen čas, in se vrhu tega tudi lahko zlomijo ali počijo, mora biti na ladji vedno večje število nadomestnih žarnic v zalogi in v zmislu člena I pripravljenih za takojšnjo rabo. §■ 10. Okleni cilindri. Ako se rabijo za svetiljke stranskih luči stekleni cilindri, morajo biti iz navadnega trdega stekla najboljše vrste in najboljše oblike. Za vsako svetil-nico mora biti vsaj pet nadomestnih cilindrov na ladji in pripravljenih za rabo. Barvani stekleni cilindri se ne smejo z nobenim pogojem rabiti, da bi se dosegla barva pri stranskih lučih. §• 11. Sektorji. Vsaka svetilnica, bodisi urejena za razsvetljavo z rudninskim ali rastlinskim oljem, naj ima iz kovine trpežno narejen, posrebren in brez pogreška likan reflektor, ki kolikoi* moči povišuje učinek luči. Reflektor, ki ga je imeti vedno v povsem brez-pogrešnem stanju, bodi tako seslavljen in postavljen, da leži njegova vodoravna os v isti ravnini z vodoravno osjo leče, in da izhaja polumer njegove krivine iz središča plamena; v tem primeru se združita krivinsko središče leče in središče reflektorja v središču plamena. Reflektor na eni strani ne srne biti tako majhen, da bi kaka črta, izhajajoča od kake točke lečine površine in prehajajoča skozi središče plamena, ne zadela ob njegovo površino, na drugi strani pa ne tako velik, da bi mogel katerikoli žarek luči, ki (rade na lečo, pretrgati. Poskrbeti je za to, da se more reflektor namestiti samo na namenu primernem mestu in da se more svetiljka z reflektorjem vpostaviti v svetilnico samo tedaj, kadar je pravilno postavljen. Reflektorji stranskih luči, ki se dadö odvzeti, smejo odpasti, ako se rabi električna luč. Sprednje luči. Člen 111. 8. 12. Sprednjo luč je namestiti na sprednjem jam- Rako se postavi, boru, pred njim ali pa na sprednjem delu ladje nepremično v taki višini, kakor je ustanovljeno s predpisi v obrambo, da ne trči na morju ladja ob ladjo (člen 2 a), tako da se varuje njena predpisana vidnost. Ako se ima v zmislu člena 2 e) imenovanih predpisov še druga luč, namestiti jo je na namenu primernem kraju tako, da se strogo izpolnjujejo odredbe, ustanovljene za medsebojno razvrstitev obeh luči v ravno omenjenem členu. Na ladji morajo biti prikladne priprave, da se sprednja luč obesi, drži in odvzame. §• 13. Svetilnico na pet morskih milj vidne sprednje s votlinica, luči je narediti iz bakra, svetilnica na dve morski milji vidne sprednje luči sme biti narejena tudi iz bele pločevine in mora biti v varstvo dobro namazana z belo barvo. Obe vrsti teh svetilnic je znotraj dobro pociniti. Glede odprtin za zrak in dim ter gledé var' stvene mreže veljajo določila, ustanovljena za sve' tilnice stranskih luči. V ugotovitev, da pada polna sprednja luč res čez lok obzorja 20 črt, mora biti svetilnica tako urejena, da zadene črta, potegnjena od roba stenja na krmi, oziroma na levi strani v smeri na deset črt od naravnost spredaj na krmo, oziroma levo stran, ravno še na dotični rob leče. Ako se rabi več stenjev, je potegniti to črto od zunanjega roba zunanjih stenjev. Obliko svetilnice za sprednjo luč je povzeti iz podob 1, 2 in 3 na tabeli IX, njene dimenzije iz tabele XIV. §. 14. Za sprednjo luč se smejo rabiti edino le diop- i,eče. trične leče (tabela VII, podoba 1). Barva leč. Uredba svetiljk, stenjev, žarnic, steklenic cilindrov in reflektorjev. Kako se postavi. Od tega so izvzeti samo parniki z manj nego 40 bečev kosmate prostornine, male parnice in lavdski parniki, ki smejo uporabljati tudi sprednje luči s plankonveksnimi lečami. Obseg leče mora, odštevši v svedlnico vkovani del, zadostovati, da oklepa predpisani kot 20 črt; višina leče ne sme v nobenem primeru biti manjša, nego njen polumer. Za stranske luči glede tvarine, sestave in optičnih lastnosti veljajoča določila veljajo slično za sprednjo luč, z izjemo, da je sprednja luč, ako tudi 20 stopinj nagnjena nad ali pod vodoravno ravnico, v čistem zraku in temni noči vidna vsaj na razdaljo treh morskih milj, oziroma pri parnikih z manj nego 40 bečev kosmate prostornine, pri malih parnicah in lavdskih parnikih zgoranje prostornine bečev na eno morsko miljo. Dimenzije predpisanih leč je povzeti iz tabele XIV. §■ 15. Leča sprednje luči mora biti popolnoma brezbarvna. §• 16. Določila o uredbi svetiljk, stenjev in žarnic, in pa steklenih cilindrov pri stranskih lučih veljajo s polno vsebino za sprednjo luč, z izjemo, da mora, ako se rabijo za električno razsvetljavo urejene svi-tilnice, imeti žarnica moč luči vsaj 32 normalnih sveč. Za reflektorje veljajo ista določila kakor za reflektorje stranskih luči, izvzemši v §. 11 navedeni pogoj, da mora vsak od leče skozi plamen potegnjen žarek zadeti reflektor. Reflektor mora biti tukaj primerno manjši, da ne pretrga nobenega žarka, ki pade na lečo. Ako se rabi električna luč, lahko reflektor odpade. Ozadnje luči. Člen IV. §. 17. V zmislu členov 3 in 10 predpisov v obrano, da ne trčita na morju ladja ob ladjo, za parnike, ki vlačijo druge ladje, dovoljena, oziroma za ladje, katere prehiti druga ladja, predpisana bela luč mora biti v prvem primeru za Strojevim dimnikom ali zadnjim jamborom, v drugem primeru na zadku ali se mora kazati z zadka. §. 18. Ako se ima ta luč nameščena v kaki svetil- svetlini«' niči, mora biti tako urejena in s ščitki opremljena, da meče nepretrgoma belo luč čez lok obzorja 12 črt in to od ravno zadaj 6 črt na vsako stran ladje. Namesto take svetilnice se sme rabiti tudi navadna bela okrogla luč, ki se pa v tem primeru sme ali samo na kratek čas kazati ali pa, ako se rabi dalje časa, samo v shranki, opremljeni s pri- C mernimi ščitki, postaviti. §. 19. Za svetilnico se smejo porabljati ali brezbarvne Loče in ste»1 plankonveksne leče ali navadna kakor krogov lok Njlh bar^ vzbočena brezbarvna stekla enakomerne debelosti. §. 20. Gledé svetiljk, stenjev, žarnic, steklenih cilin- Uredb» drov in reflektorjev veljajo zmislu primerno določila, steklenih»^ veljajoča za stranske luči. Reflektorjev ni treba. Ako drov’reflekl0^ pa se rabijo v shrankah vpostavljene okrogle luči, je shranke znotraj belo namazati. Okrogle luči. Člen V. §. 21. Okrogle luči je rabiti v beli in rdeči barvi pri- Vrsta in up«,!J memo predpisom v obrambo, da ne trčita na morju ladja ob ladjo. §. 22. Svetilnica za okrogle luči je iz kroglastega Svetilni«* steklenega okrova, ki je .zaprt zgoraj s kapico iz bele pločevine in spodaj z dnom iz enake tvarine, urejenim da se dà nanj sveliljka. Kapica je opremljena z odprtinami za dim in z ročajem, dno pa samo z ročajem. Kapico in dno, in pa varnostno mrežo je namazati v barvi slekla. Svetilnica okroglih luči mora biti tako urejena, da dovoljuje izstop luči na vse strani na okrog okoli celega obzorja. Obliko tc svetilnice je povzeti iz tabele X, podob 1 in 2, njene dimenzije iz tabele XIV. §• 23. Sleklo svetilnice za okroglo luč mora biti Stoki»m ^ kroglasto, povsem enakomerno debelo, brezbarvno ali črešnjevordeče barve in opremljeno z varnostno mrežo iz tanke žice. Pentlje te varnostne mreže morajo biti tako široke, da se more luč kolikor moči nepretrgana videti v okrožju. §. 24. "'ojer svetilik' Svetiljka, ki jo je vpostaviti v sredi dna svetil-rmo'nice za okroglo luč, se mora trdno držati s prikladno pripravo. Gledé uredbe svetiljke, stenjev in žarnic veljajo zmislu primerno določila, veljajoča za stranske luči. Dvobarvne svetilnice. Člen VI. §• 25. Î4ba in kako se Dvobarvno svetilnico smejo imeti parniki il p°st*vi- z manj nego 40 bečev kosmate prostornine in male parnice namesto stranskih luči. Namestiti jo je ali pred sprednjim jamborom ali pred Strojevim dimnikom vsaj en meter pod sprednjo lučjo. §- 26. 8v»uinica. Iz bakra ali iz bele pločevine narejena svetil- nica bodi opremljena s primernim ščitkom in tako urejena, da kaže na krmo zeleno luč in na levo stran rdečo luč od naravnost spredaj do 2 črti nad prečno smer nazaj na dotični strani. Ščitek je s svetilnico trdno zvezan, jo deli v dva enaka dela in sega od notranjosti na svojem prostoru nameščene svetilnice v kiljevi smeri naravnost naprej tako daleč, da je z gotovostjo v vseh okol-nostih izključeno, da bi zelena luč sijala na levo stran in rdeča luč na krmo. Njegova višina mora biti enaka višini svetilnice. Oblika te svetilnice se vidi iz tabele XI, podob 1 in 2. §■ 27. '■'i® ‘n Bt©kia, Za Ie svetilnice se uporabljajo ali plankon-*rv*- veksne leče ali navadna krogovemu loku enako vzbočena stekla enakomerne debelosti. Barva luči se lahko dobi ali s primerno barvanimi lečami; v tem primeru bodi leča na krmi modrozelene barve, leča na levi strani črešnjevordeče barve, ali pa, kakor je predpisano za stranske luči s tem, da se vrinejo prav tako barvana stekla za brezbarvne leče. §. 28. Gledé svetiljk, stenjev itd. veljajo zmislu primerno določila, veljajoča za stranske luči; reflektorjev ni treba. Zatikalna svetilnica. Člen VII. §. 29. Zatikalno svetilnico naj, kadar treba, namesto stranskih luči pokažejo jadrenice z manj nego 20 bečev kosmate prostornine in ribiška plovila z jermeni ali jadri na vožnji in brez mrež ali platna v vodi, ako nimajo luči po čl. II, §. 6, odstavku 2. To svetilnico smejo rabiti namesto stranskih luči tudi tisti lavdski parniki in tista plovila na jadra, ki morajo pristati na ladji, da odložijo lavdo. §- 30. Zatikalna svetilnica, ki jo je narediti iz bele pločevine, mora biti štiri ali tristranska, se mora dati z vratmi zapreti, mora biti opremljena na zgornjem delu z odprtinami za dim in zgoraj in pa zadaj z ročajem ter tako urejena, da kaže, ako se prav drži, na krmo zeleno luč in na levo stran rdečo luč. Tristranska svetilnica mora imeti spredaj 6 do 8 centimetrov dolg in njej enako visok ščitek. Stranska okvira svetilnice morata biti opremljena s skobami, v katere se vtaknejo zelene in rdeče steklene tablice tako, da se dadö izmenjavati; vendar je ukreniti primerno pripravo, da se stekla ne morejo rabiti na nepravem mestu. Oblika te svetilnice se razvidi iz tabele XII, podob 1, 2, 3 in 4. §- 31. Za to svetilnico se rabijo navadne steklene tablice, zadosti močne, v modrozeleni in črešnjevo-rdeči barvi. Zadostno število takih steklenih tablic mora biti na ladji za nadomestek. §- 32. Za te svetilnice se smejo rabiti navadne svetiljke z enim stenjem, urejene za rudninsko ali rastlinsko olje. Optična znamenja. Člen VIII. §• 33. Žoge in znamenila imajo v zmislu členov 4 a), b), d) in 14 predpisov v obrambo, da ne trči na Uredba svetiljk, stenjev itd. Raba. Svetilnica. Stekla, njih barva. U redba avetiljk in ßtenjev. Žoge in znamenila. Plapolajoči ogenj. Parna ali zračna brizgalka, sirena. morju ladja ob ladjo, po dnevi ladje, ki so nekretne ali ki imajo opraviti s polaganjem in vzdigovanjem telegrafskega kablja, ali pa parniki, ki plovejo samo z jadri, pa imajo strojevni dimnik po koncu. Žoge morajo biti okrogla, krogljasta ali ploščata telesa, kojih premer mora znašati 60 centimetrov. Biti morajo iz lahkega, pa trdnega gradiva in v vseh razmerah, tudi če so ploščata, iz večje daljave opazovana, narediti utis krogelj; zato je, ako se rabijo ploščata telesa, narediti jih iz dveh druga na drugi navpično stoječih plošč z enakim središčem in enakim premerom (glej tabelo XIII, podobe 1, 2, 4 in 5). Žoge je namazati z intenzivno črno ali rdečo oljnato barvo. Črne ali rdeče žoge je imeti tam, kjer so najbolje vidne. §• 36. Ladje vseh vrst, ki morajo biti opremljene R0g z» mes*-z rogom za meglo (tabela I), morajo imeti tak rog s primerno krepkim vplivom in ostrim, pa ne previsokim glasom. Ta rog za meglo je tako urediti, da ga je moči goniti s parom ali z roko. Ako se za par urejen rog za meglo ne more goniti h kratu tudi z drugimi mehanskimi sredstvi, mora biti na ladji še drug rog za meglo, urejen za na zadnje omenjeni način. §. 37. Ladje, ki morajo biti opremljene z rogom za zvon-meglo, morajo imeti tudi glasno pojoč zvon iz kovine, ki mora imeti 20 centimetrov v premeru in biti obešen prosto od ovir. Znamenilo, ki ga je imeti po členu 4 b) poprej omenjenih predpisov v sredi med rdečima žogama ali znameniloma, je tudi narediti iz lahkega, toda trdnega gradiva, mora imeti rombasto obliko in mora biti namazano z belo oljnato barvo (glej tabelo XIII, podobi 3 in 6). §• 34. V vseh primerih, v katerih je primerno predpisom v obrambo, da ne trčita na morju ladja ob ladjo, kazati plapolajoče ognje, se morajo provzro-čiti ali s posebnim umetnim ognjem ali primerno kazaje plamene gorečih reči. Zvočna znamenja. Člen IX. §• 35. Za parnike in parnice vsake vrste predpisano krepko parno ali zračno brizgalko ali sireno je namestiti pred Strojevim dimnikom, in če je več Strojevih dimnikov, pred sprednjim tako, da njenega zvoka ne zadržuje nobena ovira. Glas parne ali zračne brizgalke ali sirene bodi raje zatohel in ne previsok, ker so, kakor kaže izkušnja, visoki glasovi v gostem vremenu samo oslabljeni ali celo neslišni. Na parnikih je zvočila namestiti kolikor moči visoko, najmanj pa 2'5 metra, na parnicah najmanj 1 meter nad krovom ali ograjo. §• 38. Pokalna znamenja se lahko dajejo ali s poseb- pokam» nim s pokom razpočnim umetnim ognjem ali s streli zn“mc”J*' iz strelnega orožja in rabijo jih lahko vse ladje, ki hočejo na-se obrniti pozornost. Izvršilna določila. Člen X. §. 39. Na vsakem parniku z 40 ali več bečev in na Dokaïi a»1' vsaki jadrenici z 20 ali več bečev kosmate prostor- lran nine, in pa na vseh jahtah mora biti po en izvod tega ukaza, katerega je na zahtevo mornarskega urada (pristanskega ali konzulskega urada) pokazati. §. *0. Nadzorstvo in preiskava luči in znamenil ladij Ntdzoro*»^! za pomorsko trgovino je izročeno mornarskim ura-dom, in to v tuzemstvu c. kr. pristanskim in pomorskim zdravstvenim uradom, v inozemstvu c. in kr. konzulskim uradom, ki naj temu poslu po dolžnosti posvečujejo največjo pozornost in vestnost. Porabiti morajo vsako se jim nudečo priliko za opazovanje luči in znamenil tistih ladij, ki so v področju njihovega uradnega okraja. Luči in znamenita ladij za pomorsko trgovino je, ako moči, vsako leto enkrat preiskati in je izid te preiskave vpisati v izkaznico ladje o lučih. Pri tem je paziti tudi na to, da razsvetljava ladij v notranjosti krova ne more dati povoda, da bi se zamenjala s predpisanimi lučmi. Večkrat je preiskati kako ladjo samo, ako imajo mornarski uradi utemeljene razloge misliti, da se spredaj stoječi predpisi docela ali deloma zanemarjajo, ali da se je uredba ali kraj, na katerem stojé luči, po opravljeni preskušnji samovoljno izpremenil. C. kr. pristanski in pomorski zdravstveni uradi imajo pravico, luči in znamenila trgovinskih ladj s tujo zastavo, ki so v področju njihovega uradnega okraja, ogledovati in se prepričati, ali so te ladje opremljene z lučmi in znamenili, ustanovljenimi v mednarodnih predpisih v obrambo, da ne trčita na morju ladja ob ladjo, in ali so urejene omenjenim predpisom primerno. Ako se v tej preiskavi najdejo nedostatki katerekoli vrste, pozvati je plovca, da jih takoj odpravi, in o tej odredbi je hkratu obvestiti dotični konzulat in pooblaščenega zastopnika lastnika, ako so dotičniki navzoči. Ako se plovec brani ugoditi pozivu pristanskega urada, je dogodek takoj sporočiti višemu pomorskemu oblastvu, ki sè svoje strani ukrene nadaljnje odredbe. Luči in znamenila je preskušati vedno na ladji. Svetilnice, opremljene z električnimi žarnicami, je preskusiti vedno, kadar gori luč. Vse za ladje pomorske trgovine predpisane luči in znamenila, ki so se po prvi preiskavi našle za povsem ustrezajoče tem predpisom, je opremiti z oblastvenim pečatom, določenim za to. V vseh primerih, v katerih ob preiskavah luči ali znamenila omenjenim predpisom ne ustrezajo povsem, naj mornarski uradi, katerim je izročeno nadzorstvo in preiskava, plovca prisilijo, eventualno obvestivši lastnika ladje ali pooblaščenega namestnika lastnika, da potrebno izpremeni ter ladjo opremi s povsem predpisom primernimi lučmi in znamenili. Temu oblastvenemu povelju je kolikor moči ugoditi. Ako se zahtevana izprememba ali nabava sè strani plovca, kljubu temu da je dana možnost, ne izvrši na licu mesta, ali sc odbije, ima dotični c. kr. pristanski in pomorski zdravstveni urad, ko je pravočasno obvestil plovca, v važnih primerih oblast taki ladji pridržati izročitev ladijskih listin in njen odhod prepovedati, dokler se ne ugodi danemu povelju. Ako se je taki ladji iz kakega vzroka vendar dovolil odhod, je ovedene nedostatke zapisati v izkaznici luči in takoj sporočiti mornarskemu uradu namenjenega pristanišča, da se ukrene, da se opravijo zahtevane izpremembe ali nabave. §• 41. O opravljeni prvi preiskavi luči in znamenil naj dotični c. kr. pristanski urad izda za parnike s 40 ali več bečev, in pa za jadrenice s 20 ali več bečev kosmate prostornine in za jahte posebno izkaznico luči (tabela XV). Na tej izkaznici zapisujejo mornarski uradi tudi vse naslednje preiskave in njih izid. Ako je taka izkaznica z vpisi naslednjih preiskav do konca izpolnjena, naj dotični mornarski urad izda novo izkaznico na podstavi napovedi stare izkaznice. Ako se izkaznica izgubi, naj mornarski urad luči in znamenila preišče in izda porabljaje tabelo o številu in vrsti luči in znamenil (tabela I) novo izkaznico luči; pri tem je v razpredelek opomnja vpisati povod za to. Da se obnovi izkaznica luči, naj plovec pravočasno ustno zaprosi pri bližnjem mornarskem uradu. Izkaznico luči je ob prihodu ladje v pristanišče na zahtevo vsaki čas pokazati mornarskemu uradu. §■ 42. Za čiščenje, vzdrževanje in shranjevanje vseh luči je napram mornarskim uradom odgovoren plovec, njegov namestnik in tista oseba ladijskega moštva, kateri je ta služba na ladji nalašč izročena. Za vsako škodo, ki nastane, ker se ne pazi na te predpise ali ker se predpisi prestopajo, je odgovoren plovec ali njegov namestnik. §• 43. Prestopki določil tega ukaza se kaznujejo, kolikor dotičnih dejanj ni kaznovati po občnih kazenskih zakonih ali kakem drugem zakonu, z globami do 200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni. Ako bi kaka trgovinska ladja s tujo zastavo sploh ne bila opremljena z lučmi in znamenili, predpisanimi z mednarodnimi predpisi, vzame pristojni c. kr. pristanski in pomorski zdravstveni urad plovca v kazensko uradovanje na podstavi Členov 33 in 34 ukaza c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 17. aprila 1897. 1. (drž. zak. št. 95) radi prestopka predpisov v obrambo, da ne trčita na morju ladja oh ladjo. 210 Izkaznica luči. Odgovornost. Kazenska določila. (Slovonlflch.) KJ",1 ' 1H 1126 Kos GVI. 254. Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 28. decembra 1899. §. 44. Kazenski po- O kazenskem postopku veljajo v obče tista stopek. r F, j j določila, ki so sploh v moči zastran kaznovanja prestopkov morske policije. V stvareh, obravnavanih v tem ukazu, so mornarski uradi (pristanski uradi, konzulski uradi) L, morsko oblastvo II. in trgovinsko ministrstvo zadnja stopinja. Kadar potrdi II. stopinja razsodilo I. stopinje, če tudi z olajšavo kazenske izmere, ni več nadaljnjega priziva. Pripadajoče globe tečejo v marinski podporni zaklad. §. 45. Ta ukaz stopi s 1. dnem januarja 1900. v veljavo. Od tega dne počenši izgubi svojo moč ukaz trgovinskega ministrstva z dne 7. marca 1881 1. (drž. zak. št. 21) o enakomerni uredbi in nadzorstvu znamenil na podstavi predpisov v obrambo nesreč na morju s tem, da trči ladja ob ladjo. Dovoljuje se pa, da se luči in znamenila, ki so sedaj na krovu ladij v rabi, ako tudi povsem ne ustrezajo določilom tega ukaza, pač pa predpisom v obrambo, da ne trčita na morju ladja ob ladjo, v vsakem oziru, rabijo še eno leto, računaje od časa, ko je stopil ta ukaz v moč. Stibral s. r. / « Tabela I. ! i a- o številu in vrsti luči in znamenii, Vrsta ladij in plovil Sprednja luč, bela, vidna na 5 morskih milj Sprednja luč, bela, vidna na 2 morski milji Stranska luč, zelena, vidna na 2 morski milji Stranska luč, rdeča, vidna na 2 morski milji 8transka luč, zelena, vidna na 1 morsko miljo Stranska luč, rdeča, vidna na 1 morsko miljo Zadnja luč, bela, vidna na 1 morsko miljo Parniki, dolgi 46 metrov ali več nego 46 metrov . 3 • 2 2 1 Parniki dolgi manj nego 46 metrov . . 3 2 2 ' 1 Parniki z manj nego 40 bečev kosmate prostornine 3 2*) 2*) 1 Jadrenice, dolge 46 metrov ali več nego 46 metrov • 2 2 1 Jadrenice, dolge manj nego 46 metrov . 2 2 1 Jadrenice z manj nego 20 bečev kosmate prostornine • Parniki, ki so urejeni za polaganje in vzdigovanje telegrafskih kabljev . . . 3 2 2 1 Male parnice • 2 1*) t*) . 1 Lavdski parniki **)... j P* 0 I ja 1 1 *) 1*) ( 3 Lavdska plovila na jadra**) \ £ 1*) 1*) Ribiška plov la • • Veslenice • • • *) Parniki z manj nego 40 bečev kosmate prostornine in male parnice smejo namesto rdečih in zelenih zelenim zapahom. **) Lavdski parniki in lavdska plovila na jadra, ki nimajo v svoji postaji opravila v lavdski službi, naj bela ki morajo biti na ladji v zalogi. Okrogla luž, rdeža, vidna na 2 morski milji Okrogla luž, bela, vidna na 2 morski milji Okrogla luž, bela, vidna na 1 morsko miljo Zatikalna svetilnica Dvobarvna svetilnica Črne žoge Rdeže žoge Rombasto znamenilo Parna ali zračna brizgalka ali sirena Rog za meglo Zvon Plapolajoči ogenj in pokalna znamenja 3 3 2 1 1 1 1 0 1 I > 3 • 2 2 • 1 1 1 • 2 1 *) • 1 1 1 3 3 • • 2 • • 1 1 3 2 • 2 m • 1 1 • 1 1 • ■ • • 3 2 3 • 2 2 l 1 1 1 • 1 1*) 1 • 1 1*) • 1 • • • 1 1*) • • • • • 1 1 • • • • 1 • • • stranskih luži imeti dvobarvno svetilnico, lavdski parniki in lavdska plovila na jadra svetilnico z rdežim in imajo enake luži, kakor druge ladje z isto vsebino bežev. a = skoba na glavi, b = zunanja skoba, s = poprečna stena. Tabela II. / l'od. I vsaj 91 cm. ) / / Pod. 3 vsaj 91 cm Pod. 4 Pod. 5 Tabela III. \ \ Pod. 1 vsaj 91 cm. Pod. 2 Tabela IV. Pod. 1 A ščitek. CC ščitkova pivota. D teža. EE stojali. Pod. 2 Pod. 3 Pod. 4 B skoba na glavi. F plošča, s stojalom stalno zvezana. G merilni vijak ščitka. DD teža. Tabela V. Pod. 1 I I Pod. 2 J (Sloventach.) 211 Tabela TI. \ I \ I Pod. 2 Pod. 3 211* Tabela Till. Pod. 1 Pod. 3 Tabela IX. Pod. 1 Pod. 3 Pod. -1 Tabela X. Pod. 1 -T__ U — I Pod. 2 Tabela XI. \—T> <- n Tabela XII. Pod. 1 Pod. 2' Pod. 3 Pod. 4 Tabela XIII. Pod. 1 Pod. 2 Pod. 3 Pod. 4 Pod. 5 Pod. 6 (Sloveitlsch.) Tabela XIY. Tabela o dimenzijah predpisanih luči in njihovih sestavin. >o _2 rt » > Svetilnice in njihove sestavine Parniki Jadrenice dolgi 46 metrov ali več nego 46 metrov dolgi manj nego 46 metrov z manj nego 40 bečev kosmate prostornine dolge 46 metrov ali več nego 46 metrov dolge manj nego 46 metrov z manj nego 20 bečev kosmate prostornine dimenzije v milimetrih 280 230 150 280 230 150 130 110 70 130 110 70 120 100 60 120 100 60 230 170 120 230 170 120 180 120 100 *) 180 120 100*) — — 100 — — 100 127 95 84 *) 127 95 84 *) 33 30 28 *) 33 30 28*) Opomnja Okrov. Višina od notranje strani dna svetilnice do spodnjega roba pokrova ....................... Višina od spodnjega roba pokrova do zgornjega roba dimnika . . Premer dimnika S ~ o Xfl •g» rt a a « j* Širina po enega hrbtnega dela, ki zadevata štirikotno drug ob drugega , Leže in stekla. Tetiva vodoravnega notranjega loka leč odštevši v svetilnico vkovani del . . . Tetiva vodoravnega notranjega loka vzbo-čenih stekel enake debelosti, odštevši v svetilnici vkovani del................. Višina od gornjega do spodnjega roba leč, odštevši v svetilnici vkovani del . . Debelost stekla leč v sredi njihove višine . S M 'Ü 3 o c/j v s * >3 O 3 BS C/J s g J3 "S rt a) » o sl li a S rt d Î d? v > s OJ :d* a 3 rt in > S v e t i 1 n i c e in njihove sestavine Parniki SS L* ' CD ^ g t« T3 Jadrenice > > £ % Sl G >o 0> > % £ CD ® g O > o 2 -£ O) O) c ~ O G CD S, £ 'g °! o a bo sl g G •£> rt s •a 'el rt o £ M ^ o f! e O) tD rs N H3 rs O) O XJ> C -g Sl ai. o <*> G -2» rt •?s i§ s ^ dimenzije v milimetrih Opomnja o> M G 'G G, C/3 tu o M O Dolžina navpičnega loka leč, odštevši v svetilnici vkovani del.............. 150 Višina od gornjega do spodnjega roba vzbočenih stekel enake debelosti, odštevši v svetilnici vkovani del............... Stenji. Širina trakastega stenja pri petrolej-1 ® v skih svetiljkah..................I . 1 «a' Širina trakastega stenja pri svetilj- ( •§•_§ kah za olje......................j fl '"3 Dimenzije svetilnic....................... Premer dioptričnih leč ................... Premer plankonveksnili leč................ Višina dioptričnih leč, odštevši v svetilnici vkovani del..................'. . . Višina plankonveksnili leč, odštevši v svetilnici vkovani del...................... Širina trakastega stenja pri petrolejskih svetiljkah............................... Širina trakastega stenja pri svetiljkah za olje (najmanj)............................ 100 88*) 22 vsak enake dimenzijam stranskih svetilnic 190 130 25 44 Višina svetilnice vštevši dimnik . . \ « I a Vodoravni premer krogljastega stenja/ g Širina trakastega stenja pri petrolej- 1! skih svetiljkah......................I Širina trakastega stenja pri svetilj- 1 -|> kah za olje........................../ c 400 200 12 20 150 100 17 30 300 160 8 12 130 150 90 100 8 22 300 150 8 12 150 25 44 40) 200 12 20 100 25 44 300 150 8 12 88*; 8 22 300 150 8 12  a * rt SfÄ |S J* B s §3 S Ê.2 > rt 'tS «-O 3 Sl.a :|ll m Srt* ■-3Q H S *0 o. T3 E' d ■d C. ~p p — ■ö p »B* * 3 3 C/K (0 r- a V P 05 CD » M « I-S CD M» ac ?r ss -1 CD »• a. ? £• p 5 I ■g 6 i t 5' f a ! I »• 3 s- S. S -S. 'V J* S' f ■- 3 P a. Plovstvcna vrsta Dolžina v metrili in kosmata prostornina — Sprednja luč, bela, vidna na 5 morskih milj Spiednja luč, bela, vidna na 2 morski milji Stranska luč, zelena, vidna na 2 morski milji Stranska luč, rdeča, vidna na 2 morski milji Stranska luč, zelena, vidna na 1 morsko miljo Stranska luč, rdeča, vidna na 1 morsko miljo - - Zadnja luč, bela, vidna na 1 morsko miljo Okrogla luč, rdeča, vidna na 2 morski milji Okrogla luč, bela, vidna na 2 morski milji Okrogla luč, bela, vidna na 1 morsko miljo Zatikalua svetilnica Dvobarvna svetilnica Črne žoge Rdeče žoge Rombasta znamenila Parna ali zračna brizgalka ali sirena — Rog za meglo Zvon Plapolajoči ogenj in pokalna znamenja ¥ s *3 2. r I w l g -