YENEC Političen list za slovenski narod. Po poitl prejeman velja: £a Ml« lato prvdpU&u 16 fld., t« pol lata 8 fld., xa četrt lata 4 fld., n Jedem meiec 1 fld 10 kr. V administraciji prejeman valja: im Mlo lato 18 fld., u pol le1* 6 fld., m tetrt lat« 8 fld., ca jeden mesec 1 fld. V Ljubljani na dom poiiljan valja l fld. 80 kr. va« na leto. Poiamne itevilke po 6 kr. Naročnino !n oznanila (i n ■ e r a t a) riprejema upravnlftTo la ekspedleija v „Katol. TIskarni" Kopitarjeve ollee it. 8. Rokopisi se na vračajo, nafrankovana pisma ne viprejemajo. Vredniitvo je v SemenlSklh ulicah It. 2, I., 17. IihoJa Taak dan, isvsemfi nedelje in prainike, ob pol 6. uri popoldna. Vrednlitva t e 1 e f 6 n - i t • ▼. 74. Štev. 269 V Ljubljani, v četrtek 23. novembra 1899. Letnilt XXYII Načelnik zveze pri cesarju. Včeraj popoldne je cesar vsprejel v avdijen-ciji poslanca P o v S e-ta kot načelnika kluba slovanske krSčanske narodne zveze. — O tej avdi-jenciji se nam dodatno nastopno poroča z Dunaja: Cesar je najprvo razložil vzrok, da je posl. Po v še ta povabil k sebi, da mu kot načelniku kluba slov. kršč. nar. zveze sporoči svojo željo, da se rešijo najnujnejše državne zadeve, to je kvota, nagodba z Ogersko in proračunski provi-zorij. Vlada priznava opravičenost obstanka in vpliva sedanje1 večine, a dvomi, da bi bila vlada iz desnice sedaj 'mogoča in dovolj močna, da bi vlekla državni voz, torej je edino mogoča začasna uradniška vlada, dokler se ne zjasni položaj in pripravi prostor koalicijski vladi, ki bi se opirala na sedanjo desnico in na zmernejše dele levice. V istem smislu, kakor nasproti posl.. Engelnu, je tudi tem povodom cesar omenjal, da se mu opozicija desnice zdi umevna nasproti Clary-ju, da pa v sedanjih razmerah ni bilo drugega izhoda iz zagate. Cesar umeva stališče opozicije, vendar naj so tudi opoziciji pred očmi nujne državne potrebe, zato priporoča, da tudi klub slovanske krščanske narodne zveze ne bi delal ovir, da se ti za državo neobhodno potrebni sklepi dosežejo. Posl. Povše je pojasnil stališče kluba slovanske krščanske narodne zveze, ki ima v sedanji desnici svoje dano stališče; v desnici namreč ta klub najde svoje sokrvne brate, ki mu morejo jamčiti pomoč v dosego narodnih pravic, in katoliško ljudsko stranko, s katero ima našklub podobne cilje v verskem in gospodarskem oziru. Iz odgovora cesarjevega sme se sklepati, da vladar odo-bruje naše stališče z željo, da ostanemo skupaj z zavezniki v desnici, delujoč na to, da ta računa L oziri na celokupne interese države. Na to je omenjal posl. Povše, da posebe Slovenci imajo dovolj povoda soditi, da sedanja vlada njim nasproti ni nepristranska in da razni čini iz zadnjega čaBa to dokazujejo na nepobiten način. Nadalje je posl. Povše pojasnil, da so v slov. kršč. narodni zvezi zjedinjeni narodi in njih poslanci vedno za redno parlamentarno delo, ker jim je le v parlamentu mogoče braniti pravice svojih narodov, da torej ta klub gotovo ne bo oviral omogočenja parlamentarnega delovanja, da pa ne moremo drugače kakor opozicijonalno nastopati proti sedanji, nam nasprotni vladi. Cesar je na to dejal, da nima nič proti opoziciji, da pa priporoča ne lotiti se obstrukcije. Na to je posl. Povše dejal, da se bodo poslanci v zvezi kakor do sedaj tako tudi v bodoče ravnali po geslu, da treba dati državi, kar je njenega, narodom pa, kar je njihovega. Državni zbor. Dunaj, 21. nov. Pred odločitvijo. Parlamentarne razmere so skrajno resne: vlada je v zagati, obstanek večine v nevarnosti, levica preži na nove beneficije. Ker si vlada ne vč in ne more pomagati, morala je krona že tretjič posredovati. Najprvo je cesar pospešil volitev avstrijske delegacije, dalje je posredoval pri obravnavah kvotnih deputacij in sedaj skuša odstraniti ovire, ki zadržujejo parlamentarni voz. Cesar je včeraj in danes poklical načelnike raznih klubov, da jim razodene svoje želje Jasno in naravno je, da želi krona prej ko mogoče končati krizo, ki že tretje leto ruši temelje državi in državno ladijo premetava v vrtincih parlamentarnih bojev in viharjev. Istina pa je tudi, da večkrat najboljše namene prvega čuvaja v državi onemogočijo kratkovidni svetovalci. Od prvega početka si je grof Clary sam zastavljal pot, ko je zaSel v mreže ustavovernega veleposestva ter skušal razdvojiti desnico, streti ono zdravo zrno ljudskega zastopstva, ki obseza vse Avstriji zvesto udane narode, in razrušiti najtrdnejšo obrambo državne avtoritete. Večina je morala braniti svoje pravo ter se ustavljati tajnim intrigam in raznim koncesijam, katere je levica zahtevala za svojo — revolucijo. Večina je takorekoč izkrvavela za »državne koristi« in tudi danes se jim načelno ne upira, a državne koristi niso identične s katero koli vlado. In to je vladar v razgovorih z merodajnimi parlamentarci sam naglašal in dr. Kathreinu dal razumeti, da ne želi razpada sedanje večine, ampak da parlament še to leto reši nagodbeno vprašanje, porazdelitveni zakon in dovoli začasni proračun. Gotovo je vladarjeva opravičena želja našla vsprejemljiva srca, a levičarji so zopet, ki vodo obračajo na svoj mlin in sedanjo krizo izrabljajo proti desnici. Levičarji so vladna stranka in tolmačijo vsako popustljivost desnice kot moralno podporo sedanje vlade. V tem tiči jedro vprašanja, in dr. Engel je to vladarju naravnost izpovedal. Poljaki in katoliška ljudska stranka se bodo gotovo do skrajnosti ozirali na izražene želje, a stališče čeških poslancev je jako težavno. Ako glasujejo za provizorij in nagodbo, vzdigne se proti njim največji vihar mej volivci. Ako odklonijo te zahteve, je desnica razrušena, ker Poljaki in kat. ljudska stranka bi sedaj gotovo ne podpirali obstrukcije. Danes so imeli češki poslanci že daljše posvetovanje o nadaljni taktiki, a do trenotka niso še ničesa sklenili. V klubu jako vre, ker češki radikalni listi vihte biče nad poslanci in zahtevajo odločno opozicijo. To je gotovo, da češki poslanci brezpogojno ne bodo glasovali ne za provizorij, ne za nagodbo, ker bi s tem posredno izrazili zaupanje vladi, ki je uničila jezikovni na-redbi. A tega od njih ne more nihče zahtevati. In kaj naj bi slovenske poslance nagibalo, da bi se odkrivali pred Gesslerjevim klobukom. Morda zadnje imenovanje predsednika celjskemu okrožnemu sodišču? Položaj je toraj jako opasen in desnica mora biti posebno previdna, da se reši iz precepa. Vse je odvisno od sklepa čeških poslancev, zato živahno popraševanje o izidu obravnav. Ministerske zatožbe. Zbornica je danes nadaljevala debato o za-tožbi prejšnjega ministerstva. Da je vsa debata res le komedija, dokazuje zevajoča praznota zbornice. Dr. K i n d e r m a n n je govoril praznim klopem ter mahal po zraku. Stojalowski je imel sicer več poslušalcev, ki pa so se le zabavali mej njegovim govorom. Mož vedno pripoveduje zgodovino svojega burnega življenja, ki pa vzbuja več pomilovanja, nego Bočutja. Ob jednem je Stojalowski toliko nepreviden, da roaguje na razne hudomušne opazke. Tako sta si bila danes Stojalovvski in Daszynski v laseh ter si očitala razne stvari, ki niso v nobeni zvezi z grofom Thunom. Poslanec H o f m a n n , profesor v Opavi, je utemeljeval zatožbo grofa Thuna s tem, da se Cehi še do danes niso izselili iz Šlezije. Grof Thun je zakrivil, da Čehi še niso izumrli in da zahtevajo i*te pravice, ki jih imajo nemške manjšine v slovanskih krajih. Grof Thun je zakrivil, da je neki češki dijak v Opavi dobil povoljen red iz latinščine, dasi ga ni zaslužil. To so torej razlogi za zatožbo Thunovega ministerstva ! Bedasto in Bmešno ! Obširno mu je odgovarjal generalni govornik desnice, posl. H o f i c a , češ, da so Čehi navzlic mnogobrojnim nasprotnikom s svojo žilavostjo dosegli to, kar imajo danes, in da s časom mora zmagati načelo enakopravnosti za vse narode v Avstriji. Gen. govornik levice je bil soc. demokrat Schrammel, kar tudi priča, kako resne so levičarske zatožbe. Po stvarnih popravkih posl. Hofmanna in dr. Slame je bilo na predlog posl. Bernerja glasovanje po imenih. 2e pred glasovanjem so Italijani in ustavoverni veleposestniki zapustili dvorano. Predlog, da se izvoli odsek 48 članov, ki naj bi pričel preiskavo proti prejšnji vladi zaradi uporabe § 14., je desnica odklonila s 171 glasovi proti 123. S tem je zatožba šla v koš. Politični pregled. V Ljubljani, 23. novembra. Kvotno vprašanje je rešeno. Ta vest je dohajala v prvih urah včerajšnjega popoludneva iz Budimpešte, kjer sta se opoludne sošla odseka obeh kvotnih deputacij. Avstrijska kvota se je sedaj znižala za 3 odstotke in ogerska povišala za ravno toliko, avstrijska kvota znaša sedaj 65*6, ogerska pa 34'4 odstotkov. Naša kvotna deputacija je včeraj odnehala za 0125, ogerska pa povišala za 0 15. S tem je zadeva toraj rešena v prvi inštanci in kmalu se bota pečala z njo oba parlamenta, ki jo brez dvoma odobrita popolno nespremenjeno. Prva nevarnost je toraj odstranjena, ta državna potreba je rešena in vladi, posebno pa grof Clary, si lahko globoko oddahneta po dovršenem delu, za katero pa nima prav za prav čisto nobenih zaslug. Ko bi bil posredoval samo grof Clary, še danes bi bili kvotni deputaciji tam, kjer sta bili pred mesecem dnij. Moral je marveč poseči vmes sam vladar in vplivati toliko na obe-stranske kroge, da se je vsaj v zadnji minuti odvrnila nevarnost za obstoj celoskupnosti. No, Mažari so z doseženim uspehom lahko zadovoljni, kajti vkljub »nečuveni« popustljivosti njih delegatov so vedno šo znatno na boljšem, ker so / U / znali tako računati, da je zanje prav, poleg tega pa pride še porazdelitvcni zakon, ki bo dovoljeval Mažarom neprimerno veliko prednosti. Stališče Mladočehov v parlamentu. Mej drugimi je bil, kot smo omenili, pri vladarju tudi zastopnik mladočeškega kluba posl. dr. Engel, kateremu je polagal na srce državne potrebe in solidarnost desnice. Poslanec Engel je sicer obljubil, da bo skušal vplivati na svoje tovariše v klubu, da pa je stališče Čehov zelo težavno, ker je javno mnenje v Čehih grozno razburjeno vsled povsem pristranskega postopanja Claryjeve vlade. Kakor je razvidno iz pisave mladočeških in drugih čeških listov, je poslanec Engel postopal popolno v smislu kluba in se ni zavezal ne za to ne za ono stran. O položaju poročajo »Politiki« z Dunaja mej drugim tudi tole: Češki zastopniki stoje pred resno odločitvijo. V klubu bo dr. Engel poročal o svoji avdijenci in potem se bo sklepalo o nadaljnih korakih. Gotovo je sedaj toliko, da češki zastopniki ne spremene dosedanjo taktike nasproti vladi, in da se mej posamnimi člani čim pogosteje Čuje beseda »obstrukcija«. Radikalni elementi mej Mladočehi vstrajajo neomajno pri svojem prvotnem načrtu, da se mora potem obstrukcije parlamentarna rešitev državnih potreb tako dolgo zavlačevati, da bo koledarično nemogoče rešiti jih do 1. januvarija. Ako češki poslanci tega ne store, nakopljejo si največjo nezadovoljnost vsega naroda in posledice bodo neizogibne. Prihodnji dnevi pojasne, kaj bo klub konečno ukrenil. Visconti Venosta o dogodkih v Rivi. Včeraj smo poročali o aretovanju blagajnika italijanskega parnika »Mocenigo« v avstrijskem mestu Rivi ob gardskem jezeru na južnem Tirolskem in samooblastnem nastopu kapitana imenovane ladije napram avstrijskemu okrajnemu glavarju in njega orožnikom. Pojasnili smo tudi, da je avstrijska oblast postopala popolno pravilno, ker le vojne ladije uživajo v ptujih lukah popolno eksteritorijalnost in ne sme brez dovoljenja na nje stopiti noben ptuj organ in prijeti tega ali onega zločinca, dokler mu tega radovoljno ne iz-roče. Za Avstrijo bi bila toraj zadeva rešena in dotični prijeti blagajnik bi pri pristojnem sodišču prejel plačilo za dovršene sleparije na avstrijskih tleh, ko bi Italija ne imela za voditelja zunanje-politike ministra Visconti-Venosto, ki ima to bolezen, da si hoče pridobiti čim največ popularnosti. Mogoče, da se mu to posreči in v Avstriji prav gotovo nihče ne bo ugovarjal, ako si s svojo »izborno« kitajsko politiko pridobi naslov italijanskega kolonizatorja. Počenja naj torej v tem oziru vse, karkoli se mu zljubi, le ne na avstrijske stroške. Toda tudi do tega se je predvčeraj povspel v svoji pohlepnosti po popularnosti. Na interpelacijo posl. Barzilai in Luchini je namreč ta mož najprej priznal, da so razun vojnih ladij v ptujih lukah vse podvržene ondotnim sodnim oblastim, toraj potrdil, kar smo trdili zgoraj, takoj nato si je pa drznil opomniti, da je avstrijsko oblastvo t Rivi in merito kakor tudi po obliki prekoračilo pravo mejo in da bo vlada storila vse potrebne korake. Kajpada sta bila interpelanta zadovoljna s tako »odločnim« odgovorom, kateremu se pa v Avstriji ne pripisuje prav nikaka resnost in se ga smatra za neko majhno blamažo voditelja italijanske zunanje politike. Vidi ae, da bi italijanska gospoda tudi v teh južnotirolskih krajih rada tako delovala za »Italio unito«, kakor v Trstu. In naši oficijelni krogi še vedno miže na obe očesi. »Zuchthausvorlage« v nemškem državnem tboru odklonjena. Minuli ponedeljek je doživela pruska vlada zopet občuten poraz. Zbornica je namreč z veliko večino odklonila vladno predlogo, b katero bi se zabranjevale stavke raznih delavskih strok, ali takozvano »Zuchthauavorlage«. Proti vladi so glasovali katoliški in socijalnodemokratični poslanci, le Žide in velike kapitaliste je imela vlada na svoji strani. Predloga, kakor jo je izdelala vlada, ima na videz še nekako prikupljivo lice, a le na videz. Vlada namreč pravi, da se hoče miroljubne, toraj v tem slučaju za stavke ne vnete delavce varovati pred nasilstvom stavkujočih delavcev, in naj bi se vsak tak slučaj kaznoval z globo 1000 mark ali pa jednoletnim zaporom. V resnici ima pa ta predlog samo namen, onemogočiti vsako stavko in tako delavce oropati skrajnega sredstva, s katerim se morejo' sedaj boriti proti židovskim zati- ralcem. Pri ponedeljkovi konečni razpravi je vlada vse poskusila in tudi z grožnjami ni štedila, a vse ni nič pomagalo. Centrum in druge njemu sorodne stranke so v zvezi s socijalnimi demokrati preprečili nakano in predlogo odklonili, ob jednem pa pokazali vladi, da mora že poseči po vspešnejših sredstvih, ako hoče zatreti socijalno demokracijo. Dnevne novice. V Ljubljani, 23. novembra. (Osebne vesti.) Pravosodni minister je imenoval pisarniškega oficijala Josipa Hočevarja pisarniškim predstojnikom pri deželnem sodišču v Ljubljani. — Urednik hrvatske izdaje drž. zakonika dr. vitez Rešetar je ad personam uvrščen v sedmi činovni razred. — Jos. Tauber, puškar I. razreda pri 17. pešpolku je dobil srebrni zaslužni križec s krono. (Vikar v ljubljanskem občiuskem svetu.) Si-nočna seja občinskega sveta se je zopet končala z viharjem. Občinski svetnik g. L e n č e se je predrznil izreči nekaj odkritosrčnih besed. Gospode, ki so navajeni le županovega kadila, je hudo zadela ocena kolega o njihovi vzgledni skrbi za davkoplačevalca. Gosp. Lenče je kazal na s sijajno blamažo izvršeno regulacijo Rimske ceste, vsled česar je občinski svet postal v posmeh nasprotnikov. Brez vednosti dveh posestnikov se je pričela nasipati cesta na 85 cm. in ko ie bila preložitev gotova, zapazili so, da so pozabili preložiti električni kabel in vodovodne cevi. Sedaj bo zopet pričeli vrtati cesto in davkoplačevalcem povzročili dvojne stroške. To je še hujši davek, nego je davek na portalne izložbe, katerega včeraj tudi niso hoteli odbiti vsi o. kr. občinski svetniki. Vsi profesorji in uradniki občinskega sveta so na to opazko planili po konci. Občinski svetnik Lenče je moral obmolkniti ob klicih: »Mi smo tu samo občinski svetniki!« Strašansko je mahal z rokami vitez Bleiweis. Gospodje so obrtniški manjšini na radikalni način dokazovali, kdo je gospodar v občinskem svetu. G. Lenče je dobil od župana ukor, »ker se v občinskem svetu ne sme (?!) vprašati ali je kdo obrtnik ali c. kr. uradnik«. Najbolj hud je bil na g. Lenčeta notar Plantan, ki je z različnimi izrazi pihal okolu sebe. Končno je tudi g. Lenčka minila potrpežljivost ob teroristiškem nastopu večine in na ves glas je povedal razburjenim gespodom: »Javno izrečem, da ste vedno proti na m«. To je učinkovalo, kakor škaf vode. Gospodom je »ogorčenje« zastalo v grlu in plaho so pogledali drug druzega, galerija je pa Bpremljala to velekomično skupino z glasnim smehom. Nato je g. Lenče dejal županu, naj pove, koliko so znašali novi stroški pri Rimski cesti. G. župan je dejal, da se je pri vsej stvari zanašal na strokovno vodstvo, stroškov pa ni naštel. Dejal je samo, da »niso bili tako veliki, kakor se govori«. Občinski svetnik Žužek je izostal od seje, ki je na tako sijajen način raz-bobnala njegovo slavo. Njegova strokovna poročila je prevzel Jožef Turk. (Državne podpore) vsled letošnjih uim bode vlada v kratkem pričela deliti iz kredita, ki gaje nedavno dovolil državni zbor. Slovenski poslanci so storili potrebne korake, da se vlada ozira tudi na naše pokrajine. Kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, bode osrednja vlada gotovo tudi za naše po toči in drugih uimah poškodovane kraje odločila primerno svoto, ako bode lokalna vlada priporočila dotične prošnje. Zato priporočamo županstvom, da se v tem oziru obrnejo na svoja okrajna glavarstva. (Slovenski držami poslanci) so, kakor se nam z Dunaja poroča, v včerajšnji seji interpelovali pravosodnega ministra zaradi pogostih konfiskacij celjske »Domovine«. Vsi dotični zaplenjeni odstavki so v interpelaciji doslovno navedeni. (Mestna elektrika.) Na medvedovo kožo so pili sinoči v občinskem svetu. Mestni elektriki so proračunih za leto 1900 stroškov 84.622 gld. 01 kr. in dohodkov 88.000 goldinarjev, toraj prebitka 3377 goldinarjev 99 kr. To je proračun. Da bi se le do 31. decembra 1900 ne pokazalo zopet toliko obligatnih »naknadnosti«, da se dobiček iz teh naknadnosti — ne bode videl. Z zelo pametnim nasvetom se je posrečilo prodreti občinskemu svetniku Lenčku, da se za one odjemalce elektrike, ki imajo elektroštevce, oena od hektovatno uro zniža od 4 kr. na 3l/t-Žarnice se bodo odslej prodaiale po 1 gld., 60 in 50 kr., za žarnice z medlim steklom se zniža cena za 10 kr. (XI. občni zbor Cecilijlnega društva) se je vršil včeraj ob mnogoštevilni udeležbi. Po sv. maši, katero je služil presv. g. knezoškof in pri kateri so bo poleg kor-la pele le skladbe doma-č i h skladateljev-cecilijancev, je bilo v škofijski dvorani zborovanje, pri katerem so se obravnavale prav zanimive stvari o povzdigi cerkvenega petja na Slovenskem. Razgovarjalo se je tudi o socijalnem položaju organistov, o petju v ljudskih šolah, kako med ljudstvom povzdigniti estetični čut it Iz Gorice je prišel č. gosp. kanonik Se dej. Natančneje poročilo objavimo pozneje. (Letopis [I. letno poročilo] Gospodarske zveze v Ljubljani.) Prvič je izdal za Gospodarsko zvezo v Ljubljani letno poročilo ravnatelj iste, gospod Ferdinand Sajovic. Isto se bavi samo z onimi zadrugami, katere so člani »Gospodarske zveze«, ker čas ni dopuščal sestaviti celokupno poročilo vseh slovenskih denarnih zavodov in druzih zadrug. Letopis obsega: 1. Predgovor 2. Splošno poročilo o kreditnih zadrugah. 3. Seznamek posojilnic, katere so priglasile svoj pristop k »Gospodarski zvezi«. 4. Letno poročilo ljudske posojilnice v Ljubljani. 5. Denarni promet posameznih zadrug in skupni denarni promet istih. 6. Račun zgube in dobička posameznih zadrug in isti skupni račun. **7. Račun bilance posameznih zadrug in isti skupni račun. S. Kako je ustanavljati Raiffeisnove posojilnice? Uzorna pravila za iste in vse dotične prošnje do oblastev. 9. Vse postave tikajoče se Raiffeisnovih posojilnic in ostalih zadrug. Letopin dobijo vse zadruge, katere so pri »Gospodarski zvezi«, v slučaju pa, če pa kdo druzih želi dobiti, naj se pa obrne do ravnateljstva imenovane zveze, katera mu ga do-pošlje proti odškodnini. Na »Letopis« še posebno opozarjamo zaradi točke, kako je ustanavljati Raiffeisnove posojilnice, ker tam imamo navedeno, kaj so Raifleisnove hranilnice in posojilnice, uzorna pravila za imenovane posojilnice, vse obrazce prošenj do oblastev pri ustanovitvi, one prošnje glede spremembe pravil in ravnateljstva. Zraven prošenj je pa vedno navodilo, kako in kje je iste vložiti. Se bolj je pa nas razveselil zadnji del »Letopisa«, v katerem imamo navedene vse postave do slednjega časa, tikajoče be pridobitnih in gospodarskih zadrug. Istih do danes nimamo skupno niti v nemščini. Upamo, da vdobimo prihodnje leto še poročilo o vseh druzih slovenskih denarnih zavodih, tako da bodemo imeli pregled o vsem delovanju na gospodarskem polju. (Predavanje) o »temnem srednjem veku« je bilo včeraj prav dobro obiskano. Predavatelj č. g. Lampe je razpravljal zlasti o onih stvareh, katera se v novodobnem časopisju najbolj pristransko in krivično sodijo. Pojasnoval je, kako blagotvorno deluje prijateljska zveza med cerkvijo in krščansko državo, kako je cerkev ustanavljala visoke in elementarne šole in jih vzdrževala. Natančneje je razpravljal o gospodarskem življenju. Nastanek fevdalnega reda je bil naraven in ljudstvu koristen, za poznejše nepravilnosti ni odgovorna cerkev. Kapitalizem bo zabranjevale cerkvene postave, ki so oderuštvo smatrale za javno kano-nično pregreho. Že v 13. stoletju je cerkev z ustanovitvijo brezobrestnih kreditnih družb iztrgala kmeta iz rok oderuhu. Obrt je bila poštena, zadruge, ki so imele cerkveni značaj, so varovale domače obrtnike tuje konkurence, hkrati so pa tudi garantirale za poštenost izdelkov in cen itd. Militarizem ni tlačil ljudstva, samostani bo bili kulturna središča. Poglavitna misel predavanja je bila ta : Tudi v srednjem veku se je godilo marsikaj slabega, česar ne odobravamo, a javni red je bil pravičen, je varoval potrebno svobodo, a omejeval brezobzirno prostost in skrbel za to, da je bilo premoženje jednakomerno razdeljeno med ljudstvom. — Prihodnjo sredo priredi »Slovenska krščansko socijalna zveza« zopet javno predavanje ob V.8. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega doma«. (Iz Kamnika): Pretekli ponedeljek zvečer bil je pri Fischerju sestanek meščanov, da bi volil odbor mož, ki naj delajo na to, da bi se nameravana železniška črta iz Kamnika preko Gornjega grada do velenjske železnice res in čim prej izvedla. Izvolilo se je dvanajstero odbornikov z žu- panom na čelu. Ob svojem času nameravajo od-poslati z Gornjegrajci vred deputacijo do mero-dajnega mesta na Dunaj. (Štrajk v Idriji.) Iz Idrije se nam je sinoči po sklepu lista brzojavilo, da se štrajk mej ru darji še ni pričel. Vrše se toraj bržkone samo priprave. (Izid grašklh občinskih volitev v III. razred.) Socijalno demokratični kandidatje so dobili največ glasov (828 — 711), nacijonalci precej manj (698—538), Feichtinger in njegovi pristaši so ostali z neznatnim številom glasov v manjšini. V petek 24. novembra se bo vršila ožja volitev med demokrati in nacijonalci. Vse kaže, da skleneta ti dve stranki kompromis. Socijalnim demokratom ni mogoče več glasov dobiti, ker so spravili že vse svoje ljudi na volišče, od drugih strank jim ni pričakovati pomoči, nacijonalci se pa sramujejo iskati pri Feichtingerjevcih podpore, ker so jih v zadnjem času tako srdito in brezobzirno napadali. — Značilno za to volitev je, da je prišlo komaj polovica vseh opravičenih volilcev volit. To dejstvo priča, da ni niti demokratična niti nacijo-nalna stranka prava ljudska stranka, ki bi vživala zaupanje malih obrtnikov in delavcev. Menimo, da bi krščansko - socijalna stranka imela tudi v Gradcu dovolj hvaležnega polja, ako bi imela dovolj spretnih, sposobnih in uglednih voditeljev, zakaj taki stranki bi se lahko priklopih slovenski obrtniki v Gradcu, ki tvorijo med graškim občinstvom dobro tretjino, a se doslej drže hladno i proti nacijonalcem i proti demokratom. (Celjska porotniška klop — panslavistiška ?) Nekaj takega se hoče sanjati nemškim nacijonal cem. Zakaj ? Zato, ker je včeraj neki porotnik zahteval. da se mu pouk porotnikom prebere tudi v slovenskem jeziku. Nemškonacijonalni listi pišejo sedaj, da je taka zahteva — nacijonalno fanatična in da se mora takoj konec narediti takemu »Tukaj!« športu pri sodiščih. Uboga nemška pamet! (Cigan Held pred novomeškimi porotniki.) Včeraj smo zabeležili razsodbo v tej obravnavi. Cigan Held je obsojen radi umora kmeta Nov-ljana na vislice. Poroča se nam še: Pri obravnavi je hotel vso krivdo zvaliti na nekega »kozavega« cigana. Trdil je, da je ta s sekiro napadel Nov-Ijana, on pa je Novljana branil. Prič je bilo zaslišanih pri obravnavi 21. Held je opozarjal porotnike, naj verjamejo samo njegovim resničnim izpovedbam, ne pa pričam. Prvo glavno vprašanje 0 umoru so porotniki potrdili z 11 glasovi proti 1 glasu. Ko so Helda po razsodbi peljali nazaj v zapor, gnetlo se je okolu njega vse polno radovednega občinstva. Held je občinstvo nažgal s »h . . . či«, češ »le naglejte se me, da bodete siti«. Porotne obravnave pred novomeškimi porotniki se bodo končale 25. t m. Tudi pri razpravi se je Held vedel skrajno cinično. Bahal se je, da ima dobro srce in da je radi tega branil Novljana. Proti izpovedim prič se je zagovarjal, da je bil pijan, za vse podrobnosti, ki bi bile zanj le količkaj ugodne, pa je natančno vedel. Porotnikom je predsedoval grof Barbo. Da bode k smrti obsojen, se Held ni nadejal, ker je po dokazanih mu zlodejstvih izjavljal: »Predno bom presedel polovico kazni, bode resnica prišla na dan«. (Iz Bele Peči): Morda zanima katerega turista in prijatelja našim divnim jezerom zvedeti, da je zadnje dni gorenje jezero (drugo) pod Mangartom dobrih 10 cm debelo zamrznilo, dasi je orjak Mangart in okolica njegova še brez letošnjega snega. — Vlansko zimo se je mnogo ledu izpeljalo iz našega kraja , za drage denarce. če katera pivovarna potrebuje ledu, dobi ga sedaj še po ceni. (Od Sv. Benedikta v Slov. gor.) Vendar, vendar se nam je izpolnila dolgoletna srčna želja; 19. nov. t 1. se je osnovalo pri nas »Bralno društvo«. Po dokončani popoldnešnji službi božji se je sošla tolika množina ljudstva v Selakovi go-etilni, da so bili vsi prostori prenapolnjeni. Predsednik začasnega osnovalnega odbora č. g. Fr. Muršič pozdravi zbrane, ter razjasni pomen današnjega shoda. Za njim nastopi g. dr. R. Pipuš iz Maribora. Ta cenjeni slovenski bontelj v iz-borni prepričalni besedi razpravlja o »ljubezni do domovine in maternega jezika« s toliko vnemo in navdušenjem, da mu je donela glasna hvala od strani ljudstva. Po razloženih pravilih se vrši pristop k novemu društvu, za katerega se je kmalo oglasilo 80 udov. Predsednikom je bil po vskliku izvoljen č g. kaplan Franc Muršič, strokovnjak v društvenem in političnem gibanju Za namestnika mu je bil prideljen izboren kmet in veleposestnik Franc Zupe; ter še deset odbornikov. — Za bralno sobo se je od strani cerkvenega pred-stojništva prepustila soba v cerkv. hramu, ki služi ob enem za vaje v cerkvenem petju. — Tambu-raško in pevsko društvo gornjeradgonsko je častno svojo nalogo izvršilo, da nam je prenaglo potekel čas odločen za prijazno zabavo. Daj Bog, da bi novo društvo častno in vedno svoj lep namen spolnovaln ! (V Poljanah nad Škofjo Loko) se je poročil te dni — lep par: 78letni vdovec je vzel 21 let staro dekle. Mož je bil še - le — trikrat vdovec. Znabiti bo še Štirikrat? — Na sv. Martina dan (11. nov.) je gorelo v Dol. brdih, okoli 11. ure zjutraj je pričelo goreti. Strah je bil velik, ker je vse na kupu in slamnato. A pogorel je le en blev in pod. Kako je prišlo do ognja, se ne ve. Te dni že postavljajo novo poslopje. (Regulacijo trnovskega pristana) se bode izvedlo v prihodnjih dveh letih. (Ljubljanski semenj.) Na zadnjem ljubljanskem semnju je bilo 990 konj, 85 telet in 496 krav. (Nova godba.) Kolesarsko društvo »Ilirija« ustanovilo je svojo godbo na lok, kar je vredno vsestranskega priznanja. O istinitosti te trditve se slavno občinstvo lahko prepriča v soboto, dne 25. t. m. Takrat se namreč nova godba produ-cira pri »Virantu«. Vstop je prost. (Tatvina pri sv. Krištofu.) Včeraj so ljubljanski dolgoprsteži obiskali cerkvico pri sv. Krištoiu. Ukradli so skrinjico za nabiranje milodarov. Danes so našli skrinjico razbito za pokopališčem. Pravijo, da tatje niso dobili bogatega plena, ker je bilo v skrinjici samo 20. kr. iZdravJe v Ljubljani.) Od 12. do 18. novembra je bilo 24 novorojencev, 1 mrtvorojenec, 19 jih je umrlo : 2 za vratico (davico), 4 za jetiko, 1 za vnetjem sopilnih organov, 1 vsled mrtvouda, 1 vsled samomora, 10 za različnimi boleznimi, med njimi je 7 tujcev, 13 iz zavodov. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: 3 za vratico. (Grozen slučaj.) 19. t. m., v nedeljo zvečer je 201etni mladenič iz vasi Debeni z nožem zabodel v srce A. Šubica iz Podpeča, fare Nova Oselica, tako, da je bil ta v par minutah mrlič. * * * (Blagoslovljenje cerkve mej Indijanci) Zanimivo - vspodbudna svečanost se je vršila 25. oktobra letos v nekem kraju blizu mesta Cloquet, Minn. v severni Ameriki. Vladika duluthski mil. gosp. Jak. Golrick je namreč ta dan blagoslovil obširno in lepo cerkvico mej Indijani, ki jo je zanje zgradil vneti indijanski misijonar o. Roman Homar, O. S. B. Ta gospod je v čepovanskem jeziku Indijancem pojasnil pomen ginljive slovesnosti, slovesno sv. mašo pa je služil č. g. Simon Lampe O. S. B. ob prisotnosti mil. vladike, generalnega vikarja J. F. Buha in osem drugih duhovnikov. (25 let radi klofute.) Včeraj je vojaško sodišče v Neaplu obsodilo vojaka Volponija na petindvajset let ječe, ker je dal nekemu častniku — klofuto. (Piramide — električne razsvetljene.) Iz Kaire se poroča, da je egiptska vlada sklenila z neko ameriško družbo pogodbo, da piramide — električno razsvetli. Društva. (Narodna čitalnica v Kranj i) priredi v soboto, dne 25. novembra 1899. 1. v svojih prostorih veselico. — Začetek ob pol 9. uri zvečer. — Vstopnina prosta. — Pristop imajo društveni člani in po njih upeljani gostje. — K obilni udeležbi vabi odbor. (Vabilo k tomboli,) katero priredi učiteljstvo ljutomerske Franc Jožefove deške in dekliške šole v podporo ubožne šolske mladine v nedeljo dne 26. novembra 1899, ob 7. uri zvečer v Vaupotičevih gostilniških prostorih v Ljutomeru. Obračamo se do blagih prijateljev učeče so mladine z uljudno prošnjo, da nas blagovolijo pri tem dobrodelnem pod|etju podpirati s tem, da nam darujejo razne dobitke in da se tombole obilno udeležijo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 23. novembra. V včerajšnji seji mladočeškega kluba je bil predlog, da se prične takoj z obstrukcijo, odklonjen z vsemi proti 12 glasovom; vsprejet je bil predlog, po katerem bodo Cehi glasovali proti vsem vladnim predlogom, svoje taktično postopanje pa določevali od slučaja do slučaja. Dunaj, 23. novembra. Mladoceški posl. Doležal je stavil nujni predlog glede varstva narodnostij pri ljudskem številjenju, govoril je dve uri, oglašena sta še dva govornika, predloga o nagodbi torej danes ne pride na vrsto. Levičarji smatrajo to kot obstrukcijo. Dunaj, 23. novembra. Izvrševalci odbor desnice je imel sinoči sejo, kjer so načelniki klubov poročali o svojih avdijencijah pri cesarju. Na to je sledil razgovor o položaju. Razni poslanci so nagovarjali čehe, naj ne prično z obstrukcijo; zastopniki Cehov so dejali, da bodo v tem smislu poročali v svojem klubu, da pa ne vedo, ako prodero s svojimi predlogi. Dunaj, 22. novembra. Danes ob štirih se zbere v posvet kvotna deputacija, da pritrdi sklepu pododseka glede določitve kvote. Dunaj, 23. novembra. Proti predloga levičarjev glede zatožbe Thunovega ministerstva so glasovali: Poljaki, Cehi, Slovenci, katoliška ljudska stranka, konservativni veleposestniki, centrum in Stojalovščeki. Liberalni veleposestniki in Italijani so pred glasovanjem ostavili zbornico. Zagreb, 23. novembra. Hrvatski sabor je sklican na 30. novembra t. 1. BudimpeSta, 23. novembra. Danes je bil velik šum v ogerski zbornici. Vlada je predložila nagodbene predloge glede kvote. Neodvisni poslanci pod vodstvom Košuta so razgrajali, poživljali Szella naj odstopi, zabav-ljice so se čule na Avstrijo in na avstrijsko kvotno deputacijo. Szell ni mogel priti do besede. Konečno se je predloga mej velikim nemirom izročila finančnemu odseku. Pariz, 23. novembra. „Agence Havas" poročajo iz Kaire: častniki ameriških par-nikov, ki plovejo skozi sueški prekop, zagotavljajo, da so razmere mej Zveznimi državami in Japanom zelo napete. London, 23. novembra. Po došlih poročilih so Eusi zasedli Herat. Vojska t Južni Afriki. V Ladysmithu je vse mirno in se dobro počuti, tako poročajo Reuterjevemu uradu iz Pieter-maritzburga potem, ko je svet ie izvedel, da general VVhite ne more dovolj prehvaliti uljudnosti burskih vojakov, ki so mu dovolili sloboden izhod iz mesta. Tudi o dvajsetih vlakih se je sedaj zvedelo v Londonu, ob jednem pa tudi o njih pomenu. Mej tem ko zasebna, ne popolno pristrižena poročila javljajo, da so Buri na teh vlakih odvedli v Pretorijo angleške vjetnike, se »uradno« naznanja angleškemu vojnemu uradu, da so za te vlake poskrbeli bojujoči se Buri, da v »neizogibnem«' slučaju popolnega poraza pri Eastcourtu ali Pietermaritzburgu čim prej odneso pete pred za-sledujočim nasprotnikom. Tako tolmačenje znanega poročila brezdvomno ugaja angleškemu prebivalstvu, ki je prepričano, da general White Se vedno vspešno odbija burske napade na Ladys-mith. Še bolj nego to je pa iz trte zvito sledeče poročilo o burskem napadu na Nemce v Natalu. V Durbanu izhajajoči angleški list »Natal Witness« objavlja namreč iz Greytowna sledeče poročilo: Burski poveljnik okraja Greytown je pozval k sebi vse ondotne Nemce ter jim ukazal, naj prisežejo zvestobo republiki Transval ali pa v teku sedmih dnij ostavijo svoja posestva. Po preteku tega roka so pa Nemci sklenili, da se ne udajo zahtevi Burcev, ter poslali k poveljniku svojega pastorja z naročilom, da se raje dajo postreliti, nego bi ostavili svoja domovja. Po tej izjavi so baje Buri pridrli v nemška bivališča in izgnali žene in otroke vkljub velikemu nalivu. Ropanja so se neki udeleževali tudi Nizozemci. — Kdor ve, kako razmerje vlada mej Buri in Nemci, in pa da poslednji sami pomagajo v boju proti Angležem, mu je pač jaBno, da ima to angleško poročilo jedino U namen, da vpliva na javno mnenje v Nemčiji^ kjer dosedaj vse simpatizuje z Buri. Do 20. t m. je došlo v Kapstadt 12.723 mož pehote in 179 mož topništva, katerim pa manjka topov in konj, ki so deloma še na potu, deloma so pa poginili mej vožnjo. V Durban je došlo skupno 10.624 Angležev, katerim stoji nasproti 10.000 mož pod poveljstvom Joubertovim, 5000 jih ima general Luka Mayer na potu mej Grey-townom in Pietermaritzburgom, general Erasmus pa vodi oddelek 2000 mož naravnost v Durban. Od prve armade v Natalu ostalo angleško moštvo je generalni major Hildyard zbral južno od East-courta. Iz navedenega sledi, da so dosedaj Buri na obeh bojiščih v premoči, in je popolno umevno, da si general Buller niti sedaj ne upa pričeti večje akcije ne proti De Aaru in Oranje River in ne v Natalu. Iz najnovejših poročil je posneti, da so se Buri že precej približali Pietermaritzburgu in da je železnična zveza z Durbanom že pretrgana. London, 23. novembra. Divizija lorda Methuena se je 21. t. m. jela pomikati iz Kapstadta proti severu. London, 23. novembra. Keuterjevemu uradu poročajo iz Durbana 21. t. m. ob 11. uri ponoči: Zveza z Eastcourtom je pretrgana. London, 23. novembra. Iz Oranje Kiver poročajo 22. t. m., da so se Buri polastili železniške postaje v Belmontu in zasedli vse bližnje holme. Preskrbljeni so dobro s topovi. London, 23. novembra. Vodja kapland-skih Afrikanov Hofmayer se v sporazumu z vlado pogaja s svojimi zaupniki v okraju Aliwal North, da ostanejo pasivni v sedanji vojski. Ob jednem bo poskusil pogajati se z Oranjci glede premirja. Kapstadt, 23. novembra. Iz poročil, ki prihajajo iz okrajev ob reki Oranje, je razvidno, da se Afrikani brezdvomno pridružijo Burom. Kapstadt, 23. novembra. Včeraj je došlo 3500 mož in 3000 mul. Kapstadt, 23. novembra. Angleške čete so si 19. t. m. zopet osvojile Naauwport. (?) Durban, 23. novembra. Iz Greytowna poročajo • Buri so imenovali Nizozemca Ver-macka iz Natal a sodnikom za okraja Holpma-kaar in Umsinga. Svojo službo izvršuje po burskih načelih. Pietermaritzburgu, 23. nov. Vlada je prejela poročilo nekega prostovoljca (!) iz Ladysmitha 16. t. m., v katerem pravi, da se vsem prostovoljcem prav dobro godi in da imajo dovolj živil. Z bombardovanjem so Buri popolno prenehali. S strahom se pričakuje poročil z juga. * Melusine- ustna in zobna voda deluje Izborno proti zobobolu in gnji-lobl zob, utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo lz ust. 1 steklenloa 60 kr. Jedina zaloga 2 567 20 v deželni lekarni ,.pri Mariji Pomagaj" Milana Leustek-a v Ljubljani, Besljeva cesta 1, poleg mesarskega mosta. Zaloga vseh preizkušenih zdravil. Bazpoillja z obratno poito. Umrli so: 2t. novembra. Jožefa Pečnik, ključavničarja hit, 19 mesecev, Ulice na Grad 5, plučnica. 22. novembra. Ivan Naglost, hiSnika sin, 3 mesece, Trnovski pristaa 8, meningilis. V bolnišnici: 20. novembra. Anton Kosmač, tovarniški delavec, 29 let, vsled opekline. — Ivan Tomažič, dninar, 54 let, krvavenje možgan. V hiralnici: 20. novembra. Jožefa Anžič, zasebnica, 71 let, ostarelost. Cena žitu na dunajski borzi dnč 22. novembra 1899. Za 100 kilogramov. Pšenica za jesen . . . gl. — do gl. » » pomlad . . » 8 20 » Rž za jesen.....» — » » *» pomlad .... » 6*81 » Turšica za november . . » — » » » maj-junij. . » 5-22 » Oves za jesen . . . . » — » » » pomlad ...» 5'42 » Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306-2 m., srednji zračni tlak 7360 mm. I Cm opazovanja Stanje barometra t mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo 15* i«! 221 9. zvečer | <43 2 | —1 0 9ol 7. zjutraj I 745 0 I —4 5 M\ 2 popol. I 744-2 | 5 6 sl. jiab jasno sl. jzah. 00 megla jasno | Srednja včerajšnja temperatura 0 9 , normale: 2-1°. dlltintfi Tif1Wtt> v kosiUrnih Skatljicab za raz-KSVJUUslV UW/ VV prodajalce in lastno uporabo se dobi pri tvrdki BRATA EBEBI> ▼ Ljubljani, Frančiškanske ulice Vnanja naročila proti povzetju. 228 5 11—8 Ob novem letu 1900 sprejme se pri cerkvi v Stari Loki organist in cerRvaniR Lepo stanovanje, nekaj zemljišča, in posebej približno 450 gld. dohodka. Zglasiti se je do 8. decembra t I. pri cerkvenem predstojništvu v Stari Loki. 914 4-4 „ u n a j n k a bor z a. Dne 23. novembra. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4°/0...... Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista........... NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drt. velj. 20 mark............ 20 frankov (napoleondor)...... Italijanski bankovci........ C. kr. rekini . ....... 99 gld. 65 kr. 99 > 40 » 116 » 65 » 99 > 90 » 116 » 70 . 96 » 05 » 905 » — » 371 9 — » 120 » 65 » 59 > — • 11 > 78 » 9 » 67",» 45 » 10 ► 5 % 69 » Dnč 22. novembra. 4°/0 državne srečke 1. 185-1, 250 gld. . . 168 gld. — kr. 5°/0 državne srečke 1 1860, 100 gld. . . 156 » 26 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........203 > - . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 99 » 85 > Tišine srečke 4°/„, 100 gld.......137 » 60 » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 .... 129 » 25 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 107 » — » Posojilo goriškega mesta.......— » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....— » — » Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 96 » — » P rijoritetne obveznice državne železnice . . 20!) » 50 » » > južne železnice 3°/„ . 169 • 75 » » » južne železnice 5°/0 . 118 » 20 » » » dolenjskih železnic 4°/„ 99 « 60 » Kreditne srečke, 100 gld............202 gld — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. 155 » — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 19 » 60 Rudolfove srečke, 10 gld. 27 » — Salmove srečke, 40 gld................86 ► — St. Gen6is srečke, 40 gld.......84 » 60 Waldsteinove srečke, 20 gld......8b » ~ Ljubljanske srečke..................25 » — Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 149 ► 60 Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3060 » — Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . 423 » — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 » 25 Splošna avstrijska stavbinska družba . . !)8 . — Montanska družba avstr. plan..........278 » 2o Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 206 » — Papirnih rubljev 100 .......127 » 10 »-» Nakup in prodaja TtXL vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E H C V B« I., Mfollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. ■RJT Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti ST naloženih glavnic, "CA