-proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugo»lav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze glasilo -j-p r o s v e t n e matice j. s. z. 1 mt 4 H*., »»der (k* Ar« mt i fugreu of Marfb »r*. Itfrm. CHICAGO, ILL., 11. AVGUSTA (August 11), 1937. Publi«»vtHi We< k)y at 2301 S. I*wruJale Ave. LETO—VOL. XXXII. ZAKONI VEDNO TOLMAČENi BOGATIM V KORIST brez delavske politične akcije socialne postave ne bodo služile namenu Takozvani Wagnerjev delavski zakon že zdaj izrabljan v boju proti unijam Določbe o vladnem jamčenju pravice delavcev do organiziranja še zmerom le na papir ju VZROK BREZMOCNOSTI KITAJSKE Ko so bile po nastopu Rooseveltove administracije sprejet" prve socialne postave in na-rcdbe ter razni zakoni za reguliranje industrije, delovnih politiki mnogo manj prijateljev kakor pred letom. John L. Levvis to dobro čuti in je napram njim tudi on postal hladen in kritičen. Investiral je za ar, mezde itd., je veliko večino njihovo izvolitev €00,000 de-ameriškega delavstva prežela lavskega denarja, zdaj pa mu misel, da je starih dni in krivic tako nehvaležno vračajo in konec. "Zdaj se lahko svobo- fiirtajo z \Vm. Greenom in z dno organizirate", so rekli de- A. F. of L. lavcem agitatorji unij, "kajti .. r a ?am predsednik in vsa amen- Orozje Prot' U M* W of A >ka vlada vam jamči to pravi- Davir R. (Marke, /glavni co." Nekaj časa je to veljalo, pravnik Zveze industrialcev v ko pa so se družbe spet opo- Iilinoisu, jih je v svojem premogle iz panike in se osmelilc da vanju zagotovil, da se naj za boj pruti delavcem, so ga VVagnerjeve postave nič ne boje, kajti zelo verjetno je, da j»m je koncem konca koristna. Tri sto industrialcev in bankirjev je bilo navzočih. Namignil jim je, da se VVagnerjevo postavo lahko tolmači tako, da so bo z njeno pomočjo razbilo unijo premogarjev, ki je hrbte-:niča in glavna opora gibanja Nato je bil v varstvo delav-j CIO. VVagnerjeva postava m in njihove pravice do or-j namreč kompanijam prepove-' ganiziranja in kolektivnega daje nuditi unijam kakršno-' pogajanja sprejeta po dolgih j koli oporo. Ta točka je imela zasliševanjih predloga sena- namen razbiti kompanijske u-torja VVagnerja za uravnava-1nlje, katere so prej korporaci-uje odnošajev med delavci in je odprto vzdržavale. Omenje- obnovile. Medtem so sodniki tolmačili nove zakone vsaki po svoje, večinoma tako, da delavcem ni bilo v korist, končno pa je glavne razveljavilo vrhovno sodišče. ..t Postava, ki se obrača proti delavcem Komedija "nevmešavanja "všpansko civilno vojno ostala na stari točki Italijanski in nemški "prostovoljci" ter italijanska in nemška municija vzrok gen. Francovih zmag in njegovega vztrajanja v klanju. Angleška vlada je že dolgo Ne mčija in ne Italija, ampak vojna, in Hitler je kapitalistom na čelu prizadevanj, da prido-j Anglija, kakor jo je imela do ; v Franciji in francoski fašisti-b: ev ropske države za "ne- civilne vojne. Tako bi bil njen j čni stranki že obljubil, da vmešavanje" v špansko civilno Gibraltar zavarovan s pomoč- j Francija ne bo postala "komu-vojno. Ampak ti njeni napori jo prijateljske Španije, kot je| instična", tudi ako se razglasi niso iskreni, kar je že dolgo o- bil več ali manj do zdaj, in nje- za delavsko državo. Poslal bo Mtno. Vso svojo "mirovno" tak-] na življenska žila (morska pot! v njo svojo armado in "komu-tiko z ozirom na Španijo vodi iz Anglije skozi Sredozemsko nizem" zatrl, kakor ga je s stališča interesov angleškega ni »rje) bi bila pred Italijo, ki Nemčija pomagala zatreti v imperializma. Anglija je za ji vidoma preti, toliko varnej- -asu pariške komune. Ljudska ohranitev miru za vsako ceno, sa in Mussolini si ne bi upal Francija je v teh okolščinah ker smatra, da za vojno ni še vleči angleškega leva tako dr- brez moči in vsled tega diplo-zadostno pripravljena. Ho pa zno za rep. Taka je angleška matično tako šibka kakor že cez par let. Zato obrača špau- vloga v španskem konfliktu, i dolgo ne. Leon Blum je moral sko situacijo vedno tako, da se Za mir v Evropi, za "omiljeno" civilna vojna ne razvije v ev- zmago reakcije, in za potisnje-lopsko vojno. Dovoljuje pa nj< delavskega gibanja v opo-Nemičiji in Italiji pod masko j zicijo, kakor v Angliji. .rostovdljci'v" pošiljati v Spa- T • lt.-kj , . niio v pomoč fašistom toliko v 1 vojakov in materijala, da loja- — hoo- Britanije. Kontrolirajo jo tori- morska slla- Ima PreceJ ir^ov' ji. ki je najreakcionarnejši, to- skih ladl-b ne vojnega bro-da politično najbolj izvežban dolvV1a\ki ]}}}, b.! laik,° šč.iU1° v kapitalistični politični stroj, kar jih poznamo v današnji dobi. Zna se ponižati, kadar takih konfliktih. Tako je morala ruska pomoč Španiji ponehati, ker bi bilo nespametno delavce lahko svobodno organizirati, in da se bodo družbe morale pogajati z unijami in jih priznati. Uvideli so, da sojnarino. Ker delavci sami od se ukanili, kajti kongres, v ka-Uebe neradi1 plačujejo, bo za-terem dominirajo branilci ka- čela izgubljati linijske pošto-pitalističnih interesov na celi janke drugo za drugo. Mi, noče močnega unijskega „ . . , fibanja Priprave za tožbe med unijami za izjavo, "samo s silo jr mogoče kaj doseči", je potem ob-jsojen. v j Ampak ko je iz javil, da re|pre- Tudi predsednik se odtujil Tako je premeten advokat v službi mogočne zveze deloda- V TEJ ŠTEVILKI Ali je VVagnerjeva postava izravnavanje industrialnih sporov delavcem ali delodajal-(em v korist? čitajte članek na P*vi strani. . čemu se Anglija trudi s tak-tiko "nevmešavanja" v špansko civilno vojno in rešitev kon-f'ikta ob enem zavlačuje? čla-v zadnjih treh kolonah na lrvi strani odgovarja na to vprašanje. femu je bila liga narodov f'a*ko? Kako to. da toliko državnikov propagira sodelova med deželami, a ga nika-ne morejo uvesti? članek 0 ^ni j«» na drugi strani. kitajte tudi razne druge ^anke, dopise in razprave, "•jti "Proletarec" služi edino e vzgoji delavcev v korist delavskega razreda. bombnih napadov, in to brez škode za Republic Steel, ("isto lahko je, da so stvar izvršili kaki nespametneži, ki se za stavko hipno navdušijo in bi vse pognali v zrak in vse pobili. Tako namreč govore v navdušenju. Toda veliko bolj verjetno je, da je par bedakov nasedlo agentom provokator jem, ki frazarijo "revolucionarno" da kaj. Podtaknili so jim v do-uarila prave unije, med njimi move nekaj dinamita, nekje so posebno ono, ki jim je najbolj ! nastale eksplozije (brez škode trn v peti. Navajal jim je tudi za korporacijo), provokatorji več drugih točk v postu V i, ki so so policiji sporočili, kje lahko po njegovem mnenju neustav- najdejo dinamit, in tako je bi-ne. Na primer točka, ki pravi, ja stvar razkrita, d.i zastopniki večine delavcev Provokatorji v službi kom-zastopajo pri kolektivnih po- panij so silno spretni. Ce treba, gajanjih tudi manjšino. Reci- najdejo bombo ravno v motilo, je dejal, da je v nekem o- mentu, ko se bi imela razpoči-(Nadaljevanje na 3. strani.) iti, in kak nedolžen naivnež, ki Možno je, da je bil slučaj VVarrenu enak. Obtoženci so priznali, da so hranili dinamit, kajti policija ga je res našla pri njih, niso pa razumeli, čemu bi morali radi tega v ječo do dvajset let. Možno je, da je treba, in prenesti insulte, ako' poAiljati vladi v Valencijo mu-si jih ne upa premagati s proti-! mcii°> aeroplane itd., če se v in mi It i. Francija'vrh tega ni de-j ™-PreJ ve» da bodo AI)anski fa" lavska, ampak kapitalistična J Aisti s Pomočjo nemških in ita-imperialistična država, četudi'1,,anskih bo-,nih ,adiJ z^eU jo vlada ljudska fronta. Toda -koro vsak dru^ ali tretj' ru" ta fronta nima mandata vreči kapitalizem. Pa če bi to tudi poskušala, nastala bi civilna ski trgovski parnik. Lojalisti-čni Španiji dovažajo zdaj po- ( |uhj)s ku afukaafpipk^) zentirajo obsojenci zapeljan, nestabilen element človeške družbe, mizeren ostanek onih, ki verujejo v revolucijo, anarhijo in v sovraštvo do vsakega vladanja, in ki verujejo, da lahko dosežejo svoje cilje z ni- naraščanje italijanskega kapitala v jugoslaviji ,eden izmed njih agent provo- .. ..... , , troglicermom m drugimi eks- kator, m ta je gotovo razumel.? , . . . , | Ampak izdati se ne sme. Igrati mora vlogo mučenika. linije, lahko zaobrne, da bo u i Predsednik Roosevelt, na'jalcev iztuhtal, da se točko v katerega se je posebno CIO to-1 postavi, ki je imela ob sprejet-liko zanesel, je poslednje me- ju namen udariti kompanijske s^ce napram unijam ne samo iidiferenten, ampak celo hladen. Michiganski governer ^urphy, ki je v prvem veli-kem boju med unijo avtnih delavcev in korporacijo General Motors postopal zelo taktno in v korist unije, se je odtujil. Sploh se je o nji izrazil zelo ^kritično, kar pomeni, da ima CIO zdaj med demokratskimi Korporaci ja je šla v to borbo z zavestjo, da zmaga mora biti njena, naj stane kar hoče. In kaj je kompanijam morala? Nič! Vsaka lurnparija jim je dobro sredstvo, samo, če morejo z njo kaj doseči proti delavcem. Sodnik Lynn Griffith, ki je obtožence obsodil do dvajset let ječe zgolj zato, ker so priznali, da so res posedovali dinamit, je morda drugače "do- plozivami, je s tem priznal, kje so njegova nagnjenja. Kajti kar se dinamita tiče, je bilo Republic Steel | |arii in letos na tone porablje- nega. Porabila pa ga je oblast v svojih napadih na stavkarje, ne pa delavci zoper oblast. V vsem tem času so razpoČile tri bombe, ali kar je že bilo: Ena v Johnstovvnu in dve v VVarre- Italija dobiva s svojimi investicijami nad industrijo in bankami v Jugoslaviji čezdalje večji vpliv. Mnogi obrati v Jugoslaviji so že popolnoma last italijanskega kapitala. Tudi trgovski od noša ji se razvijajo v korist Italije. V osmih mesecih (od prošle jeseni do tega poletja) je Italija pro- nu. Ampak poglejte drugo)dala Jugoslaviji za 313 milijo stran slike. Koliko stavkarjev je bilo ubitih! Koliko ranjenih! Koliko pohabljenih! Ko-lipo pretepenih. Sodnik Griffith je pač "patriot", zato vodi bra duša". Skoro vsi politiki so. smet v očesu delavca, ne pa drugače jih ljudje ne bi volili.; bruno v očesu izkoriščavelca. nov dinarjev raznega blaga, iz Jugoslavije pa je izvozila v istem času za 260 milijonov dinarjev lesa, prašičev, žita itd. Trgovinska bilanca v korist Italiji znaša torej 43 milijonov dinarjev. Italijanske investicije v Jugoslaviji znašajo 41)0 milijonov dinarjev. Profit od njih se kaj-onda steka ves v Italijo, tako da je dvojno na dobičku. še jačje je v Jugoslaviji zastopan francoski kapital, posebno v raznih rudnikih v Srbiji, v železnicah in industriji. Tudi kapitalizem Nemčije se v Jugoslaviji spet utrjuje. Z njim tekmujejo češki industri-alci in bankirji, ki posedujejo precej jugoslovanskih obratov. Narod pa mora garati za davke in profit, ki ga žanjejo tuji in domači izkoriščevalci. Narodnostne manjine v bojih za svoje pravice Ena izmed spak, ki jih je po-1 spremeni Slovence, Hrvate in je zaradi liginega fiaska že v jetski Uniji, ki jih je skušala vzročila mirovna pogodba za- Nemce v Italijane. Z Nenrci na dolgo mrtvilo, pa je šla zveza s kulturnega stališča rešiti pra- veznikov, je bilo zavrženje ge- Tirolskem postopa zdaj neko- narodnostnih manjšin letošnje- vi0no ,ako- da J« pridruženim samoodločevan ju naro- ... T , .... . ..... — a hko milejše. Jugoslovani so za- ga julija s svojim zborom v sla o samoodločevanju narodov. Namesto starih so nastala nova pod jarmljenja. Samo v Evropi je po vojni štirideset milijonov ljudi, ki pripadajo v raznih državah k manjšinj->kim narodnostim. Ako se k tem prištejejo tudi narodnost- posebno ne manjšine v sovjetski Uniji, temi tirani jezikovno enako kakor London. Prvič, ker smatra, da prej vzlic novi pogodbi Kalijo in Jugoslavijo. med Po vojni so nove in stare narodnostne manjšine ustanovile organizacijo, katere je, da se jim v dr- stejejo skupno 80 milijonov žavah, kjer žive, izvojuje pra- ijudi. Raznarodovanje, potuj- vico do rabe svojega jezika v čevanje ali kakor že hočemo osnovnem in višjem šolstvu, na označiti prizadevanja za pre- kulturnem polju, v cerkvi, v l'tev narodnostnih manjšin v tisku itd. Predsednik te orga- kompakten narod, je danes nizacije je še vedno primorski hujšo, kakor pred svetovno|Slovenec dr. VVilfan. Vsi zbori vojno. Prvenstvo v tem ima te zveze so sc do letos vršili v Italija, ki se je poslužila sile in Ženevi v Švici, kjer je sedež Anglija zatiranim narodom lahko največ pomaga, in drugič, ker je v Ženevi, kot že rečeno, zdaj veliko~mrtvilo. Zveza narodnostnih m da zastopa 27 milijonov ljudi. Nemci iz rehoslovaške na londonskem kongresu niso bili zastopani. Oni se zanašajo edino na Hitlerja. Njihov nemški ponos jim sploh ne dovoljuje, da >e bi pajdaših' z "zatiranimi", kajti oni so vendar "arijska rasa". Narodnostna vprašan j a narodom dala v rabi materinskega jezika popolno svobodo. A jim vzlic temu ni ustreženo. Poglejmo na primer v Jugoslavijo! "Tri plemena, en narod, en jezik," so rekli med vojno. Danes tega nič več ne trdijo. Socialisti smo jih svarili, da so neprevidni, pa so nas napadali, da smo "protinarodni". — Jezikovna vprašanja ne bodo se dolgo rešena tudi ko se razvije naflhe*to sedanje socialistična družba. Toda pod socializmom bodo dani vsaj pogoji za razvozljanje jezikovnih in plemenskih vozlov. In razvozlani so bodo. toda ne v fasistični-kapi- drugih brutalnih sredstev, da lige narodov. Ampak v Ženevi jako kočljiva stvar tudi v so-,U.listični družbi. izkoriščevalci vedno za organizacijo, toda zase Izkoriščevalci so si med seboj v velikih nasprotstvih, ker drug drugemu konkurirajo in se izpodrivajo na trgih. Njihovi medsebojni interesi torej niso enaki. A vzlic temu so organizirani stoodstotno, in to brez pomoči organizatorjev ali prigovarjanja. Oni se zavedajo, da jim je organizacija koristna. Prav tako dobro tudi vedo, da je DELAVSKA organizacija delavcem KORISTNA, zato delujejo na vse pretege, da bi jim jo preprečili ali vsaj ovirali. Kapitalisti si zase laste pravico do organiziranja v kakršnikoli obliki, a delavcem jo ODREKAJO. Enako re kapitalistični razred zaveda važnosti časopisja, zato si je zgradil mogočen tisk, a čita jo ga večinoma delavci, ki se ne zavedajo svojih interesov, kakor se zavedajo izkoriščevalci svojih. Delavci rabijo se veliko pouka in razredne vzgoje. Nudijo jim jo listi, kakor je "Proletarec", in razredno delavrke organizacije, kot.je JSZ. Slovenski delavci, agitirajte za SVOJ list in gradite SVOJO organizacijo. se bi cepilo v posamične sku plnc in atrancice, ho zmagalo, če sc ne združi, bo žel« poraze. Pregovor pravi, "kjer se kregata dva, tretji dobiček lina". — Joseph Snoy. JSZ v La Sallu, je toliko okre- vai, da se je vrnil iz bolniini! ce. Poškodoval se je pri padcu s strehe. V bolnišnici je bil dolgo in še bo vzelo rasa, pra. vijo zdravniki, predno okreva dasi mu vsi želimo, da čimprej ozdravi. TUDI "NEOFICIJELNA" VOJNA JE LAHKO GROZOVITA PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Drlavtka Tiskovna Družba, Chicago, I It. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNTNA v Zudinjenlh državah za celo K»to $3.00; *a pol leta $1.75 za Mri Ma $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; m )m>1 let« $2.00. La Salle slovi posebno valed svoje velike tovarne za ure Pričela je obratovati spet« no paro takoj ko je začela kri-za pojenjavati, zdaj pa so do. gradili dodatna tovarniška p0. sKpja in v tem in v prošlem |e. tu najeli precej novih delavcev. Ostale tovarne v La Sallu in okolici ("cementovke", maj. ne, "šmelca" itd.) pa ne ohra-tu jejo tako dobro in delo v ujifa j t več ali manj nestalno. — p V»i rokopisi in oglasi morajo hiti v na-š»m uradu najpozneje do pondeljka popoldne za prioWit4*v v »tevilki teko^e^ra tedna. 1» ROLETA It L C Publiahed every WVdnewday by th«' Jugoalav VVorkmen'« Publi»hing Co Inc. K ^ t ah lisi i,t hI lUOti. ......................................Krank Zartz. ...........................jChaitet Posrorelec. Hiioinem Manager.....Joaoph I>ra»ler, Editor ....................... Busvhohs Manager A*st. Editor aixl As.st SUBS< KllTION RATBS: United States: One Year $3 00; Six Month* $1.76; Three Month-s $1.00 Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.00. P ROLE TAR E C 2301 S. Lavvndale Ave CHICAGO, ILL Telrphone: ROČKWELL 2S64 V kapitalistični družbi je sodelovanje med deželami nemogoče Iz Jugoslavije Nekateri angleški in francoski državniki se resno prizadevajo pridobiti dežele za sodelovanje druga z drugo in za vzajemno jamčenje svetovnega miru. Tudi predsednik Roosevelt rad poudarja, da hi moral bili deželam mir in sodelovanje več kot pa oboroževanje in antagotiizem. Rooseveltov državni tajnik Cordell Hull je nedavno vladam po svetu poslal spomenico, v kateri jim v 11 točkah navaja, kaj so smotri in želje ameriške vlade. Apeliral je nanje, da naj goje politiko miru m prijateljskih od noša je v, ki bodo odpravili nevarnost vojne in večno negotovost. V danasnj»h rahlih stikih med deželami je neizogibno. Diplomati naj se vzdrže izzivanj in pretenj, priporoča Hull, in vlade naj rešujejo medsebojne spore z mirnimi sredstvi, namesto z invazijami. Obljubil je, da je ameriška vlada pripravljena nehati z oboioževanjem, ako to store tudi druge dežele. Dalje je pripravljena svojo vojno mornarico zmanjšati v.enakem razmerju, kot jih bi zmanjšale druge dežele. Ameriški poslaniki so Hullovo poslanico vladam osebno izročili in jih povabili, da bo ameriško vlado veselilo, če izrazijo svoje mnenje o Hullovih nasvetih. Odgovore je Hull prejel od štiridesetituvlad. Nemška, italijanska, japonska, španska in kitajska se niso odzvale. Angleška in francoska izjavljata popolno soglasnost s Hulovo spomenico. Kitajska in španska vlada nista odgovorili najbrž z.»to, ker vesta, da pacifistični apeli na militaristične, imperialistične sile nič ne pomenijo. To čuti kitajsko in špansko ljudstvo na svoji koži. Tud pokojni predsednik Wil-on je apeliral na vlade, da se naj zodinijo za mir, odpravijo militarizem in sodelujejo druga z drugo v skupno dobro i>od okriljem lige narodov. Ni pa razumel, ali pa ni hotel razumeti, d;, je to mogoče le v uredbi ki odklanja imperializem in kapitalizem in temelji na vzajemnosti za splošni blagor ljudstev vseh dežel. VVilson ni propagiral take uredbe, zato je dobil versailiski "mir" in ligo narodov na podlagi versaillske "mirovne" pogodbe. Tudi Roosevelt in Hull rtv? propagirata odpravo vzrokov, radi katerih imamo roparska osvajanja in vojne namesto miru in kooperacije. VV i Leonova liga narodov ni mogla uspeti, ker imperializem ni bil odpravljen. Miru ni moglo biti, ker niso bili ustvarjeni pogoji zanj. Zato imamo danes roparske vojne prav tako kakor pred ustanovitvijo lige narodov. Armade in vojne mornarice so danes večje kot kdaj prej in za ubijanje in rušenje s svojimi tehničnimi pripomočki vsak dan bolj izpopolnjene. Liga. ki ima v svojem programu zapisano, da bo varovala mir. izvedla razoroževanjc in protektirala šibke dežele pred napa-dalkami, je brez moči. Mussolini se roga ligi narodov in državnikom, ki pridigajo pacifizem. On pravi, da je realist, zato ne more verjeti v trajen mir, ker je po njegovem mnenju nemogoč. Mussolini je za imperializem in pod njim je mir nemogoč. On hoče veliko Italijo, novo "rimsko cesarstvo", zato ne more verovati v "trajen mir", kajti njegov program je vojna za osvajanje. Enako Hitler. Enako Japonska. Angleški in francoski kapitalizem sta za mir, ker imata toliko bogatih kolonij, da ne hrepenita po novih. Ampak Francija in Angli.ja sta v zadnji svetovni vojni vzeli kolonije Nemčiji in se usidrale v raznih mohamedanskih deželah na račun premagane Turčije, kolikor sta se najbolj mogle. Zdaj se boje za svoje stare in te nove posesti, zato je angleški vnanji minister Anthonv Eden ves navdušen za mir in ligo naro glasovom, 53 ljudske fronte težke odgovor- delegatov pa se je glasovanja nosti, o katerih se na njenih i vzdržalo, zborih, konferencah in v časo-j o nadaljnem delu socialisti-P is ju mnogo razpravlja. čne stranke so bile predložene Ko se je to poletje vršil v tri resolucije, prva ss. Bluma Marseillu kongres socialistične j, Pavla Faurea, ki je dobil« >tranke, so njegovega izida 21141) glasov, druga od Zyrom-pričakovali v Franciji in v in- .skega, ki je dobila 15 tri glasov ti rnacionali z veliko napetost- tretja, s. Pivertova, ki je do-jo, kajti od njegovih sklepov; bila 894 glasov, je bila odvisna druga vlada | ljudske fronte. Velika skupina,.. _ |ucija Od Bluma in Faurea predložena resolucija zahteva, da Na sliki >o kitajski vojaki z modernimi strojnica- roženih moč in kak tisoč vojnih aeroplanov. Poročajo, da ima Kitajska par sto tisoč dobro obo- Primanjkuje ji pa municijskih tovarn. pac pa je bilo v njemu govora socialistični agitaciji in vzgoji relifnih uradih grozna biro- o kliki, ki je hotela prodreti z ; namerami, katerih nisem odobraval. In v splošno vednost še i to: pismo me je pogrelo takrat in misli nanj m«* nič manj ne pogreje jo danes. Morda je temu kriva prevelika mera idealizma. ki se ga — kljub vsem prizadevanjem! — še danes ne morem docela otresti. Torej: pied nikomer ne padam skesan na kolena in nikomer ne poljubljam prahu njegovih 1 čevljev! Toliko v pojasnilo poštenjakom. denuneiantom, ki hočejo netiti zdražbo in prepir in s katerih smrdljivo govno na debelo kaplje, pa: Do videnja! S tem je stvar od moje strani pojasnjena in zaključena. A. 5 v "Enakopravnosti". OGLEJTE SI SEDEM ELEKTRIČNIH REFRIGERATORJEV, KI SO JIH IZBRALI 3. OD 4. KUPCEV Cela skupina v eni pripravni razstavi ▼ "downtown" in v soseščini Commonwralth Eriion Electric prodajalnah O obiskih v Minnesoti Cicero, 111. — Že lani in letos spet sva si s soprogom iz-1 brala za počitnice lepo severno Minnesoto. Letovišče Silver ! Kapids blizu Klvja, ki ga lastuje Frank Jenko, je res lepo. Njegov prostor napravlja na-ir.t vtis, kot da sem pri jezeru v domovini. Tudi za ribolov je tu lepa prilika. Silver Kapids Lodge je kakih pet milj od Klvja. Rekli so mi, da ima Klv o-krog 7,000 prebivalcev, in med n jim je polovica Slovencev. Sla som večkrat v mesto in okolico in obiskala precej l judi, s kate-limi sem se že lani seznanila, i in zdaj pa si pridobila spet novih znancev in prijateljev. Med i n jimi sem agitirala za "Proletarca" ob vsaki priliki. Ko smo se seznanili in pomenili od kod Vabi jih v organizacijo, in pre- kracija in arogantnost. p/lčuje jih, da le izobraženo delavstvo si bo res lahko ustvarilo boljše razmere. Vsi protesti in apeli tukaj- le bi a proti nadaljnemu sode- . , ... ... 1 ... ,, , ,, „„ ..J ljudska fronta izdela nov pro-ovanju v vladi. Zelo ostre so . , ' ■ • i , .4t, 4 A' , • .... ,. igram, ki naj obsega lodrzav-bile kritike tudi proti prvi vla- , ,. ' •• i i ii m 4 i ♦ ': l en e rudarstva, kemične in di judske tronte, kateri je na- , . ' . . ., . , . , i- i i d ^ l' ......elektrotehnične industrije, ze- t c jeva l^eon Blum. Kongres . , ... ; J : . . . , , .. i eznic, plovidbe in zavarova- li spre je tri važne resolucije. . . .. , . S prvo je odobril s 4539 proti » c ,er.uve l,'° "fd/'0ratVa nad 1!» glasovom delo vlade Leo.rdenarnimi nvoAl- Bluma, toda skupina delega- |sinjih brezposelnih za preiska- lov> katera je zastopala 828 vzdržala glasova-kritizirala, hotela gla- Priporočala sem jim tudi. vk" na,c't'11 ',n..v'sl!h na K^v. se je vzdrža da naj svoje otroke pridobe za ha "s"sa' Pn"JM'!JI .^en so po- n|a. Dei0 vlade je ci-anje angleške strani "Prole-! "®vno , or^an,/,rab pohod v a za nezaupnico ni . , ( hanute, do uradov UPA. V eč ! sevati tarča i ti se tako pouce o vzro- . ' . .. . i . • i k sto demonstrantov se ie odlo- Kin brezposelnosti in socialnih , . . . ;T.. 4 čno za sedečo stavko. Njih od- Krivic ter o našem programu in . .... . . . •• , ..a:., bor nan bi sedel v uradih, dru-ci.jih. Io znanje jim bo v ziv- J ... ljenju veliko koristilo, kajti po- s" se ',a utab"n1' v cestnem stali bodo bojevniki za intere- parku- 1 ° dn, h Je pa P?'" i. , . ! c 11 a vrgla odbor na cesto. De- s*j delavskega razreda. . .. . .... . monstrantje so nato izvolili od- V nekem takem pomenku bor, ki gre do governerja Hux mi je rekla ena izmed odra- niana in se razšli domov, pač z ščenih deklet, ki nas je z za- zavestjo, naj je večina demo-nlmanjem poslušala, da bi mo- kratske stranke ravno tako ko-r iia iti v vsako hišo na Elyju riimpirami in proti ljudskim in-in tako govoriti. Zagotovila teresom, kot je republikanska >em ji, da bom še v marsika- stranka. — A. Sular. tt ro šla, kajti dokler bom tu,;__r__ V ustavnem oziru zahteva resolucija omejitev pravic senata in drug volilni red za se-nat. Kongres je naložil strankinemu vodstvu, da ščiti interese Z drugo resolucijo je odo- republikanske Španije, se za- ______ — --vrčema za mir v okviru Društva narodov in da ostane stranka zvesta principu razorožitve. Sava prične z vajami Chicago, III. — Vsem pevcem in pevkam Save se, naznanja, da gredo naše počitnice h koncu. Z rednimi vajami zopet pričnemo prihodnji torek, 17. avgusta, v Delavskem centru ol» osmih zvečer. Udeležite se vsi in pripeljite nove pevce in V sledečem seznamu so priredb« pevke. Pogovorili se bomo tudi klubov JSZ, konferenčnih organin- O članskem izletu. - Tajnik. cy in »ocialističnih kulturnih društev: it i it i: iiii i: kh nov •M• Ss imam za take obiske čas. Tudi tu so se naročili. Zdaj, ko se inajnarji organizirajo, je širjenje "Proletarca" med njimi še posebno potrebno, kajti tak Kam v nedeljo 22. avgusta Strabane, Pa. AVGUST CHICAGO, ILL. — Zlet članstva Tu se je podvrgla pred ka- i„ prijateljev kluba it. i jsz »• k'm tednom operaciji Mrs. Mo- ! "Kranjski hribček" v Willow Spnnji Kam? i seveda na "kranjski j nika Troha, soproga znanega v "^'i0 22. «»*u»»«. IiM " je"'u nijskT stvari" v' veliko k jer bo p.kmk član-: našega delavca na raznih po- p »moč, ker se delavci iz njega stva k,ub1a st- 1 Jsnf N.kamor^jjh Johna Troha. On je tudi lib*ary, pa. _ konferenc, uče kakšnih sredstev >e poslu- nru^am knt tam- 1nni ')() za" dolgoleten tajnik društva "Po- klubov JSZ in društev Prosvetne ».. have za stare in mlade. Bomo stojnska Jama" SNPJ. Operi- \ic* balincali. se zabavali z raznimi rana je bila na golši. Nahaja žujejo njihovi sovražniki, da uničijo delavsko organizacijo ii. napredek sploh. 1'pam. du bodo rudarji složni za unijo in ji izvojevali drugimi igrami, zraven pa vži-vali dobrote te.ga sveta v ]>ro-^ti naravi. In prepevali, da se bo slišalo čez cel kranjski hrib priznanje. — Kristina Turpin. Tistim, ki še niso bili nikoli na - —--tem hribčku, naj povem, da se IZ KANSASA Roosevelt ova nahaja ravno nad Stežinarje-\ i ni vrtom. Na tem pikniku so dobrodošli vsi, torej pripeljite seboj znance in prijatelje. Več se v bolnišnici v Canonsburgu. Želimo ji, da kmalu okreva. * John Pod hov ml. in John Terčelj sta prošli pondeljek odpotovala na sejo novega gl. odbora SNPJ. * v nedeljo 29. avgust* v Itobra-ževalnem domu. SEPTEMBER LATROBE. PA. — Prireditev v korist "Proletarca" in soc. klub« v soboto 11. septembra. CHICAGO. ILL. — Piknik klub. št 1 JSZ v nedeljo 12. sept. v kori»t "Proletarca" pri Steiinarju v Willow Springsu. Ker Rooseveltova admini slracija ukinja relif hitrejše ko nas bo več bo veselja. Torej kot pa povečana aktivnost in- ne pozabite na ta dan: ako bo d-istrije absorbira delavce, je dež. se bo piknik vršil v Slo-razumljivo, da prihajajo pro- venskem delavskem centru, testi od tistih, ki so vrženi Z re- Prijatelj piknika v prosti je kdo doma, je predel raz#o^Ti?aTrT se znajdejo brez zaslu- naravi. vor na razmere, na višanje cenl^ka. | ------ življenskih potrebščin itd., pa V tukajšnjem distriktu se f)ru- "Narodni Vitezi" srno se znašli zaeno v diskuziji ponavljajo demonstracije onih, ' oa , lczl o vzrokih. Skf>ro vsi naši prise- KI so na relifu in tistih, ki so, vabi na piknik henci imaio že odraščene otro- j popolnoma brez zaslužka, i ke Mnogi so izdelali višje So- "Marčanja". protestni shodi, ro(Jni vitezi" št. 89 SNPJ vabi I dru* milijon dolarjev. Rumun-le. Ker tod drure industrije ni pošiljanje raznih odborov do ,....... , ,______ „_» i I , , J . ,. kot železni rudniki in pa kaka Klavne relifne uprave v Tope OKTOBER CHICAGO, ILL. —- Drnmsk« pri- Tudi klub št. 118 JSZ v Stra-banu se je zavzel, da aranžira i rediiev kluba št. i JSZ v nedeljo 17, prireditev v korist "Proletar- oktobra. cu". Kdaj se vrši in druge ]>o-drobnosti bo pravočasno objavljeno. — N. N. Kralji in šport Rumunski kralj se zdaj zabava največ z vožnjo po morju na jadernici, katero je prošlo pomlad kupil v Angliji. Na- Pravijo, da je plačal zanjo pol mala delavnica, so ti otroci ve- Ko, so na dnevnem redu. činoma brezposelni, ali pa so Vso aktivnosti vodita dve odšli poskusiti svojo srečo v in- organizaciji brezposelnih, to dnstrialna mesta. Njihovi očet- Farmer Labor Union in je so uposleni v rudnikih in od Kansas Allied VVorkers, po svo-njihovega zaslužka je odvisna jih vodjih, Joe Sala iz Frank-v>a družina. "Saj bi šli tudi lina, glavni predsednik prve in otroci delati, ako bi imeli P.alph Ridlev iz Columbusa, kam" so mi rekli, in tarnali: predsednik druge organizaci- pelje izpred Ivanškovih prodi ni izhoda. "Izhod je," sem jc. V neka j tednih sta priredile štorov na VVood in Cermak Rd. odgovarjala. Treba je le. da se dva pohoda v bližnji Chanute, ()'t; i :;>,o pop., izpred Sloven-delavci organiziralo in si usta- k ier se nahaja glavni urad VV.! skega delavskega centra na nove nov gospodarski red, ki p. A. za vzhodni Kansas. Za- 2.101 S. La\vndale Ave. ob bo služil potrebam ljudi, ne pa htevajo, da se vse potrebne ] :45. profitarjem, kakor služi da- brezposelne uposli, da slovensko in drugo naše občin- ski kmetje o tem kraljevem sivo na svoj piknik, ki ga pri- luksusu ne smejo zvedeti, ker redi v nedeljo 15. avgusta pri cenzor ne pusti, da se bi pisalo rojaku Keglu v Willo\v Spring-|o takih stvareh, su. Pridite v čim večjem števi- lu. Odbor bo skrbel, da bodo posetniki zadovoljni v vseh o-z rih. Onim. ki so bi hoteli po-služiti prilike in sc voziti s tru-ckom, naznanjam, da isti od- našnji. V novem redu bi boga- sme odpuščati tistih, ki drugje o., in od Harlem in Ogden stva postala javna last. Ljudje ne morejo dobiti dela. in da se I oh 2:15. Voz ni na v oba 1 • Prihranili boste čas... prihranili boste denar.., bolj boste zadovoljni, ako boste videli teh sedem vodilnih električni refrigeratorjev v eni sami veliki razstavi. Mnogo različnih velikosti in vzorcev, velika izbira v ceni. Našli boste prav tak električni refrigera-tor, ki bo odgovarjal vašim potrebam. commonujEflLTH EDison eiktric shops DOWNTOWN — 72 W. AOAMS SttlCT-132 S. DEARIORN STUtlT Telaphona RANdolph 1700, Local 66 4562 |roadway 4231 W. Madtson St. 052 W. 63rd St. 4t33 Irving Pork Blvd. 4834 S. Ashland Av*. 7950 E. 97nd St. 2733 Milwavke« Av«. 11046 S. Micfcigan Av«. ^•untoun I /t, tm Stfpt (Utt mt t ft. m, «mJ hrmnchti *t (, p. m., on S«t»r7th in Lawndale Ave. ob Ave. k ra i a oi delali le toliko ur kot po- razne lokalne uprave relifa o- jc. 7*a osebo." Vstopnina v trebno za preživljanje in za- cisti korupcije. Obtožujejo ra- vrt je samo borih lOc. vrh tega poslitev vseh za delo sposob- zne bosse diskriminacije na- pa dobi eden izmed imetnikov nsh. Zaslužek v taki uredbi bo pram delavcem, da odpuščajo \stopnice $5 v gotovini, če bo tolikšen, da bo vsakemu omo neljube osebe in uposlujejo na llHvzoč, ko bo klicana srečna l^očil dostojen življenski stan- njih mesto svoje prijatelje. Po- številka. Imeli bomo v paviljo-dard. Rrezposelnost bo od- sebno imajo na piki predsedni- nu godbo, razne igre, dosti pi-pravljena. ka demokratske stranke v jače in jestvin, tor^-j samo pri- Delavci streme po boljših ( rawford okraju, Dr. Allan Sa- dite, veselite se in uživajte, i razmerah. Zato se posebno d dge iz Mulberrvja. Prav do-j V imenu odbora vas ponov-zdaj toliko organizirajo v uni- bro mi je osebno znan slučaj, nc vabi jah. Ampak zahtevati morajo ko je rojak z družino delal dve Potokar t iinik 'več, namreč podružabljenje leti na relifu. Pri delu je zbi-l |p:irodnih bogastev in industri- hI, dobil pljučnico, da je bil v je, ako nočejo vedno živeti \ postelji par mesecev. Povrh, da Delavsko časopisje na ekonomski negotovosti. n* dobil nikakrsiK1 podpore od 1 vlr Ko sem jim priporočala, da relifd v tem času, je pa še izgu- wcnonov«»Kem k; naj naroče "Proletarca", so bil delo. Ko je namreč za silo Na rehoslovaškem izhajajo mi nekateri rekli, da imajo okreval in vprašal za delo, so 103. listi, ki so glasila in posest ' Prosveto" (tedensko in ta ali ga porivali od enega do druge- strokovnih organizacij-. Med oni dnevnik), ki je ravno tako gn urada, tako da je danes, čez njimi je 2?» nemških. Naklada d.ibrn. Pojasnjevala sem, da pol leta, še vedno brez dela. teh listov je 687,621. Najbolj služi "Proletarec" popolnoma, Zgleda, da vlada v nekaterih, razširjen je "Kovodelnik". Milvvaukee Leader Nnjvpfji amoriSki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 j j na leto, $3.00 *a leta, $1.50 za tri mesece. j Naslovt 540 W. Juneau Av«. MILWAUKKE, WIS. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — V nedeljo 21. novembra spevoigra soc. pevskef* »bora "Sava" v dvorani CSPS. DECEMBER CHICAGO, ILL., Dne 31. df cembra Silvestrova zabava klub« it 1 JSZ v dvorani SNPJ. 1938. CHICAGO, v nedeljo 13. februarja dramska predstava. CHICAGO, v nedeljo 10. »pril« koncert 4'Save". CHICAGO, v nedeljo 1. m«j« prvomajsko slavje. (Tajnike klubov in kulturne od««-ke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam »poroce vsr svojt prireditve za uvrstitev v to kolono in da nam pošljejo popravke, «ko »• podatki o priredbah napačno zabeleženi.) PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI FENCfS RESTAVR/CIJA IN KAVARNA 2609 So. LawndnU Ave. Chicago, III. T«l. Cravrford 1 P rist na in okasna domača jedila Cono zmerna. Postreiba točna. i ! NAROČITE SI DNEVNIK "PROSVKTA Stan« mm colo leto $6.00, pol leta #3.00 Ustanavljajte nova drufttv* Deset članov (ic) je tr«»l»a novo društvo. Naslov za li«t i" xa UjniAtvo j«' 2657 S. LavmdAle At«. CHICAGO, ILL. ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBPNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Priiiting Co. 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS. Maksim Gor kij—Ivan Vuk: P4TCULJ4 Dolgočasno visi nad mostom; — Tako... mračno — hladna, nema tema Tedaj je skulavi zamahnil ii tišina. Zvezd ni in nebo ni naenkrat z obema trepalnica-vidno. Sam » nepregledni mrak ma in zagovoril polglasno iu je kakor prisluhnil, zamrl in naglo: čaka nečesa... Lahke, suhe — Včeraj je neki vojak od snežinke se vrte počasi po ara- naše stotnije videl rojaka . .. ku. kakor da se boje upasti na R ijak mu je govoril: "Pri nas. temno kamenje pustih ulic. "|g;vori, se sedaj puntajo. Mu-Mrzlo je... jžiki, govori, palijo grajščake... Noč je polna pritajenega 1,a'1' govore: Naj bo dovolj, strahu; v tišini in v mraku, na-|Nalvili. sU> sedaj pojenem z mrazom, napeto, l)a —i(,ite •• • Zemljani brez zvočno trepeta nekaj sle- VH*a* ona J*1 Bogova, zemlja ptga, mračnega, nevlovljivega očem in ščegeta srce z ledenimi iglami... Od teme pridavljene hiše sol se sesedle v zemljo, postale nižje; v njih zatemnelih oknih ni videti luči. Zdi se, da so se j Um za kamnitimi stenami nepremično potuhnili ljudje, objeti od mraza in temnega straha. Ne migajoč s trepalnicami gledajo predse s široko odprtimi očmi in s trudom zadrža-vaje trepet groze v srcu in biezupno prislušavajoči, molče čakajo luči, zvokov . . . A s temnih ulic s slepimi očmi gleda v okna pohotna, črna zver in tudi čaka . . . Ves dan so po mestu gučali lopovi, suho in zlobno prasketalo puške, na ulicah so se valjala trupla, smrt se je radostno in pohotno naslajala v stoku ranjencev. Na sredi majhnega trga. kjer se križata dve ulici, gori namreč. Ona, namreč, je za tiste, ki jo lahko sami obdelujejo Za mužike je ona .. Idite, govore, ako ne, vse požge mo." Vidiš . . . — Tega se ne sme! — je rekel hripavo rjavi, migaje z brki — Načelstvo tega ne dovoli . . . — Soveda-a! — je zategnil kozavi in zevaje odkril globoka. temna usta z drobnimi, go-sumi zobmi. ♦ — Kaj se godi, — je zopet vprašajoč povesil skulavi glavo in gledaje-^ ogenj odgovori- jam sebi: — Lomi se življenje . . . V temi se pojavlja postava četrtega vojaka. Hodi okrog ognja tiho. v širokih krogih, kakor jastreb. Kopito puške je stisnjeno pod pazduho; bajonet površen k zemlji, pozibavajoč se blesti hladno, kakor da išče, voha med uličnim kamenjem. Vojak se je krepko uprL_z_ o/enj... Štirje vojaki, kakorjbrado ob prša in tudi gleda v da so sivo kamenje, stoje ne- zemij0f kakor bi sledil za gi-premično krog njega; odsevi trnjem tankega in ostrega je-plamena se trepetajoč plazijo kienega roba. p-3 njih plaščih, se igrajo na li- Rjavi se je pazljivo ogledal, cih. da se zdi, kakor da vse te mračno pokasljal, nagubanči! štiri postave krčevito drhte in t-.tj0 in si|no znižal SVoj glas 8 čudnimi grimasami vsi hkra- > zagovoril: ti nekaj pripovedujejo drug — Mužik . . . mar je on pes omgemu. Plamen, bliskajoč a), kaj? ()(1 ]akote umira _ in na bajonetih, teče po jeklu, to n{ prijetno. kakor kri; ostrina jekla se zvi- _ Gotovo — je odvrnil ko- j?, kipi kvišku v belih in rož- Zavj vojak. natih curkih . .. Rjavi ga je surovo pogledal Na ogenj in vojake od vseli lin potuljivo nadaljeval: strani pritiska tema .. . j _ Daj0 [){ se prenašati — Eden iz njih. nizek, s koza- živel je mirno. No, če pa ni povrni obrazom, širokim nosom ni()(;.j? Vidiš, tako je človek po-m drobnimi očmi brez obrvi, besnel... Razumem mužika... popravlja z bajonetom polena — \0t seveda _ je polgla- na ognju in ne dvignivši glave,iSJl0 vzkliknil kozavi in njegov tiho spregovori: |obraz se je radostno raztegnil. — Mrzl° -ie... I— Vsi tako govore: Eden de- Roj rdečih isker preplašeno Uvec jt> na ZCmlji — mužik... vzieti v temo in izgine. Kozavi Tui|j tisti, ki se puntajo . . . go- vojak pogleda na bajonet in Ra jame brisati s koncem pla- vore ravno tako . . . Kozavi je široko zamahnil z šča. Modrikast, topel dim je ll)k<) (>krog sebe in nagnivši se giizeče planil vojakom v oči.'fc rjavemu je skrivnostno vz-Visok. vitek človek brez brk I kliknil s tihim glasom: na okroglem obrazu, je stisni. __ Mužik nima nobenega iz-puško pod pazduho in odšel,'hoda vtaknivši roke v rokave plašča, pačasi od ognja. Vojak z velikimi, žoltimi brki, čokat^de- — Samo v vojake jih gonijo je zamrmral skulavi vojak. Rjavi je udaril s puškinim celičen, je odgnal z rokami kopitom ob zemljo in strogo dim in pripomnil s hripavim j vprašal: glasom: | — ^li zakaj se puntajo mo- — A ka j, abo bi razhelil ba-!š,*iinj? jonet in ga sunil komu v tre- — Razvajeni so seve — jc buh ... | odgovoril kozavi. — Koliko — Tudi gladen . . . izboren moramo mj radi njih pretrpeti. . — tiho odgovori kozavi. Koliko lakote in zime .. . Njegova glava se je zamajala.1 — Tudi greha . . . je polgla-Požiraje drva, laskajoče žvi- sno posegel v besedo, rjavemu iga ogenj; njegovi raznobarv-k-kulavi vojak. A ta. udarjaje s ni jeziki se zvijajo pohotno, le-j kopitom takt svojim besedam, te kvišku in spletajo se, drug j( govoril uporno in kruto: z drugim, gibčno klonejo k — j() Vse je treba uničiti.... zemlji. bataljonski je rekel pravilno. Bele snežinke padajo v o- Nekatere pobiti, nekatere v Si-fftnj. Rjavi vojak sope glasno j hirijo ... Na. živi, pas ji sin, tu in silno skozi nos, pihaj«* snegjj!ra* sneg. In nič več . . . z brk. Četrti, suh in skulav, ne j Vrgel je puško na ramo in o.Tiraje se, gleda v ogenj z korakal s trdimi koraki okrog okroglimi temnimi očmi. — No, mnogo smo danes po- ognja. Skulavi vojak je zopet dvig- ložili naroda —* vzklikne ne-|nj| ?iavo in zamišljeno ter nadoma s tihim glasom kozavi, smehljaje rekel: raztezajo usta v široki smehljaj. In še tišje počasi vleče: — A-a-aj . . . Ginjencj žvižga surovo poleno. Nekje, zelo daleč, so je ro-dii tuj, vzdihujoč zvok. Kozavi in rjavi poslušata, gledaje v — Ako bi vso gospodo . . . nekako tako . .. vso . . . Rekel jo in vzdrgetal, mra-zočo stresel s pleči, se ozrl ter nadaljeval otožno, čudno zniža vaje glas: Mraz jo. Na zunaj me temo, ogenj so igra ffa njih o- žge, a v notranjosti mi je mraz brazih in ušesa bojazljivo vz- Srce trepeče celo . . . Hodi — je rekel trejetavajo, čakajo še zvoka. — Da-a ... — je odvrnil r)avi glasno. Kozavi jo vztropetal, so ozrl naglo. Tudi skulavi jo naenkrat obrnil glavo, vprašujoče rjavi, cepetajo z nogami. — Glej, Jakovljev hodi. Z zgibom glave jo pokazal na postavo vojaka, ki so jo po- Jak o vi j evu in vzdihnivšl je tiho pripomnil: — Hudo mu jo .. . — Radi branjevca? — je vprašal kozavi. — No, da — je tiho odvrnil skulavi. — Rojaka sta. i/, enega kraja. Pisma iz vasi je dobival Jakovljev po branjevcu. Tudi nečakinjo jo imel .. . Jaki vljev je govoril: "Končam službo — zasnubim ..." A se-i daj. vidiš . . . • — Kaj hočemo — je surovo odgovoril rjavi. A kozavi je zazdohal, zmajal s pleči in potrdil glasno, z visokim glasom: — Vojakova dolžnost je u-bijati sovražnika . . . Prisegel je na to. Jakovljev je neutrujouo kolobarji v mraku, približaval se zdajci k ognju, zdajci se zopet oddal jeval. Ko so so začu-le rezke in ostre besede koza-vega, so odmevi korakov naenkrat izginili. — Slabega srca si, Semjon — je pripomnil kozavi vojak. — re bi se branjevec puntal . . . je odvrnil Semjon in zamahnil z roko; hotel je očividno še nekaj reči ali rjavi je stopil tik k njemu in razdraženo, hrinavo zagovoril: — A kako razločiti, kdo se punta? Vsi se puntajo .. . Strica imam. dvornika. Denarja ima kakih petsto. Spoštovati mužik ie bil. Naenkrat se je slišal nekje b!izu sub in kratek zvok, podoben strelu. Vojaki so nastavili miške, krenko stisnili s prsti hladne cevi. Stegnivši vratove so buljili v temo kakor onrezujoči psi. Rrki rjavega s> v pričakovanju rr1igali, kozavi ie dvignil pleča. V temi so enakomerno zveneli koraki Jakovi jeva. ki ie. da bi se podvizal, stopil k ogniu. ozrl se po \*eh z naglim pogledom in zamrmral : — Vrata so se zaprla ali pa jo 'zanihala deska . . . Ni ogove ustnice *o tesno stisnjeno. Na ostrem licu suho blišč o če ovalne, sive oči in vztropotava i oče tanke nozdrvi. Popravil je z nogo dogorevaioča polena in so vsodel na Za Hoj-c< k pred ognjem. — Malov — je rekel riavi z ukazujočim g1a-*orri — idi po rirva . . . Tam. glej — pokazal i'4 z roko v temo — so pri bra-njeveu zloženi zabojčki. Kozavi vojak jo položil puško na pleča in odšel. — Pusti puško . . . ovirala te bo — ir» pripomnil riavi. — Rrez puške me je strah -— je odvrnil vojak, izginivši v temo Nad ognjem so še vodno vr-t<> letajo snežinke: mnogo jih ie že padlo na zemljo: temno kamenje ulice se jo ež no belilo Som nično strme v noč slepa okna hiš. tonejo v mraku visoke steno. Ogenj dozoreva, žalostno evil i jo polena. Troje vojakov dolgo in molče strmi v z r ja viro. — Tri bo menda ura — spregovori mračno riavi. -— Dolgo nam je še čakati . . . (Dalje prihodnjič.) t, • Komedija "vmešavanja" v žpansko civilno vojno ostala na stari točki (Nadaljevanje.) trebščine največ skandinavski — in pa angleški pnmiki! Situacija je torej taka. da na absolutno zmago lojalisti-čiio, republikanske, demokrati- ie Španijo ni računati, razen če Italija in Nemčija res pozo-veta svoje čete domov. Sovjetska vlada to zahteva. Anglija ir Francija to predlagata, fašistične vlade pa drže figo v /epu. Obljubljajo, toda ne izpolnijo. In tako so klanje nadaljuje. Anglija v tej krvavi igri nateguje niti zdaj sem. zdaj tja, kakor ji najboljše kaže. gospodarski in politični položaj parlamentu s 770 poslanci, dočim je v senatu ostala relativna klerikalna večina. Socialisti belgije ter njeno delavsko gibanje munisti skupno samo 34,147 glasov, dočim so jih dobili liberalci 304,736, vse klerikalne | skopi ne pa 759,863. Pri tem naj se pripomnimo, da je v Bel-giji glasovanje obvezno. Kdor se neupravičeno 110 udeleži volitev, je kaznovan z globo ali i sodnijsko. I (Dalje prihodnjič.) Klodal v lice rjavemu. Nato je i.javljala v temi. vprašal polglasno: — Ti .. . kaj? — Seveda hodi — se jo naenkrat ^krepelil kozavi, ki jo Res veleposestvo Bivši boss demokratsko stranke John J. Raskob poseduje v družbi s Tom Campljollom v državi Novv Moxico farmo, ki olmefa 286.000 a k rov. To je graščina Plačala sta dolar za vsak aker. H javi je pomolčal in odgo- z.idremal, oprt na orožje. v.;ril: i Skulavi vojak se je ozrl po Citajte "Proletarca" in pri-poročite, da ta »fore tudi drugi. Belgija preživlja težko politično in tudi gospodarsko krizo Dasi to ni velika dežela, jo vsled svoje velike industrije, prirodnih zakladov in strategi-|č:ie lege ona izmed najvažnejših v Evropi. Enako važna je svetovnem delavskem gibanju belgijska delavska stranka. "Vzajemna Svoboda" je o tej i zanimivi državi priobčila .datj-so študijo, ki jo tu ponatisku-jemo: Današnja kraljevina Belgija sestoji iz dveh delov: flandr-jske nižine ob morski obali, rav-I nine med Flandrijo in pogorjem na vzhodu z bogatimi zalegami železno in premagavno rude, in iz ardenskega pogorja, skozi katero se prijazno ^ zvija reka Maas, >0 izliva na Nizozemskem v morje. Železni in premogovni rudniki so koncentrirani okrog mest Liittich, Charleroi in Mons in imajo tako bogata le-zišča rud, da bo lahko Belgija oskrbovala z njimi svet,, ko bodo rudniki v Nemčiji, Franciji in Angliji že izčrpani. Toda ta dežela, ki je tako blagoslovljena s tem, kar imenujemo "težka industrija", nima nobenih velikih modernih pristanišč, čeprav leži ob morju. Temu je krivo plitvo obrežje s sipinami in otočiči. Njih >-vo najvažnejšo pristanišče A11-vors ob reki šelde je 70 km oddaljeno od morja in roka >ama toče zadnjih 50 km po holand-skem ozeml ju. To je z geograf-iskega stališča kaj nenaravna 'stvar, ki ima svoj vzrok v tem, da so belgijsko državo in njeno meje zarisali drugi na raznih mirovnih konferencah, ki se na naravne meje niso toliko ozirale kakor na nasprotujoče | si interese velesil. Ko so stari Rimljani pridrli |v to deželo, ki so jo imenovali |Gallioa Belgica, so prebivali v njej Kelti plemena Belgov in m kaj man jših germanskih narodov. Vsj so morali priznati rimsko gospodarstvo. Kasneje ! je postala Belgija ne kdoveka i važna provinca države Karla Velikega, ki je gospodoval tudi nad vso današnjo Francijo, j Nemčijo, reško, Avstrijo, velikim delom Italije, Španije i. j dr. Ko so si cesarjevi sinovi v Verdunu 843. leta razdelili to ogromno državo meti seboj, je prišla Belgija pod lotrinsko kraljestvo. Nato je razpadla v veliko število napol samostojnih vojvod i n, grofij in škofij. Potom so se polastili belgijskega ozemlja Habsburžani, ki jih smemo šteti med naj prid ne jšc zemljiške špekulante srednjega veka. Za tisti čas je razumljivo, da se niso brigali za premog in železo, temveč so gledali le na dobre dohodke iz poljedelstva in trgovske dobičke. Zato je danes najbogatejši del dežele bil pod njimi zapuščena pokrajin-a, dočim je štela Flandrija za najbogatejšo deželo severne Evroje (v 14. in 15. stoletju). Tedaj so zrasla bogastva in cvetoča mesta Brugge (Bru-ges), Gent, Vpern. Cambrai, ki so odvzemala delo drugim deželam, ki bi lahko same o-pravljale isto. če bi znale. Sredi najlepšega proč vet a je pa začela Flandrija propadati, deloma zato, ker so morski tokovi začeli zasipati najnižje dele dežele tako, da so na pr. sipin'* ločile od morja tedaj najbogatejšo pristaniško mesto Briig-ge, deloma pa zaradi slabega režima in zastarelosti gospodarske organizacije. Cehi, ki so prej dvignili obrt 11 vse gospodarstvo tako, da so postala zgoraj našteta mesta središča prvega kapitalističnega gospodarstva v Evropi, so se spremenili v tiranske in kratkovidne organizacije, ki so zavirale v.«ak razmah rokodelstva. K temu so prišli še hudi verski boji med edino zveličavno katoliško cerkvijo in protestanti ii. drugimi krivoverci. Ko ie končno le zmagal katolicizem, je bila tudi dežela opustošena. Holandci so jim za nameček tudi na severu zaprli pot do morja. Belgija je zaspala v j dolgo zimsko span je, iz katerega se Je prebudila šele, ko se je razvila v svetu paroplovba i., industrija, ki jo našla v belgijski zemlji obilo krme zi Silo je. Inozemski kapital se je stekal v dolino reke Maas in še prej kakor v dvajset letih je postala Belgija vodilna industrijska dežela Evropo. V ti-Stcm času so uveljavili vse svojo pravice Valonci (francosko govoreči prebivalci dežele, nastanjeni kompaktno južno od Lrislja), ki so kot najbogatejši I j mi je zavladali v vso j deželi. dočim so Flamei ostali ponižni kmeti, katerih jezik so ni priznal kot književni jezik. Flamei in Valonci imajo skupen izvor in so navezani drug na drugega skozi vseh 20 stoletij, pa so vendar sovražijo med seboj kot psj. in mačke. Ta b .j med Valonci in Flamei povzroča vsaki, vladi hudo skrbi, posebno še. odkar ga hočejo izrabljati fašisti. Ako vlada ugodi enim. se polomijo drugi. Saj js.no nedavno čitali, kako so bojevniki marširali v glavno mc-slo protestirat proti vladi, ki je pimilostila tiste flamske nacionaliste, ki so med vojno delali roko v roki z nemško okupacijsko vojsko. Pa povrnimo so še v zgodovino Znova so onesrečili Belgijo IHlo. leta na Dunaju, kjer jo zborovala "sveta alijansa" (iržav, ki so so vojskovale proti veliki francoski revoluciji in Napoleonu. Ta sveta alijansa je rekla, da bo dala svetu večni mir s tem, da bo čim bolj pri-s rniia Francijo. Zato -10 na Dunaju združili Holandsko in Im lgijo v eno kraljestvo, ki naj 1 bi služilo kot močna protiutež proti Franciji na severu. Tuga posiljenega političnega zakona je bilo konec 1830. leta, ko so so proti Holandcem ! dvignili Belgijci, ki so jim seveda Francozi hifro priskočili na pomoč. Izliv šelde v morje j» ostal sicer v holandskih r >-kah, toda pristanišče Anvers j»> postalo belgijsko mesto, ki je s svojimi 350.000 prebivalci tudi največjo inesjo v državi, i (Prestolica Briselj—Bruxelles — šteje okrog 250.000 ljudi). Neki princ iz dinastije Koburg, Leopold po imenu, je bil po kompromisu med velesilami imenovan za belgijskega kralja. Leopold je dobil podobno ponudbo iz Grčije, pa je pre-udaril, da je Belgija bogatejša dežela. Velesile so proglasile Belgijo za "nevtralno" državo. Toda kralju Leopoldu II., sinu prvega kralja, se je zdelo, da ni dobro, da bi bil s svojo malo dc želo odvisen od dobrotljivo-sti velikih držav, in je naročil slavnemu afriškemu raziskovalcu Hevnvju Hanlevju, naj poskrbi Belgiji kolonije v Afriki. I11 z "Association Internationale Africaino" je Belgija postala prav mogočna kolonialna sila sedanje dobe. Od približno osem milijonov prebivalcev (od teh štiri milijone žensk), ki jih šteje zdaj Belgija, je pridobitnih ljudi v vseh gospodarskih panogah od ! poljedelstva, ribištva, industri-' jo do svobodnih poklicev okrog jtri in pol milijona in od teh je 12 milijona proletarcev, od katerih je zaposlenih približno poldrug milijon v industriji, 250,000 v trgovini in prometu, 300,000 v poljedelstvu in ribištvu, drugi <0 v javnih in privatnih službah. Socialistično gibanje Pri takem številu proletariata ie naravno, tla se je razvilo I .... v Belgiji močno socialistično I gibanje, ki je dalo tudi velike ; može socialistični internacio-nitli (Vanderveldo. do Brou-ckere, Huvsmans in dr.). Vendar moramo vedeti, da se je moralo socialistično gibanje v Belgiji od vseh počet kov pa do a a nos boriti z velikanskimi o-ivirami, ki jih socialisti v dru-g h /apadnih in severnih evropskih demokratičnih deže-ilah no poznajo. To so težave, k: izvirajo iz prej orisanega ' zgodovinskega razvoja Belgijo: močan in bojevit politični katolicizem in večna trenja med Flamei in Valonci. Do 1025. lota je vodil v belgijskem političnem življenju politični katolicizem, ki se je sicer delil na združene, konservativne in demokratične ka-io'ike, ki so pa vsi vedno enotno nastopali, kadar je šlo pm-11 i socialistom. šole 1025, leta so postali socialisti najmočnejša stranka v SLOVENSKI KLERIKALIZEM SKOZ IN SKOZ NA FAŠISTIČNI STRANI Klerikalno gibanje na Slovenskem, ki je zastopano v jugoslovanski vladi posebno s svojim voditeljem dr. Korošcem (notranji minister) je v slučaju Španije od vsega po-četka za španski in italijanski fašizem. Podpira konkordat, ki ga je sklenila Jugoslavija z Vatikanom, dasi je ta konkordat nadaljna kapitulacija Jugoslavije pred italijanskim fašizmom, in dalje vodi sloven- početje kapitalistov nima gospod niti besedice obsodbe, narobe, da ga zakrije, enostavno zamolči, da kapitalistični špekulanti izvažajo zlato v inozemstvo in slabe francoski državni zaklad. Zato pa ima tem večjo korajžo zmerjati francosko vlado ljudske fronte, ki je tem špekulantom stopila na prste. Zlasti zanimiv pa je govor gospoda v radio z zunanje političnega stališča. Kajti ta go- ski klerikalizem ljuto propa-jvor je v popolnem nasprotju z gando proti Franciji, zato, ker j izjavami merodajnih vladinih jo krmari ljudska fronta. (Polkrogov, ki so doslej z vsem po- mnenju klerikalcev je ljudska vdarkom zanikali, da bi se bi- fronta zanič zato, ker jo tvori-j la Jugoslavija osvobodila zvez jo taki ljudje, ki k maši ne ho- s Francijo, in da jo je skupaj z dijo in duhovnikov ne podpi-1 ostalimi balkanskimi državami rajo.) zapustila. Na ta del govora 0- Slovenski klerikalizem se pozarjamo še prav posebej. poslužuje v boju za fašizem Gospod, ki je govoril v radio, in proti Franciji radi njene je pravi veleum: državnik, fi- ljudske fronte raznih sredstev, nančnik in strateg. Za svoje iz- Del slike vam daje siedeči čla- jave o popolni dekadenci fran- nek v "Delavski Politiki" z dne coske armade zasluži, da ga 7. julija, ki se glasi: odlikujeta i Rim i Berlin. (Od „ , ... . . » .. tu je nekaj vrstic cenzuriranih, Kakor da b, poslušal Rim ali /ato sUvek napn?j njma zvc_ ze.) Ko bo storjeno tudi to, potem šele bo gospod lahko rekel, da smo se osvobodili vseh Berlin V soboto, dne 3. julija zvečer smo čuli v ljubljanskem radiu poročilo o zunanje politič- zvez. Za zaključek pa potem nih dogodkih preteklega te- še lahko iztrga iz zgodovinskih dna. Gospod, ki je govoril v knjig poglavje o zaslugah mikrofon, je prežvekoval zu- Francije za Jugoslavijo, poseb-nanje politične informacije no ono poglavje o solunski "Slovenca", ki se, kakor zna- fronti no, v ničemer ne razlikujejo Zaključujemo ta naš odgo-od poročil fašistične "Agencia vor z najostrejšim protestom Štefani" in "Doutsches Nach- proti takemu političnemu iz-richten-Buro". rahljanju ljubljanskega radia. V glavnem je govornik ob- blatenju Francije in vlade deloval Francijo. Povedal jo, ljudske fronte! da je Francija v gospodarskem - razsulu. Kriva razsulu da je Tri nove knjige Goriške ljudska fronta, ki je zapravila matice 100 milijard našega (!) denarja s tem, da je proglasila Goriška matica, ki se slu-načelo: malo delati in dobro žbeno imenuje Unione Edito-: živeti. To, da je izpraznilo dr- riale Goriziana, je izdala me-žavne blagajne in povzročilo, seča julija t. 1. tri nove knjige, i "da je zlato pobegnilo preko Dve sta povestni, ena pa zbir-meje." Francija je zdaj nemo- ka razprav o leposlovju, čla-čna, njena armada ni nič vred- nek iz zgodovine Beneške re-na, ker "Bog ve, kako globoko i publike in vlogi Jugoslovanov se je zaril črv revolucionarno- v nji, ter razni drugi članki, sti v njo". Take Francije se ni toda noben se ne tiče strem-bati. Zato je prav, da je naša Ijcnj Slovencev pod Italijo, ker vlada z|čela lansko leto rah- jih cenzura ne dovoljuje, jati zveze s Francijo, tako, da se je končno teh zvez popolnoma osvobodila. Kajti na Francijo bi so tako ne mogli zanašati. Enako so storile tudi vse ostale balkanske države, ki so tudi zapustile Francijo. V tem tonu je lajnal gospod v svoji radijski uri. Kaj naj človek reče na vse to: predvsem je nečuvena drznost, ser-virati taka poročila radijskim poslušalcem. Ker v našem radiu ni vpeljano, da bi lahko govorili vsi, ki ima.Tu narodu kaj povedati, jc najmanj, kar moremo zahtevati — nevtralizi-ranje radija, to je objavljanje poročil na tak način, da čujojo poslušalci obe plati zvona. Zaenkrat še vendar nismo tako daleč kot v Nemčiji in Italiji, kjer je predpisano enotno mišljenje. Ljubljanski radio pa tudi ni nobena oddajna postaja katoliškega tiska ali pa pomožna postaja Berlina. Rima ali pa Vatikana. Kdor hoče govoriti o francoskih državnih in gospodarskih problemih, se mora že potruditi, da študira francoske vire. 110 pa, da črpa svojo modrost iz "Slovenčevih" predalov. Kakor jo videti »gospoda najbolj zameri vladi ljudske fronte uvedbo 40-urnega tednika (malo delati in dobro živeti!). O veleizda jniškem početju francoskih kapitalistov pa pravi: Zlato je pobegnilo čez mojo. Kot da bi bilo zlato dobilo noge. Za tako veleizdajniško, DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira v?ak -75 for •»» months; fingers of evietions, injunetions, frame-ups, police brutalitf 30; for *n i«^idu.l coPy V , i, . , , . - , , ! . . tatra copies of the first and martial lavv struck blovv after blovv upon those vvho dared wiii be avilable to challenge the povvers that vvere. Although this lavv has not _ completely vviped out the violente and terrorism that corporations use in holding dovvn thoao vvho vvith their sweat and blood-fill the coffers high; it has at least given labor rights never before seeh in this land. In the month of July for an example, out of the 46 elections conducted bv the National Labor Relations Board, the C. I. O. had vvon 32 of them; vvhile in the previous month 80 elections vvere supervised and 66 of them brought trade unions on top, in other vvords collective edition on request. NOTICE Wednesday, August 1 h t h, K. j». m. Wil! speak: Dr. Kdvvard H. Barsky ' Mary McCormic Dr. Kric Von Schroetter John De Boer. In th*« air-cooled Steuben Club, bargaining vvas vvon by thousand* upon thousands of vvorkers ikh vv, Randolph St., Chicago, HI. previoualy untouched bv organized labor. It is vvithout a doubt that vvorking conditions and vvages have gone up the ladder during the course of these campaigns as one of the main spokes in the vvheel of ali organizational movements is vvages and recogmtion. VVe must not lose sight of the fact that in many tovvns vvhere organized labor has A«lmiss on 55c. Auspices: Medica] Bureau to aid Spaniah Democracy. First Vigilante: (limme a job in your nt'w organization, vvill yuh? Second Vigilante: O. K., friend, broken through the right of free expression and assemblage e>'ours is the second paid job when has again become a reality. Thi< Act has aided the forces of jthe mont>y vumin^ in- organized labor in leading the vvorking people out of the vvild- erness of compan.v despotism, hunger and vvant. clared their intention to become ci- Proletarec has never been self- over the erisis periods from year to year by the small returns which w r are able to make from the sale of the May Herald, the Family Almanac and through our Sustaining Fund. Ihe following decisions vvere made: 1. A special campaign will be put on to boost the Sustaining Fund. An appeal will be made to ali Branches, fraternal lodge«. and individuals for donations. This v* ill be the first time in quite a number of years that vve ar« making an appeal to fraternal groups *»ho are sympathethic to our cause. 2. An appeal to ©ur Branches anu sub-getters to put their time and energy into a campaign for nevv members. Our goal is 500 nevv meni-bers in the next year. With vvorking conditions shovving a little bit of im-provement it should not be hard to reach the goal set. 3. Arrangements are being made to put a full time vvorker in the field for Proletarec in the Ohio territory. Ali of our members and sympath-i« rs are asked to put es much time and vvork as possible toward making this campaign a success. * Vinitors at the Proletarec office lan vveek were: Mr. Milan Medve-shek, Cleveland, Oho, u member of t!ie SNPJ Supreme Board which in nu eting this week at the SNPJ head-/ mmipaicisov In his editorial "BeatTng tlu- Hand tli«ir union, life wnuKl be spared That Feeda thi' Nation" O-car and Chicago, YoungHtown, Massilon Aueringer put it: and Cleveland police vvould not t* "VVell the slaughterfe*t is over. calJed brazen liars and murdereri. VVhat are its lessons?" But stockholders of Kepublic vvere First, each and . every jnilice of- not consulted as to their wish»-s in ficer and policeman vvho testified t h,- matter vvhen Mr. (j.rdler ern-b« fore th«* LaFollette committee that barked upon his campaign to resist the police acted in self-defcnse is a union.zation, and since stockholders blazen liar. / Ur,- the people vvho pay thi' hill for Second, i« that in the fevv minutes I tiie strife it vvould seem no more of the Memorial day masacre, ('hi- Umi prudent of them to di*mand a ca«o policemen killed more people , voice in thi' determination of labor than the vvhole police force of Eng- policie*. land, Scottland and Wales killed in ! * LjItVIl IB lost resf>e<'tively. Close behind them and a real con-tender is team No. »i with Iti ^ramts vvon to H lost. Teams No. 1 and s are tied for fourth plače. The weather man vvas good to u.- I tizens (made application for first In VV ashington, tne tories vvith their hirelings are rolling papers) any time after June up cloud after cloud of slander, propaganda-and misrepresan-i tation onto the Labor Board. As the forces of organized labor and especially the C. I. O. vvith their man Fridav move forvvard like a snovvball dovvn a hill and the bali rolling southvvard into the land of Dixie, the reactionaries on Capitol Hill are becoming more bitter and violent. Onto the bandvvagon of the enemies of labor has climbed a turncoat from North Dakota, one vvho time and again had been classified as a liberal, and even could be credited vvith some progressive vvork. In the clared their inti*ntion lo Deiome p.ev.ous vveek*. t-ompetition anion;' Senate recently a vile attack upon the unfairness of the Labor Arner can eitizens. the team.« i< getting keener right Board vvas made by this Senator Nye. The Senator in the course ^pa^LII?" nt0,,"«! '"Ih" a! T,^1' f0111;";4' T"! r , ... . ,, T> ^ . . . , . I to W PA employnient under th«' so tovvard the en«! an«l the final vvind- of h is bitter diatribe upon the Board stated that the average | terms of the Emergency Relief Ap- Up of tlu tournament. The ladies playcd their game« last vveek but there vvas a »lip some-vvnere because the »cores vvere not turned in alonif vrith the others. Last vveeks results: need of relief, from W PA employ- la-t w«'ek and mi ali »ranies went < ff ment. a.j scheduled along vvith aqueezing in Fourth: Aliens vvho have not de- a fevv games iK»sti>oned from the to become j Diev ous week*. quarters in Chicago. Mr. and Mrs. Jo- *«I>h Požar a rid daujfhter Telma of tr- preservat.on of lavv and order in Independent union organized bv J( hristovvn. Pa. Th« y have their own 1 ifty-years. \ Govvanda Leather vvorkers triiiler and are making a roun«! coun- j Third, in the half century preced-l Tuesday « venintf, July 27th an try tour vvhich has so far taken them ing the revolutionary upheaval fol-' organization meeting of the I^eathcr thjough twenty-one .states from Flo- j lovving the VVorld VVar aml the rise w»rkers vvas held at Slovene Hali rida to Califomla. From Chicago of Fascism, not as many atriking and officers elected. At present th* they intend t«. «:<» into Cleveland, O., j working peopje vvere killed by lavv organization is obtainin* a charter Buffalo, N. V., on to Niagara Falli anu order forces, of th«- vvhole of aml h /-lavvs. The retrular meet i ni« and from there into Nevv Vork City j Germany, France, Italy, Belgium, vvill be held the la.st Wednesday «»f vv iere they interni to spend some i Holland, Denmark, Sweden and Nor- each month at the Slovene Hali time. They HaVe been on the road way, a> vvere killed in the fevv mi- Membership at present in the union sir ci' th«. first of June. nutes of the Memorial «lay massacre is almost 100% of the 600 employea Its been a real pleasure to have | perpetrated by a small part of ('hi- in the local factory of the Hrovvn tli rn here at «»ur office and to hear catfo's poli«.e force. 1 Shoe Co. tnem teli of th« interesting jKiints And novv vvho pays for that? 1 N«,t until July 21*th eight davs of .and incident* their t/avels have : Statements in steel corporation ter its beginning did the American br^u^ht them in contact vvith. eanings in the second quarter of F« deration of l^bor's workers in Mr. and Mrs. I. Strukel, Nevv York, 1U37 should be of more than passing t B iffalo end their strike Mr. and Mrs. Ciril Obed, Cleveland, interest of stockholders. The settlement brought about <)!m- ^ The United -States Steel Corpora- by the mediation efforts of John P. ... , the only one of th«- steel com- Boland, head of the State Labor He- harles I .»jforelec send in 9 new panies to si^n a contract vvith the lation Board, send 1000 emplovea sub> and a number of renewals from C. Iv O., earned $7,012,149 more back to vvork and permitted inde-SomerjuU and Pueblo, Colorado He in the secoAd (juarter of the y«'ar pendent and chain stores to fill their sM es that a full time vvorker in the thnn in the first. • ,canty shelves. The union vvon its lnld lor Proletarec there could do The Independent«, vvhich have demand for a "closed shop" by a A< s> been fitfhtin>: the unionization of compromise and also its vvage de- * their mills, suffered reverses, es- mand, vvhich held up final' settle- VVHF.RE TO GO pecially Hepubl c, vvhich has resisted ment a day. Sundav August 22nd Branch No. 0'«ttnixali°n vvith th,. greatest vigor, I The CIO meat packing strike to 222, Girard, Ohio vvill be picnicing. w,tthP«hce force killing the workers. forca recognition of the union as VVhile Lnited SUtes Steel gained sole collective bargaining agent, 1 2*,7< in net earnings, Tom Girdler's wage increaaes and vaeation«, re- P,c" I Kepublic suffered a loss of.th. Branch No. 45 North Chicago is .sponsoring a n < ali proceeds to go into the Sustaining Fund <»f Protelarec. held. Sun«lay. Sept. 12th Mrancn No. 1, ( nicago, is ."ponsoring a picnic' in man regarded the Board as an adjunet to the C. I. O. And from p»«-priation Act of 11)37. the Philadelphia Record, July 26 issue comes the startling in-formation that the attack upon the Board bv Senator Nye vvas inspired by Tom Girdler's publicity man in VVashington, Sam Jones. This is one of the many attempts to freeze the Board vvhose vvork in conducting fair elections and exposing HER LAWS It stili ic»mains true that no one Fifth: Aliens vvho are il legal ly vvr.hin the limit* of the United States. Sueh aliens were barred from VVPA employment in the Emergency Labor Appropriation Act of 1930 and sueh legal refusal to grant «»r Team No. VV «in Losst Total Total VVon Lost vvill be successful, vvhether its tongue vvill be cauterized and Act be supplied vvith a set of teeth that vvill bite the violators sueh as Ford, Girdler and VVeir. — Victor Poverk. p*»imit VVPA emplovment has be«n 1 3 (1 lir 5 continued under the Emergency Iie- o 0 •» d D 15 j lief Appropriation Act of 1937. 3 •> 1 IN Ci The above information is asseni- 4 1 «> 12 12 bied to provi«le g«'neral guidance t«» 5 1 »> 10 1 1 an> who may be interested in VVPA G o 1 i <; H e;nployment for residents of alien 7 0 3 3 21 status. s 3 0 i* 15 NON-INTERVENTION NATURE AND The deadloek over non-interven- the interest of Proletarec. This vvill tion in sI,ain remain« unbroken. For be out in VV illovv Springs. the first time since the outbreak <>f August 2«ith. JSF Conference in the Spanish insurrection, over a ferenče| Jaco'^ Ambrožkh 'and^ countries | can violate the laws of nature and committee are hard at work stirring seem to havtl takt'n a fi,m aW,y With ,t. up as much interest as possible anion* againM the fascist povvers. Their' ®ne of tho health items that ought the Branches and Fraternal groups stand is the more impressive in that : ° : f !" ^^ ""T ... «jirritnrv • • ... me\orable in exacting the penalty ,n inai u "H >r>'___|»t is not motivated pr.marily by hu- for violation of her laws rmior TUIC r\HT manitarian considerations. Hitler'* rlljUKt. i tll3 UU i frank statement regarding C.er- Nature has no probation system, no indeterminate sentence. no pardon WESTERN FELT STRIKE ENDED BY TRUCE After fifty-four days, vvorkers at the VVestern Felt VVorks in Chicago voted to accept a truce agreement a o«! return to vvork pending a decision on their čase novv before the Libor Board. The truce, arranged through the intervention of Mr. Pil-kington, federal conciliator, had four points: 1. The union agrees to call off the strike. 2. The company agrees to take back ali the str.kers vvithout diseri-nr nation. 3. The company agrees to hargain with the union on the points con-tain in its labor policy. 4. The company agrees to f i le a letter vvith the U. S. Department of Labor stating it vvill abide by the above points. In accepting the truce arrangement the strikers knevv that the com-pany, vvith a long record as a cheap labor firm. vvould deliberately try to di.scriminate and intimidate union members. Nevertheless the union members felt th«*y vvouhl be in a b«'tt«'r |Hisition to build their organization and fight the company vvhile e^rning an income aml being on the insidf in contact vvith aH the vvorkers. The strike vvas long aml bitter since the company vvas a«lamant in its refusal to bargain and ha«! the back!ng of the vvhole reactionary Il!;nois Manufaeturers Association, th« states attorney's office, the police vvho proteete«! s<'ahs, and the A. F. «>f L. teamsters union vvhich pro-vided chauffeurs for the buses that ran th«1 scabs in J Although th«* union recognition vvas not vvon th«> uni«>n is continu ng to funetion and vvin further conces-sionsf The strike gained the vvorkers ai. approximately 10% vvage increase, seniority rights, pay every w< ek, time-and-a-half for overtime, and improvements in vvorking conditions. But th«> r»-al significance of the strike vvas not th«ise paltry gains but the establishment of a militant nucleus for a 100% union shop! CURRENT ADJUSTMENTS OF ALIEN RESIDENTS OF TIIK United States To VVPA Employment \ The Kmergency Relief Appropria-i tion Act of June 20, 10.37, eontainsi c«'rtain provisions relating to the employment of alien resident* of the United State« that are of concern to a!l sueh aliens vvho may be vvorking o»i VVPA projeets or may novv be seek ing sueh employment. These provsions of the n«'W lavv j Tnay be summarizeyment w far it is to the mosl Provoked a sharp change in attitude h9 very lenienti when you notice peo-di*tant .star. somebody please figure among conservative* in ixHh France ple abusing their bodies and appar-oui the distance hungry belly and and England. If vve are to ju«lge by ently getting away vvith it. empty poeket have to travel to con-jEdens speech at VVarvvickshire, Eng- But the getting a vva.v vvith it ia met with the hamburger around the land has f i n a 11 y diseovered that it is only apparent. corner. to its interest to preserve the "ter-! It only seems that wa.v because -------ritorial integrity of Spain," and that the violation has not yet been suf- a victor.v for Franco, involving con- ficient to bring the full penalty. cession* to Italy an«l Germany, vvould ■ It alvva.vs comes, sooner or later. threaten the life-line of the empire i It does not matter hovv highly in the Mediterranean. It is reported placed a person may be, the penalty to be successfully lining up Portugal is exacted precisely the same as it in opposition to Germany's and Ita- vvould be from a hubo. ly's economic a.spirations in Spain. j Highly placed people get many The democratic eountries have the special privileges from obsequious vvhip hand if they choose to use it. human beings, but they get no spe-France could eas ly outdo (Jermany cial privileges from nature. an«l Italy in arms shipment*. Buf rather than utilize the vveapon at It should, at least, be a part of early public <'«lucation to t«'ach the : hand, there is a strong po*sibility that Voung not only that nature exact* England vvill seek direct agreement the penalty for violation of her lavvs vvith Franco repudiating (Jerman) but also to teli the young just vvhat and Italian Claims. A fevv vveeks ago violation of nature's lavvs, vvith res-this vvouhl have been relatively ea.sy. pect to their ovvn health. consists of. as Franco is knovvn to desire sueh an 1 Then the.v can, if they vvant to, arrangement. But vvith the prestige I try to avoid the violations. of both Hitler and Mussolini openly | Some vvill not be able to avoid staked not only on a fascist #viotory but on obtaining important econom- them, on aecount of poverty. Asi«le from that, if they get sick ic concessions, the possiblity of an or <11,, aftPr violating nature's lavvs, it vvill he «leliberate. —Milvvaukee I/eader. early .solution appears remote. The Nation. I. Ol L. A\H I . I.O The statements bv VVilliam Green of the AFL and John L. Levvis of the OIO, approving of friendly mutual assistance by the members of these organizations in strikes, vvill be vvel-comed by the members Of both. The members, as a rule, have not felt hostile to each other but have deplored the differences and are inclined — ritrhtly» vve think — to blame the officials of them. The members have been helping each other to a large extend, regardless of vvhat officialdom miight think about it^ but it is vvell to knovv that disciplinary action vvill not follovv. Both organizations are grovving. It does not seem probahle that either one vvill absorb the other—at least, not soon. But the.v could either amalgamate or form a vvorking agreement vvhich vvould divide the fieltl equitably and reduce frietion to | a minimum. Had the proposal made by the VVisconsin State Federation of Labor and its delegates been adopted, sueh a plan vvould alread.v be in operation and the fact iona vvould be vvorking vvith a large degree of harmony, side by side. It is ver.v regrett-able that the plan vvas not adopted. If vvorking men vvere like vvise lavv.vers. vvho can serap belligerently in the courtroom and then leave arm in arm, an adjustmen could be vvorked out