PF* Natisov 15.000. ts( „Slajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Av-•trcKOgrsko: za celo lato 3 krone, za pol in četrt leta razmerno; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se reeuni naročnino z ozi-rra na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne številke se prodajajo po 6 vin. Uredništvo in uprav-nistvo se nahajata v Ptuja, gledališko poslopje Štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za Vi strani K 32, za »/1 strani K 16, za »/, strani K 8,. za «/» strani K 4, za »/„ strani K 2, za «/,, strani KI. — Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža. Štev. L V Ptuju t nedeljo dne 27. januarja 1907. VIII. letnik. iOi Pozdravljeni! K 1. zboru „Štajerčeve" stranke. 27. prosinec 1907 bode odločilnega pomena za razvitek napredne in Nemcem prijazne ideje na Slovenskem. Pokriti hočemo poslopje, katerega smo sedem let zidali! Naše delo naj odpira napredku nova pota, tako da bode šlo seme v klasje in da bode procvitala misel ljudske samostojnosti ter neodvisnosti! Pozdravljeni naprednjaki! Z visoko letečimi besedami vas ne pozdravljamo. Prazne besede ne odločujejo ne v političnem ne v zasebnem življenja. Kadili vam ne bodemo in risati vam nočemo vraga na steno ... Ednoatavno vam le kličemo': Pozdravljeni! Kajti dobro vemo, da ste ocenili delo in napravili bilanco in izračunali čisti dobiček — čisti dobiček kulture, napredka, svobodomiselnosti. Pozdravljeni torej napred-Djaki! Zdi se zam, kot da bi izvojevali bitko na tkrvavem polju. Srno le to polje in_nebroino Število sovražnikov . . . Vzeli so »vero" v zakup, da jo izrabljajo in zlorabljajo v svoje sebične namene. ..Narodnost" peljejo na jeziku, da zatrejo eveto stremljenje pravega naroda po luči in boljši bodočnosti. Šolali in izobraževali so se, da postanejo močnejši v boju proti ljudstvu. Kličejo hudiča na pomoč, da bi premagali sleherni pojav napredne misli ... Ali poteptali nas še niso, premagati nas ne morejo, — kajti zbrali smo se zopet, da se posvetujemo in da zadoai naš glas še močneje po zatirani deželi! Niso nas še poteptali in premagali! A rabili bo vsa sredstva. S peklenskim žveplom so nas hoteli prestrašiti, — ali zamanj je bil njih trud. Mirno poglejmo nazaj po poti, katero smo prehodili in spomnili se bodemo na vse velikanske laži, vse obrekovanje, vso vohunstvo, na zlorabo leče in spovednice in cerkve, na izdajstvo uradne tajnosti, na rse sramotno hujskanje in preklinjanje, — — spomnili se bodemo na vse to in rekli: Res, ko bi bila naša misel slaba, davno bi že morala pogi- Na morju. Francosko spisal Guy de Maupassant ..Časniki so pisali: Boulogne na morju, 22. prosinca. Piše se nam: Velikanska nesreča je razburila naše mornarje. Ribniško ladjo poveljnika Javelja, ki je hotela priti v pristan, je vrgel veter proti vzhodu in jo razbil. Vkljub pridnemu rešilnemu delu so utonili štiri možje in mali deček. Slabo vreme je Se vedno ednako. Ljudje se bojijo novih nesreč". Kdo je ribič Javel? Ali je to brat onega, kateremu manjka ena roka? Ako je potopljenec mož, na katerega mislim, potem je bil že pred osemnajstimi leti priča druge žaloigre, ki je končala ravno tako ednostavno, kakor vsi ti grozni dogodki na valovju. Starejši Javel je bil takrat posestnik male barčice. Kakor znano, so te barčice za ribištvo kar vsi varjene. Solidno zidana, da se ji ni bilo treba bati nevihte, okrogla, je plesala barčica kakor zamaSefc po vodi, križala s polnimi jadrami neumorno skozi valovje in vlekla za seboj veliko mrežo v morski globočini, da pobere na dnu ležeče težke morske rake. Kadar zapiha veter in so valovi kratki, takrat niti pod tem s ovražnim navalo m! Kaj smo storili, da nas psujejo in obrekujejo in križajo in proklinjajo? . . 0, veliki so grehi »Štajerca* m njegove stranke! Branili smo ljud8t«u, ko se je hotelo udati prvaški gonji. Povedali smo ljudstvu, da tiči vir vse te hujskanje v osebni dobičkaželjnosti. Pokazali smo madeže tistih, ki so čez druge sodili. In povdar-jali smo, da je politikujoče klerikalstvo, ki sanja o večni nadvladi kaplanokratije, najhujše zlo. To so naši .grehi" in priznamo jih v tej javni spovedi, priznamo jih vsem ljudem, priznamo jih z ponosom in veseljem. Res smo to storili! Prinesli 8mo kos kulture v to zanemarjeno, najzlobnejšemu kleri-kalstvu na milost in nemilost prodano ljudstvo; odprli smo pota vesoljni izobrazbi, katere nositelj je danes nemški narod; napravili smo v sedmih letih, kar bo druge neklerikalni ali vendar-le prvaške strajo zamanj poskušale! In v tem tiči naš ponos: Ki „nemčurji" e:..; jrodrli !§d farškega J8-robstva na Štajerskem in Koroškem, — mi , iz-dajice slovenstva" smo z lastnimi močmi obranili ljudstvo pred duševnim poginom!II Daševno od lakote umrli — opetovano pa tudi telesno! — bi ljudje, ko bi nas zaničevanih „nemčurjev" in .Stajercijancev" ne bilo! To bo naši .grehi" in teh se ne bojimo . . . Pozdravljeni! Naša misel nas vodi in naše delo nas reši! Zatorej se zberemo in določili bodemo nov načrt za odpor proti najnasilnejšemu, najbrezobzirnejšemu nasprotniku! In ko pridemo iz posvetovanja domu, — prične nove, zmagovito delo. Naj živi »Štajerc"! Naj živi napredna naša misel! Politični pregled. Državni Zbor nadaljuje svoje pridno delo. 18. t. ju sklenil postavo glede trgovatva z vinom. Govorniki bo se večinoma veselili dejstva, da odpravi nova postava prodajo umetnega in prične lov na ribe. Mreža je privezana na dolgem, z železom obkevanera kolu, ki se vrže z dvema vrvmi v vodo; vrvi sta zopet privezani na posebnih kolih. Javel je imel na barki svojega mlajšega brata, Štiri mož in enega fanta. Pri lepemu vremenu so odpljuli iz Boulogne. Ali kmalu je prišel veter, ki je narastel do viharja, pred katerim so morali ribiči bežati. Prišli so do angleškega obrežja, ali divje valovje jih ni pustilo v pristan. Barčica je odpljula nazaj v odprto morje in kmalu so zopet zagledali francosko obrežje. Ali vihar ni odjeojal. In zopet se je obrnila barčica v odprto morje; možje so bili tega že navajeni, kajti opetovano že so se morali voziti pet do Sest dni od enega na drugo obrežje, brez da bi mogli stopiti na suho. Ko so tretjič v odprto morje odhajali, se je polegel vihar in vkljub visokemu valovju je spustil Javel mreže v morje. Možje so vrgli mrežo čez krov in odvijali težki vrvi. Nakrat je prišla mreža do dna. V tem trenutku je vrgla voda barčico naprej, mlajši Javel se je opetekel in njegova roka je prišla med napeto vrv in z železom okovani kol. Poskusil je, vzdigniti vrv, ali težka mreža ni več izpustila. V grozni bolečini je zavpit. Vsi so skočili bližje ,in poskušali, osvoboditi roko od težke vrvi. Ali zamanj. „Prereza(i moramo vrv", je rekel eden moraarjev polovičnega vina. — 19. t. je razpravljala zbornica o regulaciji uradniških plač. — 22. t. je končala zbornica podrobno debato o uradniških plačah. Potem se je sprejel predlog o profesorskih plačah. Nadalje je predlagal posl. Stojan, naj se reši nujno predlogo o zvišanju duhovniških plač. Proti je govoril poal. Schahmeier, ali vkljub temu je bila nujnost sprejeta. Osebno-dohodninski davek I. 1905. Po vladnem poročilu je plačalo 1. 1905 v Avstriji skoraj 3 miljone ljudi osebno-dohodninski davek (Peraonaleinkommeusfeuer); plačalo se je pa 35641/, milj! kron. Čjz 200 000 K letnih dohodkov je imelo 326 oseb, med njimi 21 oseb čez 1 miljon dohodkev; eden teh grečaežev je imel celo blizo 10 milj. kron dohodka in je plačal 482.000 K dob. davka. Veliko več, namreč 455 000 je takih oseb, ki bo imeli pod 1800 kron letnih dohodkev. Avstrijske železnice 1.1906. Stupna dolgost vseh avstrijskih železnic je znašala koncem 1. 1905 okroglo 21.000 kilometrov, to je za 381 km več kot leta 1904. Državnih železnic je bilo 8.192 km, zasebnih pa 12.729 km. Promet se je vzdrževal z elektriko na 87 km, z paro (Dampf) na 10 904 km. Bilo je v tem letu 3.172 postaj (štacijonev), 1.940 postojank (Haltestellen), 3.540 brzojavnih štacijonev, 1.726 poslopij za uslužbence, 3.439 skladišč in 13.058 čuvalnic (Wiichterhiiuser). Za zgradbe oziroma vzdržanje železnice se je porabilo čez 58 miljonev K. V prometu je bilo lastnih 6.047 lokomotiv, 86 motornih vozov, 12.854 osebnih vagonov in 130 072 tovarnih vagonov. Za nove lokomotive in vozove se je izdalo čez 1.000 miljonev kron. Vozilo se je na teh železnicah v tem letu skoraj 190 miljonev ljudi. Blaga pa se je zvozilo za blizo 134 miljonev ton (1 tona je 1000 kil). Skupni prometni dohodki so znašali okroglo 732 miljonev kron, skupni izdatki pa 490 miljonev; torej čistega dobička 242 miljonev kron. Število vseh uslužbencev je znašalo 104 870 oseb. Nesreč pa se je zgodilo na železnicah v 2.535 slučajih. Vojaške dobave. Mali obrtniki (čevljarji, in potegnil velik nož iz žepa; edino nož bi mogel pomagati. Ali nož bi uničil tudi celi rib ski aparat in mreža je bila veliko denarja vredna, petnajst sto frankov, in je bila last starejšega Javela, ki je zelo gledal na svojo lastnino. Javel je tudi takoj zavpit: „Ne, ne prerezi Se, počakaj, obrnimo barko"; in tekel je h krmilu ter obrnil barko. Barka je komaj ubogala, ker jo je sililo valovje naprej. Javel je padel na kolena; vgriznil se je v ustnice, oči so mu stopile iz glave. Zinil ni ničesar, tirat je prišel zopet; bal se je, da bi kdo vrvprerezal in rekel: „Poča-kajte še; ne prerezati; izpustil bodem sidro*)". In izpustili so sidro. Barčica se jo ostavila, grozna vrv je malo opustila in mrtva roka v krvavi suknji je bila osvobodena. Mladi Javel je bil kakor zblaznel. Slekli so mu .suknjo in videlo se je nekaj groznega — popolnoma zmučkani kos mesa, iz katerega je tekla kri kar curkoma. Mož je pogledal svojo roko in mrmljal: ..Ta je proč". Ali ko je napravila kri pravo jezero na barki, zaklical je eden izmed možmi: „Povezati moramo žilo, drugače se izkrvavi". ______^^^ (Naprej prihodnji«.) •j Sidro — aoker. sedlarji in jermenarji) so dobili od vojaške uprave naročbe za izdelovanje 50.000 parov čevljev v vrednosti 612.000 kron in drugih del v vrednosti 252.000 kron. Ker se je jako veliko obrtnikov oglasilo, bode prišlo na vsakega okroglo 7 parov čevljev (70 kron) in sedlarskega dela za 600 kron. Obrtniki imajo izročiti isvršena dela do 31. avgusta 1907. Ogerski ministri. Na Ogerskem se je do-igral Blnčaj, ki označi tamošnje razmere v pravi luči. Jnnak te igre je minister za pravosodje (!) Polon yi. Mož je po poklicu advokat in po značaju — lump. Že kot navadni advokat si je umazal opetovano svoje roke. Zdaj so prišle pa še vse druge stvari na dan. Prejšni župan v Budimpešti Halmos je namreč javno povedal, da izrablja minister Polonyi svoje službe v osebne, sebične namene. Z drugimi besedami povedano: Polonyi je goljuf, ki spada v ječo... Kaj storiti? Polonyi ni hotel tožiti. Končno pa je le moral. Zdaj nakrat pa je dal Halmos pismeno izjavo, da potegne svoje očitanje nazaj. Javnost je ostrmela, Polonyi pa je sedel zopet na koDJn. Ali ne dolgo, kajti drugi dan sta pisala Sinova Halmosa vsem časnikom, da je bila do-tična izjava izsiljena, da se je pretilo Halmosu z norišnico itd., ako ne prekliče, da je torej Poloovi še večji lump, kakor so ljudje začet-komo mislili. Danes še ni znano, kako se bode stvar izvršila. Navajeni smo takih novic od naših ošabnih sosedov in zato — počakajmo! Izseljevanje v Ameriko. Preteklo leto se je povišalo zopet število izseljencev v Ameriko. Prišlo je 1,178 785 izseljeacev, od katerih se je moralo pa 12.432 vrniti. Večina izseljencev prihaja iz južne Evrope. Krvava Rusija. — 22. t. je bilo 2 let, odkar je peljal pop Gapon trume peterburškega delavstva pred carjevo palačo in odkar je odgovoril car s puškami na prošnje svojih podanikov. Od 22. prosinca 1905 sem divja na|večja revolucija, kar jih pozna svetovna zgodovina. V tej velikanski revoluciji je bilo nad pol miljona ljudi postreljenih, zaprtih, obešenih in v Sibirijo odgnanih. In boj divja še naprej... Lakota pa razteguje svoje kremplje po celi državi. Po deželi ne najdeš več koščeka kruha; ljudje se hranijo s „kruhom", katerega delajo iz drevesne skorje, želoda in maha; vlada pa priporoča ljudem, naj si delajo kruh iz moke in o vse ve slame; ali tudi tega ni. Obenem se razširja smrtni angelj tifnsa, — grozna posledica lakote in davi in ubija tisočere teh revežev. Vasi so popolnoma uaičene; vse je prodano in snedeno, — 10% ljudi je obolelo od lakote. — 16. so ustrelili uat8ši oberstlajtnanta Bjelavinzeva. Isti dan je skočil dvorni vlak proti Gačini iz „neznanih vzrokov" iz tira. — 18. t. so se stepli ljudje v Orodno; bilo je 6 kmetov ubitih. „Štajerc" je najprimernejši list za inzerate. V „Štajercu" objavljena oznanila o trgovskih zadevah, o obrtniških stvareh, o prodaji in nakupu zemljišč, hiš itd. sploh vsako oznanilo, ki se naj čimbolj v javnosti razširi, — imajo polni uspeh, kajti „Štajerc" je najcenejši in najbolj razširjeni list na Štajerskem in Koroškem. _______Vsakdo inzeriraj v .Štajercu" I________ Dopisi. Iz ptujske okolice. Kako naši poslanci za kmetsko ljudstvo skrbijo, se izvidi iz sledečega: Že nekaj let ja minulo od ustanovljenja „di-striktnih okrajev za zdravnike", za katere, kakor se je takrat naznanilo, se je občinam tudi bremena plačevanja naložilo. Ali se ta plača res terja in plačuje, nam je neznano; pa toliko nam je znano, da so še danes, posebno v našem ptujskem okraju, skoraj vai diatriktni okraji brez zdravnika. Ubogo kmetsko ljudstvo si mora v slučaju bolezni, če si z domačimi zdravili ne more ali prav za prav ne sme pomagati, le v dalnem meat a pomoči iskati; in stroški so veliki. Mnogokrat pa se še prigodi, da je pomoč prepozna in tudi žalibog, zdravnika ni dobiti. Koliko in koliko ljudstva mora tedaj v najboljših letih, prerano v krtovo deželo advandrati. Velika sreča je za ljudstvo, če je v enem ali drugem kraju, taki človek, (dobrotnik) da zna ljudstvu samaritovsko poslužiti. Saj so nam zato tndi nektere domače zdravilniške knjige na razpolago. Ali temu sredstvu postava nasprotuje. Kolikor več pa še mora ubogega ljudstva prerano iz sveta iti, kjer ni nikakšne pomoči. Krščanska dolžnost tirja, da bi moral človek človeku pomagati, ako je v sili, pa kaj hoče storiti, če vsigdar ne more in ne sme. Mora se pa reči, da je mnogokrat tudi nemarnost dosti kriva, če si človek, ki je že dalje časa bolan, ne priskrbi zdravnika in če že tndi ima zakaj. Ta pa naj žalostne nasledke sam sebi pripisuje. Nekdaj je bilo v Solnogradu imenitna zdravniška šola, iz katere so izvrstni in pridni praktični zdravniki izhajali, kateri so se tudi v našem okraju naseljevali; pa žalibogl da jih je že večidel nevsmiljena smrt pobrala, naslednjikov pa ni več Veliko ljudi še toži po njih. Kakšni so bili zdravniki, to ljudstvo najbolje zna, ker jih pogreša. Povsod bi v ssdajnem času moral biti doktor; pa kaj, da ti gospodje le raje v mesto potegnejo, na deželo pa nobeden ne gre? Ker si mislijo, ako bo komu potreba, bo že po mene prišel in si znam zato tudi boljše račnniti kakor na deželi. Ker jim je tndi ne za zlo vzeti, zlasti če človek tudi velike troške v njihovem šolanju, premisli. Premisliti pa se mora tudi, da je kmetsko ljudstvo večidel nezmožno, velikih stroškov za zdravnika donašati. Zatoraj pa, kjer se naši zagovorniki ali poslanci, do sedaj niso na ta misel prišli, da bi se v tem tako važnem slučaju za kmetsko ljudstvo kaj storilo, bi naj za to skrbeli sami in zahtevali, da bi se nekdajna solnogradske zdravniška šola na novo utvorila, ker ta šola ne stane tako veliko kakor univerza. V te šole bi tudi veliko več udeležnikov prišlo in pomagano bi bilo kmetskemu ljudstvu veliko. Tudi za odgovornega in važnega posla mrtvaških ogledov bi se veiiko storilo, ker se -id posel mnogokrat od neizkušenih oseb opravlja. Ko bi človek strašanske muke v slučaju v grobu oživljenega navideznega mrliča premišljeval, bi se ma gotovo morala pamet zmešati. Zatoraj naši poslanci! Vzemite si to važno zadevo k srcu in zahtevajte resno potrebno in zaželjeno pomoč, pa pustite brezkoristne terjatve slovenskih napisov in pečatnikov na stran in držite se le tega, kar je nam v korist in potrebo! Več kmetov iz ptujskega okraja. Iz Brežic na Savi. V najslabše sadje se ne zaletavajo ose. Ni torej čuda, da hujskajo tu-kajšni prvaki v enomer proti brežiški mestni šparkasi. Takajšni pisač prvaSkega lista „Pos. straže" joka in javka, češ da živi ta šparkasa le od depozitnih denarjev; baje celo ve, da je naša okrajna sodnija vsled uradnega ukaza iz Gradca prisiljena, svoj denar v tej šparkasi nalagati (vohnna morajo prvaki igrati, kajti namen jim posvečuje sredstva!). Da bi torej šparkasi to žilo podvezal, izmislil si je dopisna omenjenega lističa posebno brihtni načrt. Vse jerofa hujska in šunta, naj bi predlagali pri okr. sod-niji, da se naloži denar — ne več v domači, izvrstno peljani, na 37 let obstoječi šparkasi, — temveč pri 2 let obstoječi hranilnici v Krškem na Kranjskem ali pa pri „južno-štajerski hranilnici" v Celju. Hadirja, zakaj pa ne pri hranilnici sv. Venceljna v Pragi?... Ne vemo, ali je zrasla ta hnjskarija na dopisunovem gnoju; morda tiče hvalisani zavodi za to zadevo in si plačujejo umazane časnikarske hlapce, ki ag tirajo zanje proti plači... Naravnost orjividao je hva-lisanje tukajšne posojilnice v škorpijonskem lističu prvakov. Bobna se in bobna, ali naš kmet se ne pusti preslepiti od teh „juuakov dolgega jezika". Mirno gre v dotični denarni zarod, ki polaga javno račune, ki stoji pod državnim nadzorstvom in ki daje najrevnejšim med revnimi na najcenejši način pod naj-nižnejšimiobrestmipersonalni ali hipotekami kredit. Djpisunska daša pa bi rada videla, da bi ljudje napolnili slepo Žaklje posojilnice, katera bi potem lepe „kšefte" z realitetami delala, sokolom rdeče srajce in robce nakupila itd... Vi jerofi brežiškega okraja, vw storili bodete dobro, ako se podučite o računstvu in posojilnice, predno ji prinašate svoje denarje! kei Poglejte na „Griču" proti Kranjski, kjer je pri- ro< čel teči smolnati studenec. Vprašajte enkrat ki« finančne talente posojilnice, koliko obresti nosi Vs nakupnina oaih 22 oralov skalnatega zemljišča, ste katerih se je nakupilo za 45.000 kron?! Odo- An bičku iz neanatorija", ki se je sezidal iz starih po hlevov in iz „hotela", ki stoji mirno in zapa- pr ščeno ob smolnatem studencu, — pa govorimo pr prihodnjič! Opazovalec. če Senovo pri Rajhenburgu. Dragi .Štajerc"! pr Daj nam v nekem kotičkn prostora, da se še in kaj iz našega črnega brloga skoz časopisje izve, kako živimo itd. Naš župnik Cerjak nas že zo- žu pet ljubi, kajti volitve so še sicer daleč, vendar na porabi vsa sredstva, da bi panal že zdaj ljudstvo, še da naj le to volimo, kar nam bo on rekel. Pri po izpraševanju za vel. nočno spoved mu je bila na glavna stvar volitev. Tadi kaplane je že dobro pl, „obrihtal", vsak, zna kmali ko k nam pride, Cer- p t jakovo „rliuto" igrati. Tmče je pa „der Dienst-i so habende". „Slov. Gospodar" poropoče večkrat kc po Rajhenburžanih in mi prosti kmetje se le m čudimo, kaj vraga, da se nobeden ne zglaai! ? ga Mi kmetje dobro vemo, da nas fajmošter le te-i — daj ljubi, kedarje treba iti volit, ali berjo dati dt in pa vse kar še ostane na oltar znositi, sam Ni kmet pa naj suhe hruške obira, če jih še ima. m Za spovedni listek moraš plačati, za pogreb, krst, se poroko itd. enako. Očenaš ne moli nobeden p< zastonj, le za denar. Za zvonove se še vedno pt fehta in se trdi, da je še dolg, ko smo vendar p« mislili, da so že davno plačani. Kadar pa umrješ, rc se ti pa bode tako zvonilo, kakor tvoj žep do- k« pušča. Za bogatega z vsemi in glasno, manj di bogatemu z nekaterimi navadno, revnejšemu še nt manj in beraču nič zvoniti; Boga naj zahvali, k< da sme biti z navadnimi švarklni zabit in ta ss pokopan. Kadar naš fajmošter zve, da ima m kateri bolnik ali bolnica še mogoče v kakem rc „štonfa" zavezane kake krone ali cekine, gre ol takoj prav rad sam tege spovedovat, kateri ! a pa nič nima naj pa čaka, saj mu ni hndo ' SI in k nogam iti ni lušno, naj se mi vos preskrbi. d Pri izpraševanju je fajmošter tudi vabil, naj bi pi kmetje šli z njim v Maribor 21. t. m. je bilo p: nekaj zopet gor; nevem kaj zopet kuhajo, rekel si je, da je za dva že on vožnjo plačal. Jaz še d: sicer nisem znotraj Maribora, videl, pa ko bi še n mene vzel fajmošter seboj, bi mi vstregel, vsaj 2i bi vedel kje je ta kuustneš in drugi iz tako it visoke šole prišel? Dragi „Štajerc"! Odkrito f el Ti povem, da edini si, ki se lahko Tebi pritožim n in prosim Te imej še vedno za naše črnuharje prirojeno „krtačo", da kadar bode treba, da jih d prekrtačiš. M logo bode uganjal naš Cerjak, ka- ' d plani in T.nče, predsnj bojo volitve in obljubim, « da nazaaaim Tebi dragi „Štajerc" vse, da te p gospode svoj čas za ušesa primes. Da bojo dragi n bralci teh mojih vrstic vedeli, kdo da je Tinče, s povem še, da je to fajmoštrov brat. On ni bil s glih v črni šoli, pa kunšten pa le je, ker razloči 2 vino od vode in mlado devičico od stare košare. d Ker ravno po noči čakam, če mi bo škrat kaj ii denarja prinesel, spomnil sem se še eno. Pred z par leti se je neki devici Marijine dražbe nekaj pripetilo, namreč da je „krancl" zgabila. Pri porodu bilo je treba zdravniške pomoči. Ker vsled hud h bolečin je porodnica zelo slaba, za-povedal ji je zdravnik močno mesavo juho nžiti. BI je pa ravno navaden petek in glejte, da je rekla, da rajši umrje kakor danes ko je petek mesno juho jesti! No ta dragica pa ni vedela svoj deviški stan obvarovati, da bi se vedla zapeljive.! braniti, bodi si petek ali svetek, kajti po cerkvenih ukazih je bil to prvi greh! Pa danes je vse odpustljivo! Opazovalec. Sv. Pavel pri Prebaldu. Celjska ,Domo-vina" je pisarila o svotah, katere pošiljajo pridni Hrvatje iz napreduih dežel doma. No, mi smo tako radovedai, da bi tudi radi vedeli tisto svoto katero morajo pošiljati Slovenci in Hrvatje v tuje dežele za razne izdelke. In zakaj? Ako bi se naselil kakšni tovarnar iz Nemškega ali Angleškega pri nas in nam dal zaslužka, kako bi skočila prvaška svojat po konci! Kako bi letali prvaški dohtarji in farji ob volitvah od hiše do hiše! Dslali bi na vse kri pije, da odženejo tovarnarja proč. Ia ravno v tem sovraštvu do tujca, ki ga gojijo prvaki, leži vir — 8 — vsega zla. Zato se moramo mi po sveta klatiti in kruh služiti... Bogve, ali se spreobrne kedaj?! Naša Savinjska dolina je res lepa in rodovita kakor mala katera drnga. Pa vsled klerikalnega nazadnjaštva vse nič ne pomaga. Vse gre rakovo pot. Leto za letom večji jok in stok. Stotero očetev išče po Nemškem in v Ameriki kruha za lačno deco. Vedno rakova pot! Kje je krivda? Kmet WratBchko je dobil pri nas malo glasov, kaplan pa veliko v tem pr vaškem gnezdu. V zbornici sedi žegnani Tonček, pa tndi ne pomaga. Vedno gre vse rakovo pot. In šlo bode, dokler ljudje ne odprejo očij in se ne zbudijo! Naprednjak. Od nekod. (Lizanje posvečenih rok.) Neki župnik je sosedne duhovnike ter cerkvene može na kosilo povabil. Ko pa župnik pred kosilom še v svojo pisarno odide, se vsi možje v vrsto postavijo ter začnejo zaporedoma se priklanjati, najprej dekanu, potem župniku in slednjič kaplanom, ter njih roke — kuševati! Le edini pametni dekan se je temu protivil, a kmetje so ga prisilili, dočim eo župniki in kaplani že koj roke tja ponujali. A ko župnik nazaj k mizi pride, predstavi te vrle može dekanu, a ta ga zavrne: „So nam že vsem roke polizali"! ! — Vse je tiho postalo, a častilakomni, nižji duhovniki so se na dekana zaničljivo, hudo ozrli. Najbolj čudno pa je bilo še to, da se ti prvi možakarji v fari niso najmanje sramovali, ampak se Se na vrh prav prijazno smejali! — Roke poljubovati je sicer lepa, bolj gosposka navada, pa le edino za prijete dobrote, darove, torej posebno za otroke svojim ljubim starišem, sorodnikom in botrom, nikdar pa duhovnikom, ker ti niso vedno naši dobrotniki, ker jim nikdar ni zadosti, ter še največega berača zastonj ne pokopljejo! Po nekojih krajih se niti otrokom, še manj pa odrašenim take neumnosti ne sanjajo, dočim zopet po drngih krajih od najmanjšega otroka do sivega starčeka vse liže tiste roke, ki so opetovano hudi sovražniki šole, izobrazbe, omike, polajšanja itd., ter varuhi neumnosti med ljudstvom. Dahovski stan je sicer študiran, lep in častni stan, vendar pa postane duhovnik le za to kot taki, da si svoj kruh prisluži, kakor vbi mi drugi neduhovniki. Kakor pa se v vsakem stanu le tistemu človeku čast skaznje, ki po svojem poklicu živi, lepi zgled daje, ter nikogar ne pohujša, tako naj bi se nasprotno vsem tistim svečenikom, ki svete pri-žnice z lažmi, obrekovanjem, zvijačo, drenjem itd. oskrunijo, po Kristusovem izreku raji mlinski kamen na vrat obesil, ter jih v globočino morja potopil. Iz Veržeja. V 2. štev. ničvrednega BGospo-darja" se je pokazalo, kako ničvreden je njegov dopisun.. Pisari, da je ,Štejerc" lažnjiv, ali niti ene laži ne more dokazati. Res je, da je žapnik povzročitelj nesrečnih tožb, ki so nakopale tržanom na tisoče kron dolga. Zaslepijenci, meni se iz srca smilite, »ko premislim, kolikokrat ste denar skupaj dajali, da vam je potmi trebušasti župnik za hrbtom fige kazal. Dopisun piše tndi, da bi se lahko posojilnico osnovalo. Tepec! Saj imate posojilnico v Rozmanovi krčmi in kmetijsko zadrugo tam v šumi. Drugačni bi morali postati! Tndi župnik bi se moral spremeniti, ne pa da preklinja v krčmi in panje tiste, ki branijo škodo po svojem gozdu. Dopisun piše, da tukaj ljudje samo preklinjajo in pijančujeje. Kdo pa je kriv? Kdo pa daje izglede? To vprašamo dopisuna! Sicer pa, možje, držite se resničnega „Štajerca" in pustite „Fihposa" lažnikom. Kmet. Šikole pri Pragerskem. „Štajerc" je poročal, da je cirkovški kaplan tako lepo pridigal: pijanca ne možiti, le rajše tata. Naznanjamo, da je prihodnjo nedeljo to tudi žnpnik potrdil. Naši ljudje že res premišljujejo, je-li dobro, ako se pošilja mladino k taki pridigi. Mislimo, ko bi bil pri žnpnikovi pridigi navzoč i škof, bi stver drugače iztekla. Prav resno vprašamo: ali se sme obrekovati, hnjskati in lagati v cerkvi v pričo Boga?! Kajti o vsem tem lahko veliko napišemo in tudi dokažemo. Župnik, ali ste videli, koliko ljudi je v nedeljo iz cerkve odšlo in koliko jih je pričelo nalašč kašljati in kako so pričeli po cerkvi na glas govoriti, ko ste pripovedali stvari, ki ne spadajo v božjo hišo? Dopisnik tega Bern slišal v cerkvi in doma, kako so se ljudje priduševali, da ne gredo več take pridige poslušati. Kam plovete? Zakaj peša vera ? Pred kratkim je pisal eden faranov župniku piairio, naj se poboljša. In o temu pismu je pridigoval. Kdo bode poslušal take neumnosti? Saj vendar nismo v cirkusu! Za cerkev se fehteri in fehtari in potem pridejo take pridige! Še nekaj se je zmislil župnik. Raz prižnice je oznanil, da pusti napraviti plakat; razdelil bode potem farane po hišnih številkah in na plakatu bode citati, koliko je ta ali oni dal za cerkev; plakat pa bode pribil na vrata. Mi farani čakamo radovedno tega plakata; videti hočemo namreč, v kateri razred prideta župnik in kaplan, ki je med volitvami dal za več sodčkev piva, in koliko sta že darovala za cerkev . . . Veste kaj, župnik, ko bi mi imeli teke dohodke, kakor vi, — ki si baje računate za pogreb gold. 80 in za 7 dnij starega otroka gold. 8.50, — takrat bodemo dajali za cerkev, da bode taka, kakor jO imajo Dunajčanje. Ali zdaj to ne gre. Zato se bodemo odslej raje brigali, koliko določa postava za pogrebe itd. Razumete? Pa ako še tako povprašujete, kdo je odjemalec ,,Štajerca", to je vse eno I Vam prijateljem in sosedom pa priporočamo: budite se iz spanja, ne vstrašite se neumestnih besed, pa čeprav prihajajo raz prižnice, berite iu razširjajte „štajerca", ki se bori za nas! Več faranov. Novice. Zaupni shod „§tajerčeve" stranke se vrši v nedeljo 27. t. v dvorani Bdruštvene hiše" (Vereinshaua) v Ptuju. Začetek zaupnega shoda točno ob pol 4. ure. Ob 8. uri zvečer se vrši istotam ustanovni zbor tiskovnega društva. Vstop k obema zboroma imajo le povabljenci. Kdor hoče povabilo, naj to pravočasno naznani. Nekaj o izobrazbi. V smizlu §19 tisk. zak. zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo „Nekaj o izobrazbi" v štev. z dne 13. januarja 1907 Vašega liste: Ni res, da je celjski vikar Gorišek izjavil „pri naB na deželi je duhoven edini izobražen človek. Le dnhovni se smejo imenovati prave izdbraževatelje ljudstva", res pa je, da tega ni izjavil. Z odličnim spoštovanjem Ivan Gorišek, vikar. V Celju, dne 17. januarja 1907. Opomba: Objavimo te dopis. Ali g. vikar naj pove, kaj je govoril. Zmisel njegovega govora je bil pač takšen, kakor smo mi poročali. Zato ns prekličemo niti pičice in vzdržujemo svojo trditev. S § 19 nas ne bode nikdo premagal! Sicer je pa vikar Gorišek itak znan, odkar je pogorelo njegovo konzamno društvo v Laškem trgu. Taki ljudje imajo vsa-cega, ki ne trobi v farški rog, za ,neizobraženega." Slavni „popravek" je napravil torej le nasprotni učinek! Jurtelov Jajb-žurnal" je bil že zopet zaplenjen zaradi nesramnega hujskanja proti nemškim uradnikom. Ali bode to še dolgo trajalo? List „nove" stranke, ki se imenuje ,.Narodni list", pričenja pokazati odktriteje svoje namene. V 3. številki ima že 3 daljše notice proti „Stajercu". In potem se jezi in pravi, da ga mi napadamo. Ja prijatelji, ali menite, da vam bodemo nastavili hrbet, da bodete ložje po njem tolkli? Kar se tiče „psovanja", ne moremo pomagati. Ali naj pohvalimo pristaša „Nar, lista" učitelja Kanklerja, ker je imenoval kmete „osle" ? Sicer pa poroča „Nar. list" neresnico, da pošilja naš urednik spis „Sedem let boja" med Nemce in prosi za podporo. To je laž in „Nar. list" nam naj navede slučaje! .Sedem let boja" je prilega k 1. in 2. štev. našega lista in se sploh posebej ni razpošiljala. Gospodje, ako Bte hodili k jezuvitom v šolo, potem se pač ne bodemo z vami prepirali. Z lažmi ne bodete ,rešili" naroda. Kdo laže? Poročali smo, kar so očitali poslanci hofratu Ploju. Povedali smo tudi, da so nas nadlegovali ptnjski prvaki s prošnjo, naj ne napadamo tega deviško čistega hofrata. Na-to so nas opsivali prvaški listi, č*š da lažemo. Prvi nam je vrgel to očitanje „Fihpos" v lice in za njim je pricapljal tudi novi „Narodni list". Ti prvaški listi so zahtevali, naj povemo imena tistih oseb, ki so fehtarili za Ploja. In povedali smo imena!! Ko bi bila „F.hposov" urednik in g. Spindler poštena, morala bi to dejstvo svojim čiteteljem sporočiti. Ali zdaj sta stisnila rep med noge in molčite. G. Spindler, te manever je jezuvitski in posnemate ga klerikalnim listom! OJ „Fihposi" ne zahtevamo, da bi popravil svoje laži, kajti „Fihpo8" je list političnega 1 o-povstva in falotstva. Ali od „Nar. lista" smo pričakovali, da je bolj pošten, Torej — kdo je lagal ? Vun z besedo: Kdo laže! „Narodni list' se je pričel prav po klerikalno našim naročnikom vsiljevati. Mi nimamo ničesar proti temu, da vsak list pošteno za svoje razširjenje agitira. Ali mi imamo celo vrsto slučajev, v katerih se dopošilja „N»rodni list" ljudem, ki so ga že 2, 3 krat z opombo „ne sprejmem" vrnili. To pač ne gre! Zato opozarjamo nato, da ni nikdo dolžan plačati list, katerega je vrnil, in katerega noče sprejemati. Vsakdo napiši na zavitek „Ne sprejmem" in vrni list. To naj se ponavlja. Končno se bode uprava »Narodnega lista" menda le premislila, pošiljati svoj list ljudem, bi ga ne zahtevajo, nočejo, in tudi ne bodo plačali. Ako se bode to naprej godilo, potem objavimo slučaje. Torej, celjska gospoda, ne posnemajte Križmane . . . Iz Spodnje-Štajerskega. Zopet prvaška tatvina! Ljudje se še spominjajo na velikanske sleparije, katere je izvršil tajnik Kozem od celjskega okrajnega zastopa pod načelništvom pr-vaških dr. Serneca in dr. Dečka. Tisoče in tisoče krvavega ljudskega denarja se je takrat zapilo v celjskem „Narodnem Domu* in zapravilo v družbi slaboglasnih babur. Največji zločin pa je bil, da se je pustilo tega prvaškega tajnika 10 let dolgo slepariti, brez da bi mu pogledala »ernec in Dečko le enkrat na prsta... Danes moramo poročati o stičnem slučaju. Občina Tnrškivrh v Halozah je popolnoma klerikalna iu zatelebana v prvaškem hujskanju. Samoumevno je upeljano slavnozeano Bdlo-vensko uradovanje". Bivši učitelj v Za vrču Troha je bil obenem občinski pisar in je znal zasukati vse v zmislu gonje, ki jo propagirajo naši prvaški listi. V znamenju te gonje je bil izvoljen 1. 1898 za župana Blaž Bratnša, navdušen prvak in strastni klerikalec; prevzel je od prejšnega poštenega občinskega predstojnika 540 kron občinskega denarja. Bratnša je bil strastni hujskač v pravem pomenu besede. Zaradi prepira in ho jahanja je bil vsaki teden 2 do 3 krat pri kazenski sodniji. In pričel je ,gospodariti" z občinskim denarjem, kakor je „ gospodaril" s svojim popolnoma zadolženim posestvom. Tekom 8 let je ukradel in zapravil skupno 3.055 07 občinskega de-nerja. Obenem je ukradel okrajnemu odboru denarja za bakreni vitri-jol v znesku 520 kron. Čez tri in pol tisoč kron je ukradel in požrl ta slepar! I! Okrajni odborje k sreči vknjižen za vkradeno svoto; občina Tnrškivrh pa izgubi bržkone vseh 3 055 kron!!! Zanimivo pa je, da ni nikdo sleparju na prste stopil. Občinski blagajnik Jurij Pongračič je pregledal in potrdil lastoročno za vsako let račune in jih našel seveda „v redu"; toliko pameten pa ni bil da bi zahteval prešteti občinski denar. Tukaj sta le dva slučaja mogoča: ali je blagajnik Pongračič ravno tak slepar kakor župan Bratnša in ste oropala skupno občinarje, — ali pa je bil tako grozno lahkomiseln in brezvesten, da se je popolnoma zanesel na sleparja. Odgovoren je blagajnik na vsak način tudi; po našem mnenju spadata obadva pod ključ in prebivalstvo zahteva odločno, da se ju tudi pošlje v ječo! Pa še nekaj je zanimivega. 10. decembra 1906 je prišel zastopnik okrajnega odbora v Turški vrh in je odkril to lumparijo. Vkljub temu, da se je Bratnši ta nečavana tatvina dokazala ni mož odstopil, temveč je ostal župan. Šele 10. t. m. je prišel deželni komisar, ki je moža odstavil. Doslej se še ni kazenskega naznanila, napravilo. Ali ljudstvo zahteva odločno, da se postopa z vso strogostjo proti temu prvaškernu sleparju. Milosti ne zasluži tak Človek. Prvaško časopisje pa vprašamo: ali se ne sramujete svojih pristašev, svoje „vzgoje" in izobrazbe? Kakor sle-parite v politiki, tako vam tudi v zasebnem življenju tuja lastnina ni svete. Ljudstvo, ti pa premisli in sodi odločno čez te ljudi! Od minoritske fare v Ptuju. Res čudne in grozne bo posledice zanemarjene vzgoje. Kako razdivjan, aarov in živinski je del kmetske mladine, to «e vidi v Ptnjn v minoritski fari. Komaj zapuste fantalini cerkev, ze se pričnejo pretepi, prepiri in celo v mestnem okvirja ge že bliskajo noži in teče kri. Za malenkosti ae zagrabi nož in koliko nesreče sledi iz tega. Mero daj ni krogi naj vendar vplivajo, da se konča to posnrovelo postopanje in da prične mladina misliti. Duhovniki in stariši, storite svojo dolžnost. Za špehov trg, ki se vrši vsak petek v Ptnjn in vsako soboto v Mariboru, naznanjamo še enkrat, da ima vsakdo, ki se peča s svinjo-rejo pravico, da razpeča svoje blago brezplačno. Kmetje v ptujskem okraju! Ptujsko polje je polno kamenje. Očistite svojo posest od kamena! Okraj plača za knbični meter na okrajne ceste speljanega kamenja 2 kroni. (Glej tudi inzerat!) Kdo izgubi vsled Kaiserjevega konkurza? Prvaški listi so nesramno lagali, da bode mestna šparkasa ptujska vsled Kaiserjevega konknrza veliko trpela. Mi smo to laž na pod lagi natančnih številk označili. Ali do danes prvaki Še niso svojih laži popravili. Za danes naglašamo še enkrat, da je čisto izključeno, da bi šparkasa le vinar izgubila. Svoje hi potekamo dolgove ima vse na 1. mestn vknjižene. Ravno tako pa ne more na menicah ničesar izgtrbiti. Kot zastavek je imela šparkasa m. dr. živino iz Ptujske Gore (za posojilo K 13.000) in klet vina vPtnju (za posojilo K 30.000). Dae 16. in 17. t. se je to živino in zastavljeno klet vina na javni dražbi prodalo. Dobilo se je tako visoko s v o t o, da je vseh 43.000 K pokritih in da je šparkasa izročila konkurzni masi še K 1800 v prid drugih upnikov. To je najjasnejši dosaz, kako nesramno so prvaški listi lagali. Za svoja drnga posojila (meujice) je šparkasa popolnoma krita s 3 zavarovalnimi policami, od katerih se izplačajo dve že 1. 1907, ena pa L 1909 in ki znašajo svoto 50 000 K. To je resn ci! Šparkasa ne izgubi ničesar in le tisti prvaški junaki, ki so imeli največji jezik, se bodo za nos prijeli. Več ob priliki! Zopet „mož-beseda" dr. Korošec. Kmetje na Štajerskem, hvalite svetnike, da ni bil izvoljen pošteni kmet Vračko in da imamo za „po-slanca" znanega ..moža besede", prefekta in kaplana Korošca. Ta mož sicer ne ve, koliko hmelja pridela savinjska dolina, tudi ne zna razločiti stare od amerikanske trte, ali „po-8lanec" je, čeprav „bogseusmili"-poslanec . . . 18. t. je sprejela državaa zbornica postavo, po kateri ae sme natarnemu vinu, ki ima veliko kisline, dodati nekaj Bladkorja. Postava bi bila za vinogradnike dobra, ko bi se ozirala na zahteve teh vinogradnikov. Ali tega ne moremo sporočiti. Postava je polna pomanjkljajev in napak, ki škodujejo našim vinogradnikom. Zato je predlagal poslanec Wastian, postava naj se vrne odseku, da jo izboljša. Ta predlog je bil odklonjen in tudi prefekt in kaplan in poslanec Korošec je glasoval proti temn predlogu; isti prefekt in poslanec Korošec pa je govoril preje proti zahtevam spodnje-štajerskih vinogradnikov. Hudirja, ali menja ta možicelj vsakih 24 ur svoje ..prepričanje"? No, — Korošec je pač ^mož-beseda". Kako delajo proti ..Štajercu". Poroča se nam: „Štajercroča, Ja, župnik, župnik zakaj se vtikate v politiko?! zaht Bolje bi bilo, ako se pobrigate raje za svoj.pirja, sveti posel, posvetne stvari pa pustite posvetnima, got ljudem! Omeniti nam je še, da je ves drugačen arčke mož častiti kaplan g. Volčič. Le-ta se ne vtika a prič v politiko, zato pa je tudi splošno priljubljen . . in faraui so mu hvaležni. Župnik, vzemite »Novo izgled od svojega kaplana... Naprednjakom v;, m. Slivnici pa kličemo: bodite vedno tako trdni»tvo j in vedno bode zmaga vaša! Živeli! Darilo Pilštanjnski lovci. Pilštajnski župnik jtibi v vedno na lovu, pa ne za dušami temveč zaitev. divjaščino. Pri oltarja ga najdeš malo kedaj, v Ali je goščavi s puško v spremstvu svojih 15. lovcev; Kn pa dostikrat. Nekega dneva je šel župnik MarkoOO K s svojimi prijatelji zopet na lov. Nobenega repaa pive niso videli; ko se vračajo, pa nakrat Markojala a zažvižga, cela dražba ae vstavi in zagleda veli- „Sral< kansko zver. Prestrašeni pričnejo streljati naio Ros to zver in Marko ji zavije končno vrat. 14 ravn strelov je dobila ta »zver", katero imenujejo Ogenj naši kmetje — sovo. Na večer pa so praznovali rni vi hrabri lovci ,,zmago" pri Janezu Gabenšaka.il je • Hudobni jeziki govorijo, da je prišel Marko ak. E malo težko nabasan domu in da ga je morala i dal kuharica sleči. Marko, Marko — lovski pozdrav ! stila ' Župnik v sv. Jurju ob Pesnici je tadi pravi Ruda ozaanjevaiec mira in ljubezni. Pred kratkim nizil „ hotel krstiti nezakonsko dete in je pognal'. botra in hebamko iz cerkve. Kaj ko bi dete 0'0Ži nekrščeno umrlo? Ali bi res ne doseglo nebes-om T kega kraljestva samo zato, ker je ta žnpnik Sami brutalen in »urov? Ali ta župnik je seveda ii fr prvaški zagrizenec do skrajnosti. 27. dec. so se »Sec i lici tirale cerkvene klopi. Neki mladenič je od-'apila govoril, ko ga je žnpnik poklical, z besedico ns st shier". Fajmošter gaje zato opsoval. Dobil je GrOZ sicer primerni odgovor,daje ,hier' vojaški odgovor, ima 1 na kar pa je pričel še bolj rogoviliti. To je res.. M< grozno, da je ravno v lavantinski škofiji toliko vlak hujskačev v farški suknji! ter Iz politične Službe. Imenovan je za okraj- mo p nega glavarja v Ptuju dosedanji vodja okr. gla- Mrlil varstva v Celju g. E. Prahl pl. Thalf-dd. V pri 1 Celje pa pride okrajni glavar M. pl. Miiller-ai-Hornstein. V Slov. Gradec pride nadkomisar Prei pl. Poig«r, v Brežice pa Walter grof Attems. iarib Sprememba občinskega imena. Ministerstvoomor za notranje zadeve je dovolilo, da se imenuje vo, I dosedanja občina Bistrica pri Falu odslej ,,Bi- obrez strica pri Rasah (politični okraj Maribor). , je Mestna straža v Mariboru je decembra „Mc 49 oseb aretirala (38 moških in 11 žensk). 3.1 boi osebe so se oddale okrožnemu sodišča, lliškes okrajni sodniji. 12 se jih je odposlalo ,,pern. M šub", 2 v prisilno delavnico, 2 v nornišnico in 1 v bolnico. Ktnkurz. V Miriboru je trgovec z galan- Mi terijo F Pnsternig n3tavil svoje plačevanje. ., da Ljutomerska požarna bramba je obdržala oko 6' t. avoj ob mu zbor. Bramba šteje zdaj 37 ov. mož. V preteklem letu je obdržala 7 vaj, G sho- > (n dov in 2 paradna obhoda. Pri 2 požarih je po- m di kazala uspešno svojo izurjenost. Dihodki so- obči znašali K 109599, izdatki pa K 867 54. Iz- e n voljeno je bilo zopet dosedanjo vodstvo, i. s.: mo i Hauptmann H S deritseh, namestnik J. Koller, De! zapisnikar J Zweck, blagajnik Al. Krainz, ekser- .si. cir-mojster Lad v. Maier, „Steigerfuhrer" K. Wirth, 5kih namestnik F. Schmanz; „Rottfuhrer" J. Kom- g čl« pichl, A. Vanpotitsch, L Vollcr, A. Novak; zdrav- nka nik v sili J. Arnusch, zastavonoša F. Kokel. ih. „ Vinska razprodaja. 29. t. se vrši vinska jeni razprodaja grof Meranovega graščinskega oskrb- ačan ništva v Pekrah. Prodalo se bode okoli 90 hI vse vina 1, 1906 (Mosler, Risling, Burgnnder itd.) »te b Kakor znano, so vina iz tega kraja krasna sredi kapljica. ije Mariborska frančiškanska cerkev je dobila .čanc naslov in pravice bazilike. V lavantinski škofiji u. , še ni bazilike. 'gove Napredna zmaga. 15. so bile občinske vo-ie p litve v Leitersbergu pri Mariboru. Naprednjaki hovn so zmagali na celi črti. Živeli! irošk r. je vrlo ; bil je I veliko iT nekaj dragim ju sreče pripeljal i 8fac". olitiko?! za svoj svetnim rugačen ie vtika iljabljen unite si »kom v ?nik je iiveč za ste v. iedaj, v lovcev i Marko sga repa Marko da veli- jati na Tat. 14 lennjejo iznovali isnšaka. Marko morala ozdrav! d i pravi tkim ni pognal bi dete nebeš- ž upnik Sleparsko. Razne osebe Da Štajerskem so e zopet pisma, v katerih jim obljubnje neki mki jetnik" veliko denarja, ako rešijo t 800.000, katero ima nekje .skrito"! To vadaa sleparija in opozarjamo lahkoverneže, ie na vaedejo na te lopovske limanice. Čuden „Strajk." Iz okolica Zagorja ob Savi oroča, da so pričeli 3 mežnarji „štrajkati". zahteva košnjo okoli cerkve in nekaj fcpirja, drnga dva tndi ednake stvari. Sakra-«, gotovo so ,hudobni" knapi te pohlevne arčke tako .pohnjšali." Morda doživimo a pričnejo kaplani štrajkati in potem bo Novo klalniCO v Slov. Bistrici so otvorili t. m. Stavbo je izvršil g. Nassinben'. Pre-o trdni stvo je splošno veselo in zadovoljno. Darilo. Cesar je podaril prostovolni požarni tabi v Sv. Duhn-Loče 200 kron iz lastnih Alf je treba? V celjski okolici je nmrl Koder. Zapustil je lepo posestvo in |00 K gotovine. Sam se ni privoščil niti pive, štedil in hranil je, dokler mn ni ala usoda nit življenja. Ali je treba? Sraka". V Slov. Bistrici so aretirali ku- co Rožo Rit z radi različnih tatvin. Mislila ! ravno popihati. Ogenj na progi. Ko se je peljal 20. t. m. mi vlak skozi postajo Sv. Jarij pri Celja, il je čuvaj, da se kadi iz vagona. 0*tavil Jak. Dotični vagon je bil naložen z juto in li dal več rešiti. Cavaju gre hvala, da se ni Mtila večja nesreča. Rudarska nesreča. V Statgu pri Wiesa je ožil „kmet" nekega knapa in mu zlomil Orožniki 80 Odpeljali iz Cigane pod Vur- om Titsio Dro-g; obdolžsna je požiga. Samomor v cerkvi. 21. t. je padla v mari- seveda ki frančiškanski carkvi natakarica Marija c. so ee Mšec v otnedlevico. Izkazalo se je, da se je je od- rupila, Zlravniki so jo rešili. To je že tretji ip.Hpdico ;n« samomora t« ženske. lobil je Grozna nesreča. Vlak je povozil med po- oma Niklasdorf in Bruck nžitkarja Urbana i. Mož je hotel pod vlakom čez progo; ali Ivlak je bil hitrejši in mu je odtrgal obe i ter zmučkal glavo; mrliča je vlekel vlak eno postajo naprej. Mrliča, okoli 16 letnega dekleta so poteg- pri Ljutomeru iz Mare. Kdor kaj ve, naj se dgovor, o je res i toliko . okraj-ir. gla-iMd. V Miiller- asi. iomisar r Premrzla Drava. 20. t. je pil viničar Ferk ^ttems. Mariboru malo čez žejo. Nakrat mu pride iterstvo lomor na misel. Ca most ni hotel skočiti v menuje to, ker je bilo previsoko. Zato je šel raje 3J ,,Bi- obrežja v vodo. A ko mn je prišla voda do ). , je čutil, da je Drava mrzla in šel je nazaj. cembra BKedvedi in tigri me zasledujejo in eksplo-al bodem", — tako je dejal neki Kovač iz aškega okraja na mestui stražnici v Mari-c. Mož je zblaznel; bil je dvakrat v blaznici. nsk). 3 ču, 11 o „per nico in galan- nje. Ddržala idaj 37 6 sho-je po- dki so- i. I*-i. a.: Koller, ekser-W.rth, Kom-zdrav- •kel. vinska oakrb-90 hI ike vo-adnjaki — 6 — „spnfani" list prenapetih farjev ne bode nikomur škodoval. Odlikovanje. C. kr. dvorni izdelovatelj orožja g. Peter Wernig v Borovljah je dobil na jnbilejski razstavi v Bukareštu zlato medajlo. Ta visoka odlika povzdignila bode dobio ime boroveljske industrije orožja v širnih krogih. Zastrupljeni so bili a strupenimi plini v tovarni ogljenega kiseka (Kohlensaure) v Celovcu 3 delavci; 2 delavca so rešili, ključar Marhet pa je umrl. V Vrb8kem jezeru je utonil 18. t. pri Lo-reto neki deček; predaleč se je npal po ledu, ki se je udri. Samomor. Lesni delavec Oberauner v Spi-talu je skočil 14. t. v vodo, ali prijatelji so ga rešili. Dva dnij pozneje pa se je obesil v gozdu. Utonil je v Vrbskem jezera hišnik baron Walterkirchenove vile; peljal se je po ledu, ki pa še ni bil dovolj močan. Požar V Sp. RožU. V noči na 28. t. je pogorela p. d. ,Helferjeva" hiša gosp. J. Singer na Strugi. Iskre iz dimnika so zanesle ogenj. Požarne brambe iz Kaplje, Kožentavre in Svetnevasi so jako težko delale, ker je bila mrzlo, da je kar škripalo in je voda pri delu zmrznila. Sneg, ki pokriva vse postrešje, je obvaril, da niso tudi gospodarska poslopja pogorela. Škode je nad 2000 kron. Iz Črnega brloga. Župnik Konaš in Ren-gersdorfa na Koroškem je tožil odgovornega urednika naprednega lista „Freie Stimmen." Urednik se pa tega ni prestrašil, temveč je po-nudil pred sodnijo dokaz resnice, da je dotični fajmošter „materjelno" izrabljal starega, bogatega kmeta. Tega dokaza se je župnik ustrašil in potegnil je tožbo nazaj. No, klerikalni listi, ali ne bodete to svojim čitateljem povedali? Po svetu. Klerikalni poslanci. Kako izobražene poslance imajo klerikalci, kaže sledeči slučaj: Moravski klerikalni poslanec Vesely je obolel. V njegovi vasi pa živi stara babura, ki baje copra. Ta babura je Veselyju ..svetovala", naj se koplje v ledeni vodi. Mož je to res storil in se tako temeljito .ozdravil", da no bode nikdar več zdravil potreboval; umrl je namreč. Snops in klerikalizem, babjeverje in klerikalizem, duševno siromaštvo in klerikalizem, to spada vse skopaj. Velikanski potres. Mesto Kingston na otoku Jamajka je te dni velikanski potres uničil. Vso mesto je razrušeno. Poslopja so skoraj breziz-jemno podrta. Prebivalstvo, večinoma zamorsko, je kar zbesnelo. Zamorci so splošno mislili, da je prišel sodni dan. Pričeli so ropati in vojaštvo jih je moralo prepoditi. Na raznih krajih mesta je pričelo goreti; celi trgovski in pristanski okraj je pogorel. Cerkve so izginile, gledališča ni več. Potres je baje napravil za 110 miljo-nev kron škode. Število mrtvih znaša od 50t) do 1000. število takih, ki so brez stanovanja, pa 90.000. Zopet podraženje užigalic. Avstrijski fabri-kantje užigalic so že zopet zvišali ceno švedskih užigalic (za 6 kren pri 1000 zavojih) in navadnih žvepljenk (za 10 vin. pri zavoju * 50. škatljami). Mala trgovina bo vsled tega zvišanja hudo prizadeta. Župnik — tat. Na eolninskem urada v Castellomare del Golfo (Italija) je prišel te dni katoliški župnik Tranchida, da bi se potrdilo zdravstveno spričevalo za njegovo kravo. Uradniki pa so izpoznali, da je bilo to spričevalo ponarejeno. Vsled tega so pobožnega moža policaji prijeli. Potem se je izvedelo, da je žnpnik član roparske družbe „Maffia" in da je znan kot živinski tat. Zdaj sedi in premišljuje o nauku: „Ne poteguj se za tujo lastnino!" Trdovratni samomorilec. Postopač Dolna na Dunaju se je poskusil pred par dnevi življenje vzeti. To je njegov 31. poiskas samomora. 31 krat se je postopač že zastrupil, ali vedno je vzel tako malo strupa, da je ostal na tej solzni žemljici. Poginjene muhe se dandanes dobro plačujejo. Vsako leto pridejo v velikanskih sodcih v London in se nakupujejo za hišne ptice in zlate ribice. V Braziliji jih lovijo ribiči v mrežah. Kilo teh muh plačajo Angleži s 3 kronami. Oropani kloiter. Iz kloštra ,,črnih sester" v Rupplmonda bo odnesli roparji 80.000 frankov v vrednostih papirjih. Doslej niso prijeli nobenega roparja. Barka v ognju. Na parnika „Lindholmen", ki je vozil proti Illirfonu, je nastal ogenj. Ker niso mogli ognja pogasiti, obrnili so parnik v pristan Listor. Več oseb je zgorelo. Velik požar. 3. t. so zgoreli velikanski ma-gacini pri arzenalu v Portsmoata (Ara) Škode je čez V«. m jI-, funtov šterlinga. Ljubi „Stajerc"! Iz Dolenjskega poročajo sledečo povestico: Za novo leto je čestital župnik neke tamoscue fare mrtvaškemu ogledu tako-le »Tudi jaz Vam želim srečo. Da bi vam bilo privoščeno, ogledali vsak dan štiri mrliče; potem bodete že kaj zaslužili« ... Ne vemo, kakšne obraze ao napravili farani k tej čestitki. Pač res, — kseft je kSeft.. . Yera in klerikalstvo. (Nadaljevanje in konec) Religija in klerikalizem. Neverjetno je skoraj, da je še vedno toliko drugače čisto pametnih kmetov in meščanov, ki ne morejo iz poznati temeljne razlike med tema dvema pojmoma. V drugih deželah so sicer državljani v tem ozira veliko izobraženejši in v svojem političnem mišljenju veliko samostojnejši. Celo na Tirolskem že razume prebivalstvo čisto dobro, da nista pojma religije (verstva) in klerikalnega prepričanja eno in isto. In vendar trdijo politikujoči dnhovni vedno, da so uresničeni klerikalna stranka, klerikalna društva, klerikalne blagajne in posojilnice, klerikalni listi in vse druge klerikalne uredbe le za varstvo vere in povzdigo krščanstva. Ravno nasprotno je res! Vedno surovo vpitje n. p. v klerikalnih časnikih pač ne pospešuje krščansko pohlevnost in medsebojno ljubezen. Vse te imenovane klerikalne nredbe pač ne vglobijo versko čustvo; služijo le in edino le za-sigurjenju posvetne nadvlade klerikalne stranke. To vedo politični voditelji te stranke tako dobro kakor mi, le povedati tega nočejo. Politična moč nima z vero ničesar opraviti, kajti vera, kakorjo je nčil Kristus, sploh ni vprašanje moči: to je stvar srca, ne pa stvar pesti. Z nasiljem se vzgaja k večjem hinavce in lažnike, nikdar pa ne vernike. Ako storijo duhovni svojo stanovsko dolžnost, ako vedno lepe nanke evangelija ne samo prid gujejo, temveč z vsem svojim delom tudi izpolnujejo, potem bodo postali med ljudstvom tako spoštovani in priljubljeni, da bi se vsako sovraštvo na tej ljudski ljubezni razbilo Ali duhovni, ki čutijo nesebično ljubezen za ljudstvo in ki delujejo v svojih občinah v duhu evangelija, ti duhovni pač ne potrebujejo pomožnih političnih sredstev nasilja. Kristus sam ni imel posvetne moči in njegovi aposteljni so bili revni ribiči; brez posvetne moči so si pridobili srca celega človeštva edino vsled resničnosti svojih besed, vsled svetega navdušenja in vsled nepremagljivosti lepih naukov krščanstva. Kako grdo, surovo in nekrščansko z ozirom na prve pristaše Knstove izgledajo gotovi župniki po deželi, ki pridigujejo eno nedeljo o „slabih" časnikih, drugo o naprednjakih, treto o razporoki itd. Vbogo ljudstvo! Ni čuda, ako izgubi pri taki hrani svojo versko čustvo in ako se vprašajo ljudje pri takem omadeževanju božjega hrama ter prižnice, je-li misli pridigar sam pošteno o veri in je-li mu ni morda poslaniški sedež več vreden nego naaki evangelija. In vsakdo čuti, da politika ne spada na prižnico, vsakdo ve, da Kristova beseda ne potrebuje podpore s praznimi k 1 e-rikalnimi besedami. Pravilno besedo o razmerja med vero in klerikalstvom je povedal nadvojvoda R a i n e r. Ta častivredni član naše cesarske družine je dejal: , J a z sem veliko preveč veren, da bi bil klerikalen!" Pravilnejše ne moremo označiti to razmerje. Kdor ima resnično vero, ne bode zlorabljal svoje ali pa versko čustvo bližnega v politične namene. Globoko obžalovati je, da ae ravno dnhovni v tem ozira daleč pozabijo, da oznanjujejo politične gostilniške pogovore ra« prižnice, da psujejo čez napredne liste, da agi-tarijo za volitve, itd. M sleči človek bode tako mislil, kakor je povedal nadvojvoda: ,Jaz sem veliko preveč veren, da bi bil klerikalen." Misleči Človek pa tudi ve, da klerikalstvo ne pospešuje in ne dviga verstvo, temveč mu nasprotno veliko škoduje. Tndi med kmeti jih je veliko, ki tako čutijo in ki čujejo raz priž-nice raje božjo besedo nego politični prepir; ali strah pred župnikom, ki se dela sam za njih gospodarja, jn tako velik, da si ne upajo to misel izraziti. Nekateri pa mislijo, da je res vera v nevarnosti in da morajo pomagati; ja to je že res, vera je v nevarnosti in prihaja vedno v novo nevarnost, ker se zlorablja v politične svrhe, — vera ni v nevarnosti od naprednih kmetov, od svobodomiselnega meščanstva, od organiziranih delavcev, temveč od gotovih duhovniških političarjev, kateri si vdinjajo celo vero in evengelij svoji posvetni vladoželjnosti. In ako kričijo še tako glasno, da sta vera in duhovništvo v nevarnosti, mi pravimo, da to ni res. Boj se pelje le proti političnemu hujskaču, ki omadežuje svojo duhovniško suknjo in le-ta se lahko obrani tega boja: briga se naj za svoj posel. Zasledo-vanci niso oni, pač pa drugi ljudje. Mi poznamo klerikalstvo natanko in vemo, kako je nasprotno verstvu. Tisočeri so z nami istega mnenja, med njimi tudi pošteni in pogumni duhovni, ki se ne bojijo, povedati odkrito resnico. Le en slučaj naj omenimo: 13. prosinca 1899 je rekel katoliški kaplan J. Eugel v Halu na Tirolskem: .Klerikalna stranka ni ud cerkve. Grajati se mora, daje jadrala klerikalna stranka pod zastavo katc-liške vere in škodovala globoko katoliški stvari v Avstriji." Dobri nasvet obsega po naprednem .Bauerbundu" izdani volilni katekizem. Tam čitaš: »Kmet naj ostane zvest svoji veri, naj se drži božjih in cerkvenih zapovedi, naj spoštuje svoje dobre duhovnike; ali v posvetnih stvareh, v gospodarskih zadevah naj se posvetuje in naj drži z drugimi kmeti; duhovnikom pa, ki ga hočejo prodati t klerikalni stranki, naj zakliče: ,,Gospodje, skrbite za moj dušni blagor, za svoj posvetni blagor pa bodem sam skrbel. Jaz moram skrbeti za ženo in otroke, moram nositi vsa državna bremena, vi duhovniki pa imate zasigurjeno službo, nimate žene ne otrok: ne otežujte mi torej moj boj za obstanek! Dajem vam, kar vam pripada, dajajte tudi vi meni, kar mi pripada in kar je moja pravica. Služite altarju in mi kmetje bodemo skrbeli, da živite lahko od oltarja. Ali dosegli ne bodete ničesar. ako zlorabljate vero kot zavarovalnico za klerikalno stranko". Gospodarske. Sejmi na Štajerskem. 26. prosinca v Brežicah (svinjski); — 28. t. v Artičih v okraja Brežice (letni m živinski), v Vojniku pri Celju (letni in živinski), Radgona (letni in živinski); 29. t. v Ormoža (svinjski), sv. Jarij pri Vranskem (letni in živinski), Rajhenbnrg v okraja Sevnica (živinski); — 30. t. v Judenburgu (živinski) v Ptuju (svinjski), Stadldorfu (isti) v okraju Kozje; — 31. t. na Bregu pri Ptuju (svinjski), v Dobovi v okraju Brežice (letni in živinski), Gradec (živinski). Okrajni zastop v Ptuju. Poroča se nam: Mestni magistrat v Černovicu je prosil, minister-stvo za notranje zadeve naj otvori meje proti Rusiji in Rumuuiji. Proti tej prošnji je nastopil tudi okrajni zastop ptujski. Ako bi se meje otvorile, privleklo bi se na Avstrijsko zopet kužne bolezni, ki zamorejo kmetiji veliko škodovati, živinorejo pa naravnost uničiti. Kmetija bi prišla na beraško palico, ker se bori itak za svoj obstanek vsled velikanskih davkov in slabih letin ter valed tega, da 6e zniža vedno vrednost zemljiških produktov. Danes je živinoreja edino ueprešno in vredno delo kmetovo. Okrajni zastop ptujski, ki se veliko briga za dobro svojega prebivalstva, je mnenja, da je vir podraženja mesnih cen iskati v posredni trgovini (Zwiechenhandel). Otvoritev irusko-rumunske meje bi v tem oziru nič ne pomagala. Pač bi pa škodovala razvitkn naše živinoreje. Končno je prosil okrajni zastop ministerstvo naj ne otvori meje in naj sploh zabrani uvoz inozemske živine. Vremenski nauki. Ako vzhaja mali oblak s solncem iu menja večkrat barvo, pride gotovo dež; ravnotako, ako prihaja oblak krvavo rdeče. — Dolgi, peresu podobni oblaki naznanjajo veter od tiste strani, na katero kaže špicasti konec oblaka. — Ako se prikažejo po zimi črni oblaki, pričelo se bode tajiti. — Črni, rdeči in svinjčeno barvani oblaki naznanjajo veter. — Temni oblaki po velikem mrazu naznanjajo dež in sneg. — Lahki dež pred solčnim vzhodom naznanja, da postane vreme lepo; dež po solčnim vzhodom pa je trajen. 0 svinjereji. Srinjereja se izplača le tedaj, ako jo urejaš s krmo, ki jo dobivaš iz lastnega gospodarstva. Taka krma pa je tudi najboljša. Mladi prašički se počutijo sicer pri celem zrnju dobro, za starejše pa je bolje, ako se zmučka. Mleko naj se daje sladko ali kislo, nikdar pa na pol kislo. Mladi prašičke naj se pusti 6 do 8 tednov pri materi. Mleko ne pride pri materi takoj, temveč dostikrat šele po 24. urah. Ako mleko sploh izostane in ako ne pripustijo druge svinje prašičke k sesanju, potem jim dajajte (polovico) kravjega mleka, mešanega z (polovico) vodo in to mlačno. Kadar so prašički 14 dnij stari in je vreme gorko, potem se jih pusti ure in ure po dvorišču letati in se jim daje poleg navadne krme še zrnje pšenice in ječmena; ako jim daješ oves, ga moraš zdrobiti, ker je pretrd. Svinji dajaj po odstavljenju prašičkov le zmerno krme; slabi prašički naj pijejo par tednov dalje, kar koristi tudi svinji. — Plemenski prašički naj dobivajo celo pšenico, zmučkani ječmen ali oves in z vodo zmešano polno mleko, katero nadomeščaš polagoma z mlekom, raz katerega si vzel smetano. Ako ti primanjkuje mleka daješ lahko močnate juhe. — V tretjem mesecu ločiš moške od ženskih prašičkov. Daješ jim zdaj kuhani krompir, zmučkani oves, ječmen, fižol in grah ter mleko brez smetane. Zrnje rži je preteško; ako so pa prašički čez pol leta stari, jim daješ lahko na dan do 1 kile rži, — ali svarimo, da bi se dajala rž prašičkom, ki so določeni za prodajo, ker dobe lahko epileptične napade. — Pustite prašiče na pašo! Žival ostane bolj zdrava in porabi se dalje za plemstvo! — Pri krmi napravijo kmetje veliko napak; vodene juhe, preveč kuhana hrana škodujejo! To vse treba zapomniti! Po ,.B. B." Poraba žrebeta. Poljedelstvu bi zelo škodovalo ako bi se ne porabilo žrebeta za delo. To tudi žrebetu ne škoduje. Mladi konji od 2 do 3 let se že lahko porabijo. Le trajno in dolgo jih ne smeš upreči; nikdar pa jih ne izmuči in ne rabi za dela, ki ne stoje v pravem razmerju z njih nerazvitimi močmi. Ako to zadnjo storiš, postane konj pohabljen. Po „B. B." Krvave Uši. („Blutlaus") ostanejo čez zimo v zemlji pri drevesni korenini. Kadar se razpošilja drevesce, se zavleče tudi to mrčeBJe. Kdor dobiva drevje iz drugih krajev, mora zlasti male korenine natanko preiskati. Ako dobi tam krvave uši, postavi naj drevo za 3 do 5 ur v tekočino, ki jo napravi iz apnenega mleka in železnega vitrijola (do 4%), kar pomaga gotovo. Prašiči Zbolijo opetovano v spomladi. Zakaj ? Ljudje jim dajejo krompirja, ki je ležal čez zimo v kleti in pognal nove kali (Triebe); te kali treba odstraniti, ker se nahaja v njih nevarni strup „rio!anin". Za dom in družino. Dobra ustna VOda. Ljudje se premalo brigajo za čednost v ustih. Zelo zdrava je ta-le ustna voda, katero naj se rabi vsak dan za iz-mivanje ust: vzemi 33 gramov zdrobljenih mirh (Mirrhen), 33 gramov kina-skorje (Chinarinde), vrzi to v 500 gramov špirita (Weingeist), pusti vse par dni stati, filtriraj polem tekočino in vzemi za izmivanje malo žlico te tekočine na vodi. Fosforjeve rane. Semtertja pade košček gorečega fosforja (rdeče na žvepljenki) na roko in prizadene nevarno rano; dosti ljudi je že vsled takih malih a stiupenih ran umrlo. Najboljše sredstvo je tole: vzemi sodo in jo raztopi v vodi, v kateri umiješ rano. Potem je nevarnost odvrnjena. Kisla zajčja pečenka. Vzemi zadnje noge (šlegel) in položi jih skozi 3 dni v jesih, v ka- ^ terega si dal nekaj zvezane zelenjave (Ki Potem špikaj šlegeljne in namazi jih s in soljo. V juho (,paco") nareži čebule, pese, selerije, lorber, 3 nageljne, 3 zrne / ,_> 6 jagod brinja, nadalje polovico vode: v I /"j\ ložiš meso in spečeš vse na mehko. Pota \JOL praviš »ajnbren" (močnati, temen) s t 'lj j sladkorja, vržeš to v juho (zos) in pn *-S7V A. vse še enkrat. Akn dodaš še žlico kisle bib ff.^ . „ je okus boljši. ,Zos" precediš preje. ^tw/w/I Umazane srebrne predmete očistiš naj ako jih umivaš s finim špiritom in pol salmiakovim špiritom; končno jih operei taco v vroči žajfnati vodi. Listnica uredništva in upi ništva. Še enkrat opozarjamo vse no s ta rje nar o č n ik e, naj napišejo svoji, vilkoalipavsaj opombo, je-li so noj stari naročniki. Toje zelo potreb nI Dopisnik „Naše misli": Ni vredno da bi odgoNihče naj b zdaj na •Fihposove< neumnosti; domišljal bi s«f^n°k™*bn ga imamo res za resni časnik. Pišite še kaj. Po* — Sv. Pavel na Prebaldu. Hvala, malo smo sMiatlirelnf Posdrav! — Vrba-Neuhaus: Priložile se pri poKtlBippOV stvu! — Sv. Jakob v Galiciji: Žaljivo, ne nsladua k; objaviti! — Štev. 11736: Plačano do 1. pr 1908. — St. Pavel pri Prebaldu: Osebnosti C^nejSo javljamo, ni vredno! — Več dopisnikov: Potif|ahko — Trbovlje: Ne bojite se, Rošova zvezda zahiebavna, cer pa pride v prihodnji številki zopet nekaj noPnna '" pasu Rošu. Pozdrav!_______________________J~vje „El8a-fluid'' in „Elsa-pilne" dOToljeni po celi Kakor smo izvedeli, so vsa namestnistva od ces. kr. m ukaz dobila, da se smejo prodajati po celi Avstrij Fellerjev dišeči rastlinsko-esenčni lluid z marko „Elsa JdMeft rabaibereki pitni z znamko „Elsa';, izdelani po lekarnarja! lTICol V. Feller v Stubiri na HrvaŠkem. — novem Loterijske številke. an u&ln Trst, dne 19. januarja: 89, 38, 11, \e™ J Gradec, dne 12. januarja: 10, 48, 86, 41 y , . Trgovina '. mešanim blagom, tobakom in koleki v indust trgu, z veliko kmetsko okolico, ki obstoji že 60 li kateri je velikanski promet, se proda trgovca, ki oba jezika, zaradi neznanja slovenščine; k trgovii pada še hiša, zelo razširjena, mali gospodarski veliko dvorišče, velik, lep vrt, magacini in klet; se takoj z vsem blagom. Potrebni kapital 4000 vse. Vpraša se pod „Carl Saria" pri upravi ti Razprodaja vina (Konkurz Kaiser) s= v Ptuju. = anns K 4. februarja 1907 prične v Ptuju v kridi ske trgovine Franc Kaiser (po tvrdki Seifritz nasi., akcijske družbe v Budim prostovoljna javna razprodaja vina, špirituoz, velikih in ma~~ sodcev. ,» Strti, Cenilna (šacana) vrednost: 205.000 kron. d njeno blago je shranjeno v 41 kletih in i' == 8acinih- = Ce že »tem se vabi vinske trgovce in druge inU •■ sente, ki reflektirajo na večji nakup — prci' se bode več tisoč hektolitrov vina — \i P'° opomni, da bode trajala razprodaja gotoT('aDJa dnij, vsak dan od 9 — 12 in 2—5 ure.> do Pogoji pri razprodaji so oni, ki so na ŠJer«; ( = skem prepisani. ===== trvo i Mestni urad ptujski, 24.1. 1907. ,ni K etovat župan: Fotografije kot znamke (marke liki znamkam ha pis-mal), in dopisnice s sliko izdeluje po vsaki poslani fotografiji do ceui Otto Neumann, Prag, Karolintntal Štev. 130. Ceniki se pošljejo na zahle-vanje brezplačno in franko. 1 J. Ornig.'VjV in proda i se i — 7 — ijave (Kr j'b 8 p Sebnle, 3 zme rode: v i ko. Pot« en) 8 I in kisle sm4 reje. čistiš naj ii in poi 1 pre nupri Jim iapi ntafe&wimo&c! Avstriji pr 1Elsa*' in Fi lekarnarju Ike. , 86, 443 Meščanska parna žaga. novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju en klalnice in plinarske hiše postavljena je nova parna žaga vsakemu v porabo. emn se les hlodi, itd. po zahtevi takoj raz-Vsakdo pa sme tudi «801 oblati, vrtati in spahati i. t. d. M v industri že 60 let •vcu, ki k Irgovi spodarski n klet; . 4000 go »ravi tega ,[ ioni 1H Mf-Hovo! Hal orkester za v žep. Nekoliko oseb more tvoriti krasen zbor! = Harmonike z bobniči. = Mecene plošče (Messingplatten) lOIukniic 20 glasil z bobničem iz kože. Se lahko takoj igra. Komad z eletantnim kartonom K 2'60. Plota z 16. luknjicami, .M2 glasili, zgla-oa »tremolo", s koženim bobničem v elegantnem kartonu — Denar se pnslje naprej, ali pa blago na povzetje (nach-rae). Ilustrirani katalogi z več kot 3.100 slikami dobi, če zahteva, vsakdo zastonj. lanns Konrad in B'lix (Boh m en) št. 876. ) kron. O! letih in p — proJ >a — ii a gotov< —5 nre. > na 907. mig, Ponatis in ponaredba kaznivo. Edino pravi je Thierry-balsam edino z zeleno nunsko marko. Postavno varstvo. Staroznano Izvrstno domačo zdravilo. Cono: 19 malih ali 6 v.v.j h steklenic Mi I veliko Fisefaio steklenico s patent-zamaskon K 5.— f anko roti vsaki Se laso stan rani, vnetju, poškodbi, Cena: 2 posodi K 3 60 franko: le po povzetju ali prejšnem plačilu. ip. A. Tlierry v Pregradi pri Rogatcn Slatini. Brošure s tisočimi zahvalnimi pismi zastonj in franko. Pozor! Če želite trgovino, obrt ali realijo kakor _ ' I, vilo, gostilno, graščino, opekarno, zdra- prodati, ali ako iščete na posodo ali so- vanja pri kakem podjetja, se obrnite za- do veleznane firme „Intern. Gescb&fts- >r"; Centrale Graz, Elisabethstr. 6. Podjetje rvo v tej stroki. Glavni zastopnik pride Ini sem. če se hočete z njim brezplačno etovati, prosimo da nas takoj obvestite, at čje posestvo v Poličanah a iz rodbinskih vzrokov prostovoljno. izve pri Hans Wouk v Peklju, pošta Polčane. 17 Prilična prodaja! Sovo zidane stanovalne hiše (ZinshSuser) med 80.000 in 100000 K vrednosti se prodajo zaradi udeležbe pri industrijskem podjetju. Vpraša se pri upravi tega lista. is Oznanilo« V deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se obdrži med 4. in 9. svečanom tečaj o pripravljenju in ravnanju z vinom (Weinbereitnng und Weinbehandlung), ki je namenjen v prvi vrsti posestnikom vinogradov in v katerem se bode podučevalo v vseh tozadevnih vprašanjih teoretično in praktično v nemškem jeziku. Število udeležencev se je določilo doslej z 20. Naznanila za udeležbo se imajo poslati do 2. svečana in ima plačati vsak ude-ležnik 10 K za troške v blagajno zavoda. Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinorejske šole v Mariboru. Pipe(fajfe) j iz bruyere-lesa Prima fabrika iz pravega bruyere-leaa, ki se ne pokvari daleč pripcgne-nim bruye-re- odlivom OOOOOOOOO Kje se kupi špecerijsko blago v Mariboru najceneje? Kje se dobi dobra suha moka št 0 kg. po 14 kr, kje dobra, sladka krušna moka po 8 kr.? Kje sladkor na klobuk (stok) najbolj po ceni? — Samo pri I. Sirk« na glavnem trgu v rotozkem poslopju. 620 snievo roro (Weichsel-rohr) konec iz roga in cev iz Žide, 21 cm dolga = K 1-50 = Ista pipa, ali z okroglo rezano glavo iz bruyere lesa K 160 Največja izbira v kadilmh predmetih dobite v mojem ceniku, ki se razpošilja zastonj in poštnine prosto. Hanns Konrad veleTROvina v Mostu (Brux) Stev. 876 (CeSko) zahtevajte v vašem interesu moj cenik a Čez 3000 podobami gratis in franko. 546 Ženitna ponudba. u Želi se priženiti rokodelec in mojster za fina dela iz lesa, kjer bi imela izvoljenka hišo z zemljiščem, trgovino ali gostilno ter bi imela veselja do takega rokodelca. Vzamem tudi vdovo z t otrokom, ali Čez 30 let ne sme imeti. Ponudbe, če mogoče s fotografijo do konca januarja na upravniatvo »Štajerca" pod imenjm -Rokodelec." Dva učenca iz dobre hiše, zmožna nemščine in slovenščine, se takoj sprejmeta v trgovi-ii z meša-nim blagom Adolf E ehberger v Slivnici pri Sv. Jurju ob južni železnici. 35 Z destilacijo žganja In"pripravljanjem brezalkoholnih osvežujočih pijač se lahko kaj vredno pečate. Jarr.Či se, da vam oblast dovoli in da vas strokovnjak v vsem potrebnem zastonj poduči. Podjetje brez konkurence! Resno misleče osebe naj pišejo „6old-grnbe 2500" Annonceaexpe-ditiou Kduard Brana, Wien L, Rotenturmstrasse 9 Mizar ae sprejme takoj v mestnem industrijskem podjetju v Ptuju, (rftiidtische Induatriewerke). Treba je, da se razume na mašine za lesno izdelovanje in na samostojna manjša mizarska dela. Vpraša se pri mestni upravi (rfiadtische Verwaltung) v Ptuja' lied Star Line, Antwerpen Prve vrste parobrodi. — Naravnost brez prekladanja v New-York in v Filadel- fljo. — Dobra hrana. — Izborna oprava na ladji — Nizke vozne cene. Pojasnila daje Red Star Line, 20, VViedener Giirtel na Dunaii ali Franc Dolenc, konc. agent v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 44 Šivalni stroji (Nahmaschinen) se kopujejo zanesljivo dobro in zelo po nizki ceni v trgovini bratov Slawitsch v Ptujr Ker nimam agentov je cena zaradi tega tako nizka. Vsak se naj pripriča in zahteva pismeno ali ustmeno cenik (Preiskurant). Proda se zanesljivim kupcem na mesečne rate. 27 MASTIN doktorja pl. Trokoczyja krmilno varstveno sredstvo se dobiva Eristno pri trgovcih le pod imenom Mastni, Previdni metovalec ga primeša krmi vsaki domaČi živali. :NajviSje medalje na razstavah in tisoči zahvalnih pisem pričajd o velikih uspehih, ki so dosežejo z mastinom. Tovarniška zaloga: lekarnar Trnk6c*y, Ljubljana. f>l Kravji hlapec oženjen, se sprejme takoj pri graščinskem oskrb-ništvu grada Thurni*Ch pri Ptuju. 40 Komi za trgovino z mešanim blagom, zmožen obeh deželnih jezikov, soliden, vojaščine prost, hitri prodajalec, se sprejme z 18. februarjem v trgovini na deželi. Oferte sprejema n prava tega lista. Poročne vence, porodne šopke, poročne rože, zidane trakove v vsaki barvi in velikosti prodaja najceneje Franz Hoinig v Ptuju. KovaČnico želim dobiti v najem, v kakem trgu ali pri glavni cesti do 1. aprila t. 1. Oglasijo se naj le taki, ki imajo veliko dela. Naslov: Frane Mlakar kovač, pošta Ober-Friesen b. V61ker-markt na Koroškem. 49 XXXXXXXXX Gostilno in trgovina z mešanim blagom ae proda zaradi samstva; stoji blizo železniške postaje (Oovže pri Mislinji): vrednost je K 6.000. položi se ob sklepa pogodbe K 2.000. Poslopje j« novo zidano, z opeko krito in zavarovano. Več se izve pri upravi nŠtajerca". 47 M Zahtevajte zastonj, da se Vam poAlje ilustrovani cenik Z nad 1000 slikami. Garancija več let. Vsako ne breznapačno blago se vzeme pri polni svoti nazaj. Slika V« nar- ve,'k Nr. 865 Srebrno damsko rementvar gold. 3'50 i. Srebrna remantvar za gospode gold. 3 50 Srebrna an ker 15 kamenjov gold 5, dvojni mantel gold. 6 50 Nr. 341 Srebrna anker dvojni mantel -^TTfciT 15 kamen j c v. posebno močna ^m gold. 7 — 9 50 največja fabriška zaloga ur srebrnega in zlatega blaga. Eksport v vse dežele. __________Marburg F. I, Štajersko. Okrajni zastop v Ptuju naznanja, da plača 2 kroni od kubičnega metra kamenja, katerega se izpelje na okrajne ceste. V interesu vsacega kmeta je, da očisti svoje polje od kamenja. S tem si zboljša posest in si še nekaj lahko prisluži. _______________________Okraj "i zastop ptujski dame (no >ost), t krasno žejno toaletno zrcalo, 1 usnjat moi-ojiček, 1 žepni nožič s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 gumbi ca srajco, vse iz dublezlata s patentiranim zaklepom, krasen album za slike, v katerim je 36 najlepših podob sveta, 6 reci, katere povročajo pri starih in mladih mnogo smeha, 1 jako koristna kniiga, v kateri so zložena pisma, 20 reči za korespondenco in lie 400 drugih različnih stvar, katere se rabijo pri lilsi in za vsakogar potrebne, vse to se dobi z uro vred, katera je sama tega denarja vredna, za samo K 3.— Razpošilja se proti povzetja ali Če se denar pošlje naprej, skozi dunai ko razpošiljalnico Ch. Jingwirtb, Krakaa A/l 4. NB. Za neugajajoce se denar vrne 63 Pekovski učenec se sprejme pri g. Fr. Zagosda, pek. mojstru v Fonsdorfu; učni Čas 3 leta z vso preskrbo; vpraša se naravnost pri mojstru (tudi slovensko). 45 Redka prilika Nikdar v*e v življenja se ■« ponudi tako pril<žn*flt 600 komadov za K 8 Ena krasno pozlačena 86 ur tekoča precisanker ura s se-kundim kazalom, ki natančno kaže iu za katero se jamči 3 leta, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 jaKO fini . žepni robci, en prstan za gospode z imitiranim žlahtnim kamenom, 1 nastavek za smodke z jantarjem (beren-steinom), 1 eleg. broša za priporoča se glede vsa- _ kega med hranilnične zadeve spada-1 jocega posredovanja, istotako tudi za posredo~ vanje vsakortnega posla z avst. ogersk. banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem vstreže. Ravnateljstvo. Novost! Odrasenim koristno, otrokom veselje Brez stroškov! Brez rizike! ! Novost! Da bi povzdignila zmisel ištedenja, upeljala je mestna hranilnica (šparkasa) v Ptuju. nore uredbo, ki se je v drugih krajih že obnesla in je jako premerna potrebi ljudstvo. To ao t. zv. (Sparbuchsen.) Kdor hoče, dobi lepo izdelano blagajnico domu. To blagajnica ne Stane ničesar: le kot varščine si zasiguri hranilnica prvih shranjenih 4 K. Ali kadar odstopiš od članstva, dobiš teh 4 K nazaj. To domačo hranilno kašo dobiš tedaj čisto zastonj. Blagajnični ključek ostane t hranilnici; kadar imaš že neko. svoto nabrano, prineseš blagajnico, katero se odpre pred tvojimi OČmi in se ti vpiše v hranilno knjižico dotično svoto. Tako nabiraš lahko najmanjše svote, krajcar za krajcarjom, — tako navadiš lahko svojo deco na štedenje in ji napraviš veliko veselje, — in vse brez da bi žrtvoval vinar 1 Prepričani smo, da bode vsakdo uvidil nujno potrebo teh domaČih kas! * Torej pristopajte mnogoštevilno! 586 ■ * 1 f f t k f |; i i ! ! Rjayi premog (Brannkohle) najboljši in najbolj po ceni na cele vagone pošilja Šaleška premo-g«va dražba (Jšchallthailer Kohlen-bergbau) v Velenju na Štajerskem. u T Razpošiljava solidnih čeških glasbil po zelo nizkih tovarniških cenah. Pri izvira se hupi unjecneje! Glasom mojih poSiljavnih . nar&čevalec kret rizik«, ker je zamenjava dovoljena ali denar, flosle za šolarje že po K 480, 6-60, 6—, «•80, 7-60, 8-60. 9-60, 11—. 12-50 — Knnrrrtaa gasle po K 1*—, 17-—, 20-60, 24—. Orkester {"•sle i nočnim glasom po K 28—, 82'—, 86-—, *«•_ — Sol* gosle po K 50-—, 60—. 80-—, 120-—, 160—. — Lok za gosli po K —80, 1—, 140, 1-80, 2-—, 2 40, 2-80 in dalje. — Pikol« ii ■Mtslk«, lepo iideUne po K 1-—, 1-60, 8—, S—, *— in dalje. — Klarineti, jako fino izdelani po K »•—. 11—, 12-—, 14-— in dalje. P* pestm-m povzetja ali če se deiar posije u?MJ razpošilja ErzKekirgisehea Musikwaren-Versaidbaas Hanns Konrad T Moata (BrtU) it 876 na fosken. •Hat« Htttr»va»i cenik z nad 3000 ilikani se na zaktero V ptujskem mestnem sop ^X: nem kopališču _ se dobijo odsihmal kopele s hlaponom poa i'.ih jako znižanih cenah. Vsak navaden da I uri popoldan in vsako nedeljo in vsak pn ob ''JI uri predpoldan za 60 vin.£ (30 carjev.) Vodstvo ptujskega mestnega kopališča (Peti Badeanstait). ~ Pre Registrovane „Adler Roskopf a ^totri se dobe le edine pri moji tvrdki in jih ne sme nikdo i " prodajati. Posebno primerne za uradnike, orožnike, h Vedno ^ valce, finančne in železniške uslužbence, kakor sploh a nošama cega, ki potrt bujo dobro, natanko idoco uro. " ° j, ^ Kina, originalna „Adler jerčeveg ii,. 7* kopi" Anker • Remont« 1QQg y z masivnim pozlačenim, . ' Umagnetičnim Anker-kob SVOJO OE tekočem v kamenjih, pn» 1 QQg ig lernico iz emajla, m« , , ' pravi z Tarstvtno plomb CdnakO. varovani oarov iz n;kta, x/ (Jq ' inirski pokrov, okras« , pozlačena kazalca, nil naš Kar regulirana K'- Isia ! olaBOV kundnim kazalcom K e, . ' . Zdvojnim pokrovom brci Okraja . kazalca K 1050 Z d« vlado k pokrovom in sok. kazalca , .... 1150 V srebrnem okrov^ deliti V prta, brez sek. kazalca l\ napredl V arebrnom okrovu. o4 r , in sek. kazalca K 131V« srebrnem okrovu, dvojni pokrov brez kazal« i-17— \^nffill brnem okrovu dvojni pokrov in kazalca K 18'— Za t p raAar uro se jamči pismeno 3 letal Hrti nevarnost! Zamenjavi «raaec voljena ali denar nazaj I tem ko Razpošilja po povzetju (ali naprej plačati)