94. številka. Ljubljana, ? torek 25. aprila 1905. XXXVIII. leto Iihaja ▼tak dan zvečer, iaimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman aa avatro-ograka deiela aa m leto 16 K, aa pol leta 18 K, aa Satrt leta 6 K 60 h, aa en meaea t K tO k. Za LJubljano ■ pošiljanjem na dom aa vi« ttj S4 K, h pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mesec S K. Kdor hodi tam ponj, placa aa vse leto S* K, aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en mesec 1 KDO h. — Za tuja dežele toliko več, kolikor masa poštnina. — Ka naročb* brea istodobne vpoSiJjarve naročnine se ne ozira. — Za oznanila ae plačuje od peterostopne petlt-vrate po 11 h, če ee aa oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če ae tiska trikrat ali večkrat. — Dopial c% sa izvole frankovati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je v Knaflovih ulicah at. 6, hi sicer uredništvo v I. nadstropja, apravniitvo pa v pritličja. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacij«, oznanila, t J. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon St. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. sssa— Klerikalne tiskarne. Klerikalci imajo danes na Kranjskem štiri tiskarne, dve v Ljubljani, eno v Novem mestu in eno v Postojni. Dobiček, ki jim ga dajejo leto za letom te štiri tiskarne in a njimi združena podjetja, je naravnost ogromen. Samo ena teh tiskarn, »Katoliška Ttlskarna« v Ljubljani, nese na leto po 80 000 kron čistega dobička, koliko pa nesejo še druge tiskarne, katoliška knjigoveznica in katoliška knjigarna. Z ogromnimi dobički iz teh svojih podjetij vcdijo klerikalci prav lahko velikansko svojo vojno, naperjeno na uničenje narodno-napredne stranke in ostajajo jim še stotiaoči. Koliko znaša ta njih fond, tega doslej nihče ne ve, razen onih 0B6b, ki imajo ta denar v rokah. Ali iz vsega početja klerikalcev se vidi, da je ta njihov »Kriegsschatz« postal že ogromen. V narodne namene od teh dobičkov ne dajo ničesar, pač pa si duhovniki dele med seboj lepe svote, tako da lahko posamezni po več mesecev potujejo po Italiji, po Franoiji in po Angleški. Ali nekaj druzega je, kar je treba pribiti. Klerikalci so nagroma-dui toliko denarja, da danes že z najumazanejšo konkureneo skušajo oškodovati inuuičiti druge tiskarne in druga podjetja ter na ta način zagotoviti sebi monopol. To vidimo vsak dsn v vseh strokah. Tiskovine izdelujejo klerikalne tiskarne, če treba, tudi pod lastno ceno, samo da odjedo drugim tiskarnam kakega odjemalca in da ruini-rajo cene, katerih se morajo držati druga podjetja, ako hočejo ' izhajati, ker nimajo fondov, da bi zalagale izgube. Zi&sti manjšim tiskarnam delajo klerikalci na ta način silno skcdo. Večina malih tiskarn samo vegetira. Klerikalci so razvili tak lov na zaslužek, tako odjedanje naročil, da to občutijo vse tiskarne. Pri tem je pomisliti, da klerikalne tiskarne skoro nič davka ne plačujejo, medtem ko se drugim tiskarnam nalagajo leto za letcm višji davki. Istotako je s časopisi. Klerikaloi so si ustanovili celo vrsto listov in jih vsiljujejo ljudem za vsako ceno. Oddajajo jih tudi pod lastno ceno, ker imajo ravno stotisoče, da izgubo lahko prenašajo. Druga podjetja jim seveda ne morejo slediti, ker ne morejo delati na izgubo. V tem, ko skušajo klerikaloi na eni strani onemogočiti, da bi se rs z vile tiskarne, ki niso v njihovih rokah, ko skušajo z umazano konkurenco te tiskarne oslabiti, gledajo na drugi strani neprestano, kako bi pridobili kako novo tiskarsko koncesijo in ustvarili novo vrv, s katero bi se dalo kako obstoječo tiskarno ugonobiti. Tako je zdaj zloglasno »Katoliško tiskovno društvo« po dr. Suster-šiču prosilo za podelitev tiskarske koncesije na Jesenicah. K svojim štirim tiskarnam bi zdaj klerikalci dobili radi še peto, misleč, če od vseh strani pritisnejo, bo tiskarja Lampreta v Kranju vendar-le hudič vzel. Značiluo je, kako so pri tem postopali. Lampret je odkazan na kranjski, radovljiški in kranjskogorski sodni okraj; edino tu dobiva zaslužka in ker kmetsko ljudstvo itak tiskarnam ne da ničesar zaslužiti, je naravno, da dajo Lampretu ves zaslužek edino Kranj, Radovljica in Jesenice. Ker Jesenice mogočno naraščajo, ao se različni jeseniški možje že pred več meseci začeli dogovarjati z Lampretcm, naj napravi na Jesenicah tiskarno. To so izvedeli klerikalci in — prosili za podelitev nove koncesije na Jesenicah. Obč. svet jeseniški je v zadnji svoji seji sklepal o podelitvi tiskar ske koncesije za Jesenioe in ee je soglasno izrekel za to, da se koncesija podeli Lampretu in ne klerikalnemu društvu, ki sedaj nima v celem okraju prav nič odjemalcev. Upamo, da se bo vlada po tem ravnala. To absolutno ne gre, da bi se klerikalcem s podeljevanjem novih koncesij utrjevalo n j i h i ta k presi j a j no stališče in da bi se jim na ta način dajali pomočki zauma-zano konkurenco in za materijalno uničevanje manjših tiskarn. Tudi država je interesi-rana na tem, da ne postane tiskarska obrt na Kranjskem monopol duhovnikov, da ne bo duhovniški velekapital ubijal malih tiskarskih obrtnikov. _ Vojna na Daljnem VztoktL Začetek pomorske bitke? Pariškemu »Tempsu« se brzojav-lja iz Saigona: V soboto opoldne je zapustilo vse rusko brodovje zaliv Kamrank;na večer se je slišalo strahovito grmenje topov na širokem morju ob vhodu v zaliv. Sodi se, da je admiral Ro-ždestvenski napadel japonske križar k e, ki so opazovale gibanje ruskega brodovje, a so bile od Rusov pri tem delu presenečene. Kako se je spopad završil, še ni znano. Iz Saigona se iz drugega vira poroča, da so Rusi zapustili zaliv Kamrank ter odpluli proti severovzhodu. Ob južnem rtu otoka For-moze so baje zadeli ob japonsko brodovje. Parniki, ki so pluli iz Hong-konga, so slišali v soboto zvečer na jugu Formoze silno grmenje topov, iz česar se sklepa, da st • se sovražni brodovji že spopadli; ni pa znano, ali je bil ta spopad brez večjega pomena, ali se je razvil v odločilno pomorsko bitko. Govori se, da je admiral Rožde-stvenski zbolel na disenteriji. Ruski častniki in pomorščaki so popolnoma prepričani, da si bo njihovo brođovje izvojevalo sijajno zmago in kar ko prne po tem, da bi jih čimpreje napadel admiral Togo. Najnovejše poročilo iz Manile pa pravi, da je admiral Roždestvenski v nedeljo prephil že morski preliv med Formozo in Filipinami, ne da bi zadel ob japonsko brodovje. Rusko brodovje se baje že nahaja na širokem morju in pluje mimo Japonske proti Vladivostoku. Admiral Nebogatov. Pariškemu »Matinu« se poroča iz Petrograda: Generalnemu štabu vojne mornarioe je došlo iz zanesljivega vira poročilo, da je eskadra admirala Nebogatova že dospela v zaliv Sun, kjer ste čakali nanjo dve križarki od brodovja admirala Rožde-stvenskega. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se je Nebogatov že združil z admiralom Roždestvenskim, ali se pa bo v nekaj dneh. Rusko brodovje je še vedno v Kamranku. »Dailj Telegraphu« se brzojavlja ii Honkonga: Vesti, da bi bilo rusko brodovje že odplulo ia zaiiva Kamrank, se tu ne verjame. Kitajski pomorščaki marveč pripovedujejo, da je v zalivu še vedno usidranih mnogo tujih vojnih ladij, ki ao v zvezi a kopnim in da cAo v zunanjem pristanišču v Kamranku križari več straž-nih ladij in torpedovk. Tudi v zunanji luki v Hainanu križarijo od petka naprej ruske oklopne križarke, ki preiščejo vsak transportni parnik, ki se pokaže ob obzorju. Ruske vojne ladje v nevtralnih lukah. Iz Sanghaja se poroča: Vse ruske vojne ladje, ki so internirane v nevtralnih pristaniščih, so popolnoma popravljene in preskrbljene s premogom in streljivom. čuje ae, da namerava vse te ladje istočasno, čim se prične pomorska bitka, uteČi iz pristanišč in se pridružiti Roždestvenskemu. V nevtralnih lukah so tele ruske ladje: V Sanghaju: oklopna križarka »Askoid«, torpedni rušilec »Grozo v o j« in torpedna križarka »M a n d- žur«; v S a i g onu: oklopna križarka »Diana«; v Cingtavu: oklopnica »C e s a r j e v i č« in torpeđovke »Đ e z-poščadni«, »Bezstrašni«, »Bei-šumni« in »Bojki«; v Cifu pa torpeđovke: »Smjeti«, »VI as t ni«, »Serditi«, »Skori« in »Statnic Rusija ima torej v nevtralnih pristaniščih 14 vojnih ladij, in sicer eno oklopnieo, dve oklopni križarki in 11 torpedovk. Z mandžurskega bojišča. »Eoho de Pariš« poroča iz Petrograda: Po poročilih iz Harbina se Japonci v zadnjem času siino trudijo, da bi obšli obe ruski krili. Japonski poročnik K u maj a Bi, ki je bil ujet kot vohun je izjavil da je na Japonskem pripravljenih 200000 mož popolnoma izvežbanih rezervistov, ki se v najkrajšem času prepeljejo na bojišče. Japonske izgube pri Mukdenu, ki so znašale nad 100.000 mož, so že zdavna popolnoma nadomeščene. Armada maršala Ojame sama šteje sedaj 450000 mož. Razen tega pa se še nahajaie na vzhodu dve popolnoma samostojni armadi. »Morning Post« pa javlja is To-kija: Maršal Ojama je uradno sporoči), da je njegova armada osvojila Fangčavo, 50 milj vzhodno od Sin-mintina, in sedaj uspešno prodira proti severu. Parlamentarni položaj. Dunaj, 24. aprila. Državni zbor, ki se zbere zopet 3. maja, našel bo na dnevnem redu kot prvo točko carinski tarif. V večernih sejah se izvrši prvo branje o predlogi zaradi italijanske pravne fakultete. Proračunski odsek pa bo dognal razpravo o državnem gospodarstvu. Dne 18. maja se zbere češki deželni zbor k ^dnevnemu zasedanju. Dne 3. junija pa ae zopet zbere državni zbor, da* začne razpravljati o državnem proračunu. Na vesti o preosnovi ministrstva se opozarja s poklicane strani, da je LISTEK. Pesnik Aškerc v borbi za herojstvo. Potreben odgovor na nepotreben nagovor. Brez virov spisal dr. J o s. TominSek. \Yenn er die Heroen ali auf fcrt/ger Zunge tragt, vras wundert'8 euch, dass er im Herzen keinen tragt: Les s ing. (Na Veliki petek t. 1) I. Bilo je začetkom 1. 1905, še vedno tri leta pred štiristoletnico rojstva Primoža Trubarja, rojenega 1. 1508, kakor »o tedanji gospodje arhivarji z velikim ponosom nanovo dognali; občinstvo pa je strme prikimalo, pozabivši, da je to in še marsikaj dragega itak vedelo. Istega l^ta je Še živel med slovenskim narodom velik pesnik, velik v duha in velik v besedah, dika naroda; krščen je bil za Tončka, a kot birmsko darilo si je bil izgtvoril nedotakljivost po vzorcu rimskih tri buno v. — Sed tempora mu-tantur — Časi postajajo od dne do dne slabši in ž njimi pesniki . . . Nekaj let prej, okoli L 1900 je bil narod eno glasno sklenil (opozicionalno skrajno levico so molče potolkli), da se predlaga za pesnika Tončka podelitev častne kolajne herojstva I. razreda in kot privesek nesmrtnost — A kaj se je med tem zgodilo! Nastala je huda zavist na pristojnem mestn, med heroji v tistih nebesih, kjer počivajo pesniki od trndapolnega zbijanja in pesnikovanja: tačasni podpredsednik Goethe, ki Slovencev ni maral sprejeti v društvo herojev, ker niti ni vedel, da kje orjejo ledino poezije, je bodočega člana začasno odklonil. Vendar bi se bil dal s časom pridobiti, ko bi pesnik Tonček ne bil tekom nastopnih let večkrat, zlasti, 1. 1904 en gros ačinil nekaj takega, da je Goethe citiral samega sebe: „Da macht wieder jemand einmal einen dummen Streich", in že bil na tem, da prestopi k dnevnemu redu . . . Prestrašil se je pesnik Tonček, ko je to izvedel; izvedel pa je hitro, ker je včasih sam antišambriral pred zborom herojev, sicer pa imel telefonsko zvezo s herojskim kancelistom. Prestrašil se je in govoril sam s seboj: „Hvala Boga, Mohameda in Buddhi, da ljubi moji Slovenci ne vedo, kaj se je sklenilo; planili bi po meni s svojimi zlobnimi peresi. A kako si naj pomagam ?u In hodil je jezno in zamišljeno okrog, kakor poje sam: „Po cesti stopa strog in mrk, visi mu ivje z brade, z brk!" Na mah pa se mu zasveti oko: ..Aha, ga že imam! Takole bomo naredili : čez štiri leta bo štiristoletnica Trubarjevega rojstva; treba jo bo proslaviti. Hitro, da me kdo ne prehiti Trubarja bom opeval in ž njim samega Bebe; a vse bom zasukal tako, da mi je hvala vsaj pri nekaterih neizogibna." In šel je pesnik k arhivarju in ga naprosil za snov. Arhivar pa, vljuden kakor vsi arhivarji, mu ni samo preskrbel snovi, ampak je tudi pridno ž njim delal; uspeh obojega truda je bil tak, da se je težko dalo ločiti, kaj je arhivarjevega in kaj je pesnikovega. Zaeno sta sklenila tako zvezo, da bode v potrebi pesnik branil arhivarja ali pa arhivar pesnika, češ, tako lahko zagovarjava vsako črko v knjigi, ki jo izdava; kajti, če bo kdo rekel: „To-le ni pesniško", se bo oglasil arhivar: nMolči, nevednež! Tisti stvar stoji v arhivu;" če bi pa morda kdo rekel: „Ti vendar preveč prekopi-cavaš zgodovinsko resnicou, bi ga zbodel pesnik. „Molči! Ti brskaČ in bibliograf, ki ne umeŠ pesništva in prave estetike!" — „Tako bo dobro", sta se zgovorila pesnik in arhivar ter se usedla na prežo, kaj bo. Knjiga pa je romala in vse bi šlo gladko, ko bi Bog ne bil ustvaril profesorjev in ko bi se profesorski zarod vkljub hudemu preganjanju ne bil vzdržal celo do I. 1905. Živel je namreč tedaj profesor, ki je bil še toliko mlad, da ni mislil na smrt. Bil je to navaden Človek, če se odvzame vse, kar je bilo profesorskega na njem ; ali baŠ vse, kar je bilo na njem, je bilo v očitnem nasprotju z lastnostmi pesnika Tončka. Ta profesor se je namreč delal Bila učenega — pesnik Tonček pa nič — ; bil je skrajno domišljav kakor vsi profesorji — pesnik Tonček pa nič ; bil je nadalje hudo Živ — pesnik Tonček pa nič; temeljit v vsakem oziru — pesnik Tonček pa nič bil je suh filolog — pesnik Tonček pa niti suh niti filolog ; hotel je priti vsaki stvari do konca, do korenin in do vrha in te Študije so ga pripeljale na vrhove visokih gora in v globine naših voda pa v vrtince naših plesov — pesnik Tonček pa nič! Ker pa profesor samo od tega ni mogel živeti, je zraven po noči in po dnevi žrl knjige raznih vrst — pesnik Aškerc pa le svoje. Knjige so profesorja učile in učile, a pametni svetovalci so mu rekli: ..Zri tudi v življenje, v njega intimnosti!" In spoznaval je življenje pa Bog ga je blagoslovil, da se množi njegov rod in njegovo spoznanje — pesnika Tončka pa nič! Najslabša lastnost |tega profesorja pa je bila, da ni bil slep; ker ni bil — vsaj kolikor se javno da dognati — — nikoli pesnik, se razume to samo ob sebi; kako bi sicer mogel Prešeren zapeti: ..Slep je, kdor se s petjem ukvarja!" — Pa žal, ker ni bil slep, je po vsej logiki sklepal, da sme tudi — gledati. Kaj se je zaradi tega zgodilo? Videč, kako mnogi razširjajo nauke o lepem življenju, je rad pogledal, kaki so ti nauki, dobri ali ne, ia je včasih tudi povedal svoje mnenje. nKritika piše," so rekli ondanji ljudje; »hude kritike", mu je rekel enkrat srnehjaje dragi mu humorist R. Muraik. (Dalje prih.) predpogoj zrn preosnovo premirje med Cehi in Nemoi. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 24.aprila. V političnem poloiaju vlada popolni mir. Govori se, da je pl. 3 z e 11 po praznikih poklican k cesarju, da razloži znani svoj predlog in koalicijski program za rešitev krize. Budimpešta, 24 aprila. Dr. W e k e r 1 e je priobčil v velikonočni Izdaji »Magvar Hirlapa« članek »Gospodarsko vstajenje«, kjer pravi, da je najzanesljivejša podlaga za narodnostni obstoj neodvisnost gospodarskih razmer in pospeševanje industrije na debelo. Napačno pa je, ako ae gospodarska samostojnost vedno spaja z vprašanjem samostojnega ca-rinstva. Pravi predpogoji za gospodarsko samostojnost in za povzdigo industrije na Ogrskem so ureditev denarnih in kreditnih zadev, da se Ogrska pritegne v svetovni promet in da se porabijo njeni produkti. Edini pravi ključ za pospeševanje in đustrije je konsekventno delo. Avstrija :n Italija. Dunaj, 24. aprila. Italijanski minister zunanjih zadev T i 11 o n i pride 26. t. m. v Benetke otvorit aimetniško razstavo. Dne 29. t. m. pa pride v Benetke avstro>ogrski minister zunanjih zadev grof G o 1 u -s h o w a k i, da vrne lanski obisk Tittonijev v Opatiji. Na zunaj naj bi ta sestanek ovrgel vse vesti o pretočenem oboroževanju obeh velesil ter potrdil trozvezo. Glavni namen sestanku pa so vendar dogodki na — Balkanu. Iz Srbije. B e 1 g r a d , 24. aprila. Kralj je sprejel demisijo načelnika kabinetne pisarne. Bel grad, 24. aprila. Minister za javne gradnje je odšel z odličnimi strokovnjaki v Radujevae, kjer namerava Srbija zgraditi novo pristanišče ob Donavi, kamor ee izpelje nova železnica Balgrad Zajčar-Radu-jevac. Pristanišče se baje zgradi z nemškim denarjem, a rumunska vlada postavi pri Radujevou nov most čez Donavo. Na ta način se hoče Srbija popolnoma osvoboditi gospodarskega vpliva od Avstro-Ogrske. Položaj v Maoedoniji. Sofija, 24 aprila. Velesile, med njimi tudi Avstro - Ogrska in Rusija, so sprejele po Angliji predlagano reformno kontrolo za Macedonijo. Odpad Krete. Carigrad, 24. aprila. Krečan-ske oblasti so poskušale uvesti tri carinskih uradih v Kandiji in Ka-neji carinski tarif grškega kraljestva, proti čemur pa so protestovali konzuli velesil. Italijanski vojaki so za aedli Cabtelli-Geropetra, angleški vojaki okraj N a r n o i, fran- coski vojaki pa M a 1 a k u. Krečan-ski poslanci so imeli še ponoči konference, da so sklepali o nadaljnih odredbah. Oivetniki nočejo urado-vati, dokler se ne uvede grško pravo, vsled tega tudi sodišča ne morejo poslovati. Carinske oblasti so Bi ie nabavile tiskovine z napisom »Kraljevina Grška«. Položaj na Ruskem. Petrograd, 24. aprila. Med 18. in 21. t m. je bil tukaj popolnoma na tihem shod zastopnikov liberalnega časopisja. Na shod je prišlo 140 odposlancev, ki so zastopali 120 časopisov in revij. Glavni uspeh shoda je pač ta, da se je združilo 74 časopisov v tiskovno zvezo s političnimi nameni Varšava, 24. aprila. Varšavski vrhovni gubernator je odstavljen9 ker je dal dva Zida na svojo od govornost obesiti. Zadevo je prišel preiskovat vojni prokurator B v k o v. Minister Delcasse ostane. Pariz, 24. aprila. Demisija ministra zunanjih zadev Delcasaeja bi napravila baš s.-dai, ko se odločuje največji kulturnozgodovinski dogodek, namreč ločitev cerkve od dr zave, neugoden vtis. Zato je Delcasaeja poklical k sebi predsednik L o V* b e t ter ga pregovoril, da še ostane minister. Delcasse pravi v noti, v kateri naznanja svojo odločitev, da ostane na svojem mestu, ker se je celo ministrstvo izreklo za solidarno z njegovo politiko. Dnevne vesti V Ljubljani, 25. aprila. — Dr. Ivan Šusteršič je sedaj na delu pri upravnem sodišču. Napravija celo industrijo s pritožbami na omenjeno sodišče! Da se pri tem ekspenzarska ploha kar uliva na njegove pisarno, je samo ob sebi umluvo. V ti plohi tiči prejkotne glavni vzrok teh pritožb. Da bi le »Slovenec« cele te stvari ne izvoha!, ker bode potem dr. Ivan ŠusteršiČ brezdvojbeno radi ekspenzarskega rezanja kruto napaden v škofovem listu! Vse to pa ni najzanimivejše na tem slučaju! Giavni vir dohodka dajejo dr. Ivanu Šusteršiču imenovanja častnih občanov po liberainih občinah. Povsod ima svoje agentke, ki iiepijejo pritožbice radi takih imenovanj. Take pritožbic9 so se sklepale v Žireb, v Črnem vrhu nad Idrijo in drugod, kadar se pri polit;čnih oblastnijah ničesar ne doseže, tedaj pa se vloži po dr. Snsteršičevi pisarni par kilometrov dolga in par metričkih centov težka pritožba na upravno sodišče Vsi slovenski odvetniki vla. gajo dandanes pritožbe do upravnega sodišča v a oven-skem jeziku; izjema j samo dr. Ivan Susteršič, ki vlaga svoje pritožbe na upravno so- dišče ie vedno v nemškem je ■ iku! Pač res: vsi Slovenci na krov! — Na velikonočno soboto |e »Slovenec« razveselil slovansko javnost s člankom, v katerem vabi slovenske naprednjake v klerikalni tabor. Te »Slovenčeve« tirade so imele tisti efekt, ki so ga zaslužile. Ljudje so se jim smejali, prav od srca smejali. Saj pa je tudi nad vse smešno zatrjevanje, da ao se v velepoaestvu zlile vse obstoječe struje v eno samo, da bo nemškoiberalna in nemško konservativna stranka b pomočjo nekaterih Slovencev pri raznih elementih ustanovile vsenem-ško stranko. To ni le smešno, marveč neumno. Ko bi bila nastala vse-nemška stranka, bi zmerni, koncili-jantni, Slovencem vedno prijazni grof Margheri gotovo ne bil spre-jel mandata. Resniea je ravno nasprotje tega, kar piše »Slovenec«. Veleposestniki so ponudili grofu Margheriju mandat prav zato, ker bo hoteli imeti poslanca, kateremu nihče ne more očitati, da bi bil na-eprotnik Slovencev. Seveda »Slovenec« zasukava dejstva, ker bi rad prikril in utajil, da so se v velepoaestvu združile sioer nasprotujoče si struje samo zaradi klerikalne obtrukcije. Te struje z d r u -žujo edinole nasprotje do klerikalne obstrukcije; vse kar »Slovenec« piše, je torej goli švindel in prav nič drugega in zato se nam zdi čisto nepotrebno, da bi se bavili z bombastičnim kričanjem tega lemenatarskega lista. Le eno naj pribijemo, kar postavlja klerikalno moralo v pravo luč. »Slovenec« pravi, da bi bila morala naša stranka glede volitve v velepoaestvu vsaj na videz stopiti v dogovor a klerikalci, češ, saj bi bili lahko pri teh dogovorih stavili nevzprejem-Ijive pogoje in vse bi se bilo razbilo. To je lepa morala. Prepričani smo tudi, da se klerikalci prav radi ravnajo po tej morali. Nam pa se tako početje studi. Narodno-napredna stranka je poštena stranka in ne bo nikdar igrala take nevredne vloge. Kar imamo povedati, to povemo odkrito in prepuščamo političnim šarlatanom v duhovski obleki, da varajo javnost z uprizarjanjem komedij. — Na velikonočno nedeljo je imel škof Jeglič v stolpi cerkvi pridigo. Na tako velik praznik se seveda spodobi, da je v stolni corkvi, v prvi cerkvi naše slovenske škofije nemška pridiga. Kaj bi bile pa tudi rekle tiste stare troijalke, ki so prišle po papežev žegen, ko bi bil Škof pridigoval v jeziku, ki ga ta ženščeta razumejo. Škof je torej nemški pridigoval. Seveda je zabavljal na napredne liste; za spremembo je zabavljal tudi na parlament. Ce ima škof med Nemoi kakega prijatelja, naj ga vpraša, kako so nemške dame po tej pridigi kritikovale škofa Jeg srce. A koj nato se je stresel po vsem životu, kakor bi ga bila napadla mrzlica. Podoba, ki jo je bil gledal v duhu, je izginila. Zamežal je, misleč, da se še enkrat prikaže, a ni se prikazala več. Trudno in leno je vstal od okna. Z njegovega lica je izginil izraz zado-voljnosti, namesto njega se je pojavil izraz resignacije. „Še 1800 goldinarjev — to je 60 mesecev ali celih pet let." Sedel je zopet za mizo, naslonil je sivo glavo ob suhi roki in se zamislil tako, da ni slišal, ko so se od prla vrata in je v sobo stopila poštama njegova gospodinja, vdova orožniškega p os taj c vod je Rozmana. „Kaj mislite celo danes doma ostati, gospod Kobe?" je vprašala žena „Tako lep dan je, vse hiti z doma, vi pa tičite zopet pri svojih papirjih. Privoščite si vendar malo počitka. Saj je že skoro enajst ura-. Ta ogovor je prebudil starega soli citatu rja iz njegovih misli. Oblekel se je naglo in ko je v stari salonski suknji in s sumljivo svetlim cilindrom stal pred svojo gospodinjo, je ta kar zavzdihnila in polglasno šepnila: „Prav postaven gospod ste še, prav postaven gospod". liča, njegov nastop, njegov način govorjenja, njegovo razsajanje po priž-nioi itd. Včeraj je bila v neki hiši velika družba zbrana. Neka mlada dama je posnemala škofa, a morala je sredi predstave prenehati, ker se je bilo bati, da postanejo nekateri udeležniki božjastni od ameba. — Za banderoi V Nevljah pri Kamniku S9 je imelo 23. t. m. popoldne obhajati vstajenje. Zgodilo pa ae je v cerkvi nekaj, kar bi se niti med najbolj divjimi Afrikanci ne moglo zgoditi, vsled česar je moral obhod s Najsvetejšim izostati. — Ko so orgle zabučale, ko so pevci zapeli: »Aleluja, vstal je!« tedaj je na-bUIo pri banderju ruvanje in suvanje, vpitje in pridušanje, kakor na kakem oiganskem semnju. Ljudje so se grizli in bili s pestmi, pa tudi nož je moral pomagati. Ženske so lezle na klopi ter z dežniki tolkle po glavah za bande ro borečih se moi in fantov. Tekla je kri tako, da so se še na tleh poznali krvavi sledovi. Značilno pri seli stvari je gotovo to, da župnik Polde Rhar niti svojih devičnikov ni mogel ukrotiti, ker da jih ni hotel ukrotiti, tega vendar ni misliti. Gotovo je, da je župnik sam vzrok, da je prišlo do tepeža, ker vedno in povsod daje prednost spojim devičnikom, druge ljudi pa zapostavlja, kakor bi bili m*nj vredni in manj pošteni od teh devičnikov. Tistih osem nesrečn&žev, ki obhajajo velikonočne praznike v z&pc-ru, naj se za to za hvali župniku Poldetu Riharju. — V Sežano, ki je čisto slo« venski kraj, pošiljajo oblasti rade uradnike, ki ne znajo slovenski ali pa le za silo. Sedaj pride v Sežano nov sodni pristav, ki je Lah in najbrž tudi slovenski ne zna. Prav bi bilo, da bi se v vseh takih slučajih soglasno upirale vsa prizadete občine in to vedno, kar bi brez dvoma pomagalo! Ravnotako je Bovec dobil nekega davkarskega uradnika, ki tudi ne zna slovenski! — Ptujski župan Ornlg, ki je zagnal tak hrup, ker ga je bil naš list malo zlasal, je duša razupitemu »Štajercu«. V tem umazanem listu je v zadnji številki dal na najpod-lejši način opsovati ptujske Slovence. Zmerja jih »Tolpel«, »Lump«, »G-u ner« itd. in zasmehuje celo telesno napako svojega nasprotnika. Ornigu je lahko tako psovati. V Mariboru so izžrebani za porotnike najstrupenejši nemški nacijonalci in v teh ima jamstvo, da sme psovati kolikor hoče. Slovenci na Štajerskem so v resnici »vogel f r e i«. — Katolička znanost. Vneti protidarwinovec Deunert izdaja časopis: »Glauben und \Vtssen, Volks-tumliohe B atter zur Verteidigung und Vertiefung des christhchen Weltbiide8«. Lanski letnik je razpravljal med drugim o vprašanju: »Ali je zajec prežvekovalec?« Sveto pismo n&mreč to trdi. Članek pripoveduje, kako je preiskovalo to stvar petnajst »prirodoslovcev« že v prejšnjih stoletjih, in osem izmed njih je dobilo prepričanje, da je zajec rei prežvekovalec. »Seveda, dokazati tega niso mogli« — tako članek nadaljuje — »ali z ganljivo pieteto pra. vijo: vendar rajše verjamemo božjemu izreku in zagotovilu verodostojnih mož.« Končno je 1. 1882 francoski učenjak Morot razrešil vprašanje v »pristno klasiški in istinito epohalni knjigi«, in sicer takole: »Spočetka Morot ni mogel vprašanja rešiti, slednjič pa je preskromne kunce oslepil, Živali so se bržkone sramovale, ii niso hotele prežvekovati, dokler so videle, da jih človek opazuje. Ko so bile pa oslepljene, gledal je Morot nepričakovani prizor, da so kunci jemali iz zadnjioe neprebavljeno brano, in jo potem še enkrat aežvečili«. — Mi pristavljamo le, da je Deunert v katoliških krogih imenitna avtoriteta. V letošnjem zvezku »Katoliškega Obzornika« je nekdo z nagrabljenimi citati nerazsodnim čitateljem neizpodbitno dokazal, da je že odbila zad; j« ura novodobnemu nauku o razvoja Živih bitij. Med strokovnjaki, ki so ta nauk premagali po mnenju pisa-telja v »Katoliškem Obzornizu«, j« najpogosteje citiran — D unert. v,t slepec slepca vodi, oba v jamo padeta, pravi pregovor. Mi to enako nevednim, kakor na nevednost dru gih računajočim gospodom okoli »Katoliškega Obzornika« prav odkrito privoščimo. — Gospod Vaso Petričić je poslal odboru »Dramatičnega društva« znesek 80 K kot posebno podporo za tekočo sezono, za kar mu izreka odbor iskreno zahvalo. Žalimo, da bi našel naš odličen rodoljub med občinstvom posnemanja. — Iz A« Funtkovih „Luč*" je prinesel »Agramer Tagblatt« i svoji velikonočni številki več prav dobrih prevodov. Prevedel jih je Josip B. (Benkovič?). — Gospa Z. Borfttnik-Z«o-narjeva je angažovana za tri leta na bolgarskem gledališču v Sofiji. — Pevski zbor »Glasbene Matice". Po potrebnem počitku, ki je sledil trudapolnemu delu za tržaška koncerta, začenja pevski zbor »Glasbene Matice« iznova svoje pevske vaje, in sicer moški zbor prihodnjo sredo, dne 26 aprila zvečer ob 8. uri. Za ženski zbor se bo še posebej nazuamio. Kar je treba čim prej doiočiti program za konoert ob priliki skui ščiue »Zveze slovenskih pevskih društev«, se nujno prosijo vsi gospodje pevci, da pridejo že v sredo polnostevilno. — Podporna člana „Pro-svete1* sta postala gosp. ur. K. Turna in dr. Zbašniz. Letna pod« pornina znuša 10 K, ustanovnina 100 K. »Prosveti« Šteje hddaj 6 podpornih članov. — Slovensko planinsko društvo ima v soboto, due 29. t. ra, ob 8. uri »večer v »Narodnem domu« svoj redni obSni zbor po siedošena sporedu: 1) Pozdrav načelnika; 2 poročila: ta)stike, 3.) blagajnika, 4) ra« čunakih preglednikov; 5.) volitev: a) 9 odbornikov, b) 2 namestnikov, cj 2 računskih preglednikov; 6) predlogi. Po občnem zberu se vrši razstava slik društvenih amatarfotogra-fov. Planinci in njih prijatelji dobro dešli. — Društvo zdravnikov na KranjsHem ima v četrtek, dne 27. t. m. ob polu 6 uri zvečer na Koristka. Povest. Na velikonočno nedeljo leta 1880. je sedel solicitator Anton Kobe v svoji sobi v prvem nadstropju stare, blizu cerkve Sv. Florijana stoječe hiše, in je iz raznili papirjev sestavljal nekak račun. Upadlo njegovo lice je imelo ta dan izraz tihega zadovoljstva in ko je naposled končal svoje delo, ko je še enkrat pregledal vse številke in se prepričal, da jih je pravilno aeštel, si je veselo smehljaje mel koščeni roki in začel nenavadno živahno hoditi po svojem revno opravljenem prebivališču. „Se 1800 goldinarjev in vse bo v redu". Odprl je okno. Spomladanski vonj in zrak sta napolnila sobo in Anton Kobe se je postavil tik okna, da bi se nasopel tega zraka in tega vonja, prav kakor dela človek, kadar si na poseben praznik privošči kak nenavaden južitek. „Tako mi je pri srcu, kakor da me je prišla obiskat mladost" si je mislil Anton Kobe, ko je korakal po sobi gor in dol. Obšla ga je bila nekaka samozavest in bilo mu je voljno pri srcu, kakor v mladih dneh. „Še 1800 gld. in pasijonaka bol mojega življenja bo končana." Naslonil se je na okno prav široko in gledal na ulico, ki je bila ta dan polna praznično oblečenih ljudi. Vse je hitelo v cerkev in na šetnjo. Videti je bilo vse polno novih oblek, vsi obrazi so bili veseli, slišalo se je j živahno kramljanje i o glasen smeb. Le j malo časa je gledal Anton Kobe te [ pestre vedno menjajoče se prizore. Ostal je pri oknu, ali njegov duh je pobegnil v daljavo, je prehodil gore in j vode in se je mudil daleč gori na severu ob ruski meji. Zdelo se mu je, kakor da se je razdelila megla pred njim in da je zagledal lepo mesto, ki je vse žarelo v sijaju dopoldanskega solnca. Lepo je bilo to mesto. Pred cerkvijo se je kar trlo ljudi. Zdaj je prišel iz te velike, mogočne cerkve mlad oficir, vodeč ob roki belooblečeno dekle z vencem v laseh. Ko je prišel po cerkvenih stopnicah, je vzdignil glavo, pozdravil z roko čez vse hribe in nekaj zaklical. In ta glas je preletel vsa gorovja in je dosegel Antena Kobeta. Prav natančno je zaslišal Anton Kobe ta glas: Zdaj je končano trpljenje, brat moj zvesti, — zdaj je prišel vstajenja dan! Anton Kobe je sklonil glavo in za trenotek mu je blaženstvo prevzelo Toda Anton Kobe se ni zmenil za ta vzdih, nego je stopil v sosednjo sobo, v kateri je stanovala gospodinja s svojima hčerama. Soba je bila majhna in temna in beraŠko opremljena. Iz sobe so vodila vrata naravnost v tesno kuhinjo. „Zelini vam veselo alelojo, gospodična Olga- je rekel solicitator, ko je stal na pragu kuhinjskih vrat. „Hvala" se je Čulo skore nejevoljno iz kuhinje in potem je nastal molk. „Ali ne greste nič na izprebod?" je čez nekaj časa vprašal Kobe. »Ne". * Kobe je previdno položil svoj cilinder na posteljo in se usedel k mizi. ..Danes ste pa zopet kratkih besedi" j« rekel dobrovoljno in se igral s svojo palico, kateri je moral vsak dan celo uro drgniti ročaj, da ni izgubil svojega bleska. »Ali nečete iti z mano malo na izprehod?" Iz kuhinje je stopilo vitko dekle, lepih sivih oči in bogatih kostanjevih las. „Nikar me ne dražite, gospod Kobe- je rekla Olga z vidno jezo. „Saj veste, da take dni ne grem več na cesto. Za ves svet ne bi Šla". „ Zakaj ne? Jaz vas kratkonialo ne razumem. Prej ste prav radi šli — zdaj nekaj mesecev pa vas ni več spraviti z doma. Ali se morda meie družbe sramujete". Olga je naglo pristopila h Kobetu in mu položila roko na ramo. »Nikar tega ne mislite", vsa trpkost je izginila iz njenega glasu in skoro mehko se je glasilo, ko je zatrjevala Kobetu, da mu je hvaležna za njegovo prijazno povabilo in za vse ljubeznivosti, kar jih ji je izkazal. „ Po vejte mi odkritosrčno, zakaj ue marate itiu. Kobe je prijel Olgo za roke in ji vprašajoče zrl v oči, a ker ni dobil odgovora, je ponovil svoje vprašanje. „Sram me je, sram me je pred ljudmi" se je zdaj izvilo Olgi iz prsi. Poznalo se je, s kako težavo je spravila to priznanje s srca, kako bolest ji je to provzroČilo. Glas se ji je tresel notranje vznemirjeaosti, ko je nadalje vala. „Vi ne veste, gospod Kobe, kako me je bolelo, ko so zadnjič šli neki študentje za nama po drevoredu in delali svoje opazke. Vi jih niste slišali, a jaz sem ujela vsako besedo in vsaka me je spekla kakor Živ ogenj-. (Dalje prib ) ginekologičnem oddelku deželne bolnice redno mesečno zborovanje. — Dnevni red : 1. Poročila predsedstva. 1 Porodilo o XV. zborovanju avstrijskih zdravniških društev, — Dr. Deaneter vitez B!eiweis. 3 Demonstracije. — Primari) dr. 15nek, prof. dr. pl. Taienta. 4 Slučajnosti. — „Kranjsko društvo za fgrstvo živali" je imelo dne 18. I m. svoj občni zbor »prt Mrliču«, poudarjalo se je, kako ljubljanski fconjač lovi pee, nadalje, kako mučijo tožniki širino, ko dovaiajo k zgradbam novih poslopij materijal. Poživljala 80 se poleg tega tudi oblastva, |a bi v bodoče ne dajala dovolil loviti ptiče. Odobrili so se slednjič de »Nauki o varstvu živali za mladino«, ji slove: »Živali so božje stvari, Beg ti jih je dal v veselje in korist Hvali Boga za to njegovo modrost in dobroto in vedno bolj spoznavaj m ceni korist živali. — Ne delaj brez potrebe nobeni živali bolečin, kajti živa! žuti bolečine, kakor ti. — Živali ge smejo usmrtiti le zavoljo hrane ali pa, ako ti škodujejo; gledati je pa na to, da jih hitro in brez bolečin usmrtiš. — Domačim živalim dajaj livel in postrežbo; kajti one bo tvoje koristne služabnice. Nikdar ne imej iivab, katerih ne moreš dovolj pre živeti. — Vpreženih živali ne smeš ftez msro rabiti, ne mudi jih z naganjanjem, tepežem, ali da jih pustiš stati v vročini ali v mrazu, in ne terjaj več od njib, kakor zmore njih moš. — Ako moraš kako žival kaznovati, ne stori tega v hudi jezi in strasti, kajti žival ni grešila z namenom, marveč ravnala je ie po svojem neravnem nagonu. — Ljubih in koristnih ptic peva ne smeš loviti ia ne moriti, tudi njih gnezd ne razdirati: to bi bil* krivica Begu in Iju-dem — Bolnim in trpečim ž.vahm poiejšžj bolečine, kolikor je v tvoji moč). — Ako vidiš, da drugi živalim po nepotrebnem bolečine delajo, opominjaj in zadržuj jih. — Krti in ne-iopirji so poljedelstvu koristni, zatorej jih ne ubijaj. — Tudi pri živalih ne pGzabi: Kar nočeš, da se tebi stori, ne stori tega drugim tudi ti.« Gotovo bode tudi na tem polju blažilo nežna area uŠiteljstvo. — Poročil se je gosp. Rajkc Kor ban z gdČno. Neži k o Ker-mavner B'lo srečno! — Učiteljsko društvo Ki-bjskega okraja naznanja, da bo dne 4 maja t. i. ob 10. uri dopoldne v obeh razredih na ljudski seli v Velikem gabru bospitacijn, potem pa bc občni zbor litijskega učiteljskega društva z navadnim vzp^redem jlele na § 2£ društvenih pravi!. — Nova pivovarna. V Skcfji Loki renovira g. Josip S miri, sin g. Luke Šmiđs z G»šteja pri Kranju, že pred leti obstoječo zn~no pivovarno Dsisinsrerjevo. Inštalacija v pivovarni in kletih je izpeijsna po najnovejših strokovno - dovršenih delih. Pivovarna se otvori tekom meseca — Velika preiskava se vrši idaj v bistriškem predoru na G -renjžkem, ker se je splošno in z upravičeno bojaznijo širila govorica, bo laški oficirji preoblečer-i kot delavci položili mine v tunelu. Vlada [je poslala inženirja Moikeja na lice jnes«a,da z acetilensko svetilko preišče kamen za kamnom v predoru, če ni kj^ zakega sledu ali vsaj sumnje o položenih minah To delo bo povzročilo obilno stroškov, ker je preiskovanje določeno menda za cele tri mesece. — Pod okriljem čitalnice v Postojni priredi fer. &kad. društvo »Proaveta« v Četrtek, dne 27. t. m. in petek 28. t. m. v Postojni dve prirodoslovni predavanji. Govoril bo eand. phil. Pavel Grošelj, ki je sedaj na zoolegični staciji v Trstu — »Izlet na solnce in luno« in *En dan na dnu morja.« Predavanje bodo spopolnjevale skioptične slike. Sžioptikje blagovolilo posoditi iz posebne prijaznosti izobraževalno društvo »Akademija«. Začetek predavanja ob 8. uri zvečer Lokal pri »Kroni«. Brez vstopnine. — Postojšnsko učiteljsko društvo ima svoj redni občni zbor v Četrtek, dne 4. maja cb 10. uri dopoldne v Matenjivasi pri Postojni. Poleg običajnega dnevnega reda je tudi predavanje: »Učiteljevo delo na nar o dno-g ospoda rskem polju« — govori g. Fr. Mere i na, učitelj v Vipavi. Pred zborovanjem se odkrije nagrobni epomenik, ki ga je postavilo društvo ranjkemu ušiteiju P r. Groau. — Zrn obed naj se blagovoli vsakdo oglasiti po dopisnici: *f. Žnidaršič, trgovec, Matenjavas, Prestranek. — Konstant nemških uradnikov v Celju. Postava nas sili, da moramo sprejeti celo naslednji pred.zno zlagani popravek: Upiraje ■o na § 19 tisk. zak., prosi podpirano društfo, da sprejmete glede Olanka a napisom: »Konsum nem- i h uradnikov v Celju« ▼ št. °7 z dne 15. aprila 1905 v prihod- njo številko vašega lista sledeči popravek: Ni res, da je konsum nemških uradnikov v Celju pogini), res pa je, da konsumno društvo uradnikov ni nikoli bilo ustanovljeno, temveč le gospodarska zveza uradnikov, ki zahteva od svojih založnikov, le male odstotke v korist svojih članov. Ni res, da se je dal M o ser zapeljati nemškim »motem« v Celju in prevzel konsum, res pa je, da je Moser prevzel prostovoljno zalaganje špecerijskega blaga proti odpustu 3 oziroma 4 odstotkov od splošne cene, ter sam izjavil, da bi moral že meseca decembra m. 1. s trgovino ponehati, če to oddajo ne bi bil sprejel. Ni rep, da so uradniki vsa dolžni ostali, res pa je, da so koncem vsakega meseca na knjižice sprejeto blago popolnoma plačali, razen enega Člana, ki je koncem meseca marca neznatno svoto dolžan ostal. Ni tedaj res. da trgovina Moserja ni hotela uspevati, ki so uradniki naprej delali dolgove in da je moral zaradi tega štscano zapreti. Sploh pa gospodarska zvena uradnikov še obstoji. Za vodstvo »gospodarske zveza«. — Dr. Drobnitsoh, Gustav Nagli te o h. — Op. ured.: Temu popravku nasproti konstatiramo, da vzdržujemo vsako besedo tozadevne svoje notice, ker je nam bila poslana cd popolnoma zanesljive, natančno podučene in nad vsak dvom vzvišene strani. — Čitalnica v Šmarju pri Jelšah priredi 30. t. m. v dvorani gosp. K Jagodicami, veselico s petjem in dramatično predstavo. — „Godbeni klub" v Šoštanju nrireai v soboto, dne 29. t m. svoj II koncert v veliki dvorani hotela »Avstrii?.« a jako zanimivim vzporedom. Začetek točno ob poiu 9. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži 1 K stojišča na galsriji 60 h. Čisti dobiček pripade »5 o š t a n j s k i narodni godbi.« — Kaj morajo vse meščani za praznike prebaviti« Mariborska policija se je velikonočni teden nekoliko potrudila ter zalotila na tucate pobožnih kmetic, ki so prinesle na trg z vedo pomešano in popolnoma izprijeno mleko, zopet druge so prodajale pokvarjeno maslo in biacino. smrdljiva klobase in plačata itd. Neki kmetici so konfisfco-vah polno vrečo klobas, ki so biie narejene iz mesa crknenega konja ter so neusmiljeno smrdele. Vse te osebe so bile primerno kaznovane z zaporom. Graško sodišče pa je ob sodilo neko kmetico v 4 4 ne V/ni zapor, ker je vozila iz mesta pomije za svoje Bv:nje v istih posodan, kakor je v njih zjutraj privažala mleko v mesto. — Ustrelil se je v Siov. Bistrici 22tetni Fr. Soraak, sin un-dotne goatilničarfce na kolodvoru. — Poskusen samomor. V Gariot se je v neki gostilni hotel usmrtiti 41 letni Ju3>p Hdlard, ker je brez posla. PtiaieŠsl je vinu strupa. A ker je bolnišnica blizu, so mu tam hitro sprali želodec in je upati, da ga rešijo Re?ež ima družino in ga je baje beda privedla do tega obupnega koraka. — Boj s tatovi. V soboto popoldne okoli 2. ure je zapazil v ulici Stadion v Trstu redar Josip Pahor, da se je neki človek nekako sumljivo sukal okoli neke pekarne. Redar je začel nanj paziti in se mu je neopaženo približal ravno, ko je tat zagrabil vrečo moke pri pekarni, da bi jo odnesel. Pahor ga je prijel za ramo, toda ta je zbežal in redar za njim. V ulici del Coroneo je stražnik dotekel tatu in ga prijel za levo roko. Oni pa je udaril redarja po obrazu ter skušal pobegniti. Pahor je bliskovo potegnil sablo in udaril nasprotnika po glavi. A slabo bi se mu bilo skoraj godilo. V istem hipa so skočili na redarja štirje malopridneži in redar bi bil najbrž podlegel, da m u ni priskočil na pomoč mimoidoči stotnik pešpolka 97., ki je tudi izdrl sablo. Oni štirje so se razkropili, prvi tat je pa ležal na tleh ves krvav. Prenesli so ga v bolnico. Zove se Štefan Prelc in je star 40—45 let ter ima dve veliki rani na glavi in eno na roki. Tudi Pahor se je moral priti zdravit zaradi prask na levem licu. — Lep „cvat" pod kiju« Čem« V nedeljo dopoldne sta prišla v trafiko g. Ivana Gr<: j*arj.- na Sv. Martina eesti dva mlada fanta kupit svalČic. Ko sta si kupila prve, je eden zahteval Še damo-svalčioo in položi! 10 vin. na mizo. G Grajžar je nato vzel iz skledice, v kateri ima drobiž, 7 vin. in mu jih dal nazaj. V tem trenotku pa je drugi zagrabil v sklediet za drobiž in predno j:h je mogel g. Grajžar še prijeti, sta jo odkurila. Popoldne pa je pri* šel predrznež nazaj vprašat, jeli njegov prijatelj že prinesel ukradeni denar nazaj, ko ga je hotel Grajžar prijeti, mu je zopet ušel. — Včeraj dopoldne je šla neka dama po Poljanski eesti v spremstvu nekega gospoda in nesla v rokah torbico, v kateri je imela 18 K denarja. Kakor jastreb na svoj plen, tako se zapraši neki mlad fant v njo, ji iztrga torbice iz rok ter zbeži. Gospod pa je skočil takoj »a njim, ga ujel, obdržal in oddal policiji, ki ga je dala potem pod ključ. Navedeneo je brezposelni pekovaki pomočnik Pran Jerin, rojen 24. januarja 1891 na JeŽioi in pristojen v Medvode. Dognalo se je, da je Jerin v družbi nekega svojega prijatelja tudi pri Grajžarju vzel drobiž is aklediee. Pred nekaj dnevi pa je napadel nekega dijaka in mu vzel klobuk, katerega še ima. Jerin se je ušil pri nekem tukajšnjem mojstru, ga okradel in ušel. Potem je kradel tudi po dežel*, a komaj je prost, je že zopet začel ponavljati zločine, ki se posebno zadnji kvalifikuje kot hudodelstvo ropa. Sedaj bode imelo pošteno občinstvo vsaj nekaj časa mir pred tem mladim »gavuarjem« v pravem smislu besede. — Pobalinstvo« v soboto zvečer bo pekovski pomočniki Fran P o toči n, Jožef Beguš, Jožef Škrajner in Iran Matjašič razgrajali po Karucovih ulic&h. Patrolu joči policijski stražnik jih je opozori), ker se pa zadnji ni hotel pokoriti, ga je moral aretovati. To je pa druge tri tako ujezilo, da so šli k mostu pred trnovsko oerkvijo in raztrgali mostno ograjo in izruvali pet klopi. Slučajno je pa prišel tudi tukaj mimo drugi stražnik in rasgrajajoČe areto-val. Tudi pri Težakovi hiši na Sr. J%koba trgu so isti večer neznani zlikovci popolnoma izruvali in zlomili dva zunanja okna ter mu s tam napravili mnogo škode. To paČ niso »ulki«. — Samomor ali nesreča ? Helena Peršin, stanujoča na Tržaški o s t i št. 24, je bila zadnji čaB precej zmešana in je se nedolgo popustila sestri dva otroka ter neznano kam odšla. Prišla je bila zopet nazaj, a v petek zopet odšla od doma. Včeraj so jo pa našli v Ljubljanici pri Vev čah Ncarečuica leži sedaj v mrtvašnici pri D. M v Polju. Njen mož je v Ameriki. — Nevaren tujec. V soboto zvečer se je pripeljal z gorenjskim vlakom neki iujeo, ki je šel potem v mesto. Ko je prišel v Kolodvorskih UiiOeih do mitniškega paznika, mu je Ia hotel pregledati kovčeg, česar se je pa tujec tako prestrašil, da je zbežal in popustil kovčeg p&zsiku. Ko so kovčeg pozneje pregledali, so našli v njem 53 dinsm;toih patron. Tajca je pozneje izsledil in aretoval na kolodvoru službujoči nadstražnik Nikolaj Večerin. Aretovaneo je 221etni iner Marko Vičič iz Setinj pri Go-spiču. Dinamit je ukradel pri zgradbi karavanske železnice v Bohinju in bo ne ve v kak namen. — Promet na železnici« posebno na gorenjski je bil včeraj uprav velikanski. Dopoldne je Jupiter Piuvius nekoliko strašil, tođa kdo bi ostal doma. Vsi gorenjski vlaki so bili tako dolgi in napolnjeni, kakor bi bilo Ljubljano zapustilo vse prebivalstvo. Po vseh postajah je vstopalo in izstopalo na stotine izletnikov, ki po se potem razkropili * razne kraje. P ,»največ jih je obiskalo Šmarno goro, Sv. Katarino, Sv. Jošia, Medvode, Skofjo Loko, Kranj in Lesce. Izletnike, ki so šli iz Škofje Loke peš čez j hribe na Sr. Jošta, je sicer nekoliko pobelil sneg, toda dober brinjevČek jim je dal pegum, da so dosegli svoj cilj. Popoldne se je bilo zjasnilo in so imeli vsi izletniki krasen užitek. Ko so se proti solnčnemu zahodu razpršile megle, je bil pogled na hribe in posebno še na Triglavsko pogorje diven. Ponosno je zrl oče Triglav zvečer na svoje čestiloe, ki so iz vseh strani, kakor da bi bili ustajali iz zemlje, prihajali na kolodvore in mu še potem iz vlakov s petjem pošil ali odhodne pozdrave. Da se ni pripetilo kake nesreče, je bilo res treba stroge pazljivosti. Is-letniki so bili večinoma Slovenci. — Brez prstanov bodo morali LJubljano zapustiti delavci Vincenoij in Ivan LipoglavŠek ter Matija Mirti, prva dva iz Bošta-nja, zadnji pa iz &apuž v krškem okraju. Navtdenoi so prišli v soboto k nekemu tukajšnjemu zlatarju, kjer jim je prodajalka pokazala na zahte-vanje več prstanov. Med tem je prišel v prodajalnioo zlatar sam in opazil, da sta mu izginila dva prstana. Lipoglavšek je šel takoj ven, zlatar pa je poklical stražnika, da bi vse tri preiskal. Poklical je v to avrho še tretjega nazaj in ko so jih dobro »prijeli«, so ae vdali in dali nazaj ukradena prstana, ki sta vredna 18 kron. Vse tri je potem stražnik povabil na »kolač«. — Slaba praznika je imel hlapea Ivan Kocmsn. Peljal je v nedeljo po Karlovski cesti tako naglo, da ga je moral stražnik ustaviti. Ko ga je vprašal za ime, se mu je Kuc-man postavil in mu nameril zaušniso. To je videl delaveo Anton Struna, ki je prišel stražniku takoj na pomoč, a obenem tudi dobil zaušnico, ki je bila sicer namenjena stražniku. Vkljub temu, da je Kooman med aretova-tijem obdajal stražnika z najlepšimi priimki in ae potem izgovarjal, da je pijan, je dobil aa piruhe ričet. — Golob pismonoša se je saletel v nedeljo v hišo v Župnijskih ulicah štev. 2 katerega je prijel sin učitelja g. Avgusta Adamiia, kjer se se golob nahaja v varstvu. Imel je na nogi v aluminiju zavit.listek, na katerem je zapisano: »O. K. V. št. 156-01 — Pobegnil je v soboto po poldne od zgradbe domobranske vojašnice 341etni prisiljente Jos. Sohmid iz Kitzbtlchla. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 20 Slovencev in 30 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 50 Hrvatov in 50 Slovencev. Na Jesenic* ie šio 30 v Heb 40, v Meran 25 v laomost 50, v Hrušico pa 25 Hrvatov. Iz HrnŠioe je prišlo 50 O^rov — V soboto se je odpeljalo v Ameriko 16 Hrvatov in 10 Slovencev, naaaj je pa prišlo 20 Hrvatov. V H -b je šlo 22. v Ioomost 15, v Meran 25, v Švico 35, v Seme ring 25 na Jesenice 16, v Hrušico pa 17 Hrvatov in 25 Macedonoev. Nazaj je pa prišlo 20 Ogrov. — V nedeljo je šlo na Jesenice 12, v Lesce 18, v Beljak pa 15 Hrvatov. 10 laških zidarjev je prišlo v Ljubljano, 13 pa v Lesce — Zatekel se je pes foxterrir k V. Hrovatu, Miklošičeve ulic • št. 2. Lastnik naj so tu zglasi. — Slovenci v Ameriki. — V tovarni je ubilo v Wauke-ganu 341etnega Ivana Pivka, doma iz Strmca pri Vrhniki. — Drevo je ubilo pri podiranju v Proven-o&lu Slovenca Ivana M a r o 1 d a. Doma je bil z Bok. — Samomor. V Weei NewtoriU se je usmrtil M. Ko-ritnik, doma blizu Zidanega mostu. V Ameriki je bival nad 20 let ter si pridobi lepo premoženje, zato je njegov samomor popolnoma neu&iljiv. * Najnovejše novice. — Maksim Gorki je na smrtni postelji. Jetika rapidno napreduje. — V milanskem domu se je ustrelila velikonočno soboto mlada markiza Marija Pa v al lav i-cini-Visconti iz Tridenta. — Grozen požar. Pri Mont-realu (Kanada) je zgorel samostan Genevičve. Zgorelo je 14 deklic in 16 odrasti h oseb, med njimi šest starih bolnih žen, ki se niso mogle ganiti iz postelje. Mnogo deklic je poskakalo skozi okna ter so se smrtno pobile. — Pok. prestolonasledniku Rudolfu postavijo v lovskem gradiču Majerling spomenik, ki je bil d. sedaj v vili »Acbilleion« na otoku Krtrfu. — Sloveča igralka Odilon je zblaznela ter so jo dali pod ku-ratelo. — Poneverjaloa Georgje-vića, ki je odnesel belgradski eskemptoi banki 10 000 dinarjev, je prijela saksonska mejna policija pri Tešinu * Molitev cesarja Jožefa II« Grof Karol Zay je iz papirjev ce sarja Jožeta II priobčil molitev, ki jo je cesar Jožef b&m sestavil in vsak dan molil. Glasi se: Večno, nezapo-padljivo bitje! Tebe je sama potrpežljivost in ljubezen; ti pustiš, da solncs sije na kristjana in na bogotajoa; oživljajoči dež rosi na polje zapeljanih, kakor na polje pravovernih kristjanov, in seme čednosti je vsejano v srca ajdov in odpadnikov. Ti me učiš, da ti različnost ver ne brani, da bi ne bil dobri cče vseh ljudi. In jaz, tvoj črv, naj bi bil manj strpljiv, naj bi ne dopustil, da te vsak moj podanik po svoje časti? Jas naj bi pre-gan al in s mečem spreobračal one, ki drugače mislijo kakor jaz? Ne, vsegamogočno, vse neskončno ljubeče bitje! Prizadevati si hočem, da bom tebi enak, kolikor ti človek enak more biti — hočem biti potrpežljiv, kakor si ti. Vsako zatiranje zaradi verskega prepričanja mora v mojih deželah ponehati. Kje je kaka vera, ki bi ne učila: ljubi čednost, sovraži greh 1 Hočem biti torej potrpežljiv proti vsem ljudem. Vsakdo naj te moli, večno bitje, po svoji navadi, kakor misli, da je najbolje. Ali morda zaslužijo oni, ki bo v zmoti, izobčenje iz človeške družbe? Ali je strogost in trdoet sredstvo, b katerim naj se srca pridobe in neverniki spreobrnejo. Strgajo naj se sramotne verige nestrpnosti ! Mesto nje naj strpnost in ljubezen za vedno združi moje po-dauike. Vem, da se mi bodo upirali, in to najbolj oni, ki so oznanjevaloi tvoje svete besede. Ne zapusti me, večno, nesapcpadljivo bitje! Daj mi moč v tvoji ljubezni! da ta odpor srečno premagam in da izvedem nauk svojega nebeškega učenika, ki nič drugega ne zapoveduje, kakor: »bodite strpni, ljubite se.« * Zopet tatvina čudodelnega Marijinega kipa. Pobožni ruski narod se še ni pomiril zaradi tatvine Čudodelne Marijine muhe v Kasanu, že se poroča o druofi taki drzni tatvini, in sicer so ukradli ne znani zlikovci kip čudodelne Marije v mestu Ahtvrki (harkovska guber-nija). Ta čudodelni kip se je pri nazal pobožnim Rusom prvič leta 1737, in od tedaj je bil v katedrali v Ahtjrki. Seveda so ga oblekli v plašč, ki je kar odssval od biserov in dragega kameni«, kar )e tudi tatove privabilo. Morda bodo take tatvine Ruse iz-modrile, da je dragocenosti bolje in varneje nalagati drugod, kakor pa na plašfie Marijinih soh. " Otabnoot nemškega župana« Na Nemškem imajo Zupani še neko sodno oblast, vsled česar so ošabni in osorni napram soobčanom. Tako je v bavarskem mestecu Lai-dingen prišel nedavno v gostilno neki rokodelec nekoliko natrkan tar prisedel k mizi, pri kateri je sedel oholi župan ter mu napil z bese-dumi: »Prosit, gospod župan!« 2tradi tolike »predrznosti« in »preziranja« je dal župan rokodelca takoj zapreti. Rokodelec pa je imel toliko poguma, da se je pritožil na kazensko sodišče, ki je obsodilo brezobzirnega župana v štirim«s>čno ječo. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 25 aprila. Povelikonočno zasedanje poslanske zbornice bo razdeljeno na dva dela Zbornica bo zborovala od 3. do 13. oziroma 15. maja. V tem času pride na razpravo carinski tarif, italijanski vseučiliški zakon in obrtna novela. Modus procedendi še ni določea Najbrž bodo posebne seje za razpravo o carinskem tarifu. Po 13. oziroma 15. maju se snide češki deželni zbor in 20. maja zopet državni zbor. V tem drugem delu zasedanja se hoče rešiti proračun in trgovinske pogodbe. Dunaj 25. aprila. Soproga 1. sekcijskega šefa v ministrstvu notranjih del, grofica Pace, hči bivšega deželnega predsednika kranjskega barona Winklerja, je v starosti 41 let umrla. Dunaj 25. aprila. Listi beležijo z vso rezervo govorico, da pride cesar Viljem v Benetke in da se tam snide z ministroma Tittonijem in GoIuchowskim. Dunaj 25. aprila. 54 let staro zasebnico Natzler, ki se je bavila s posojevanjem denarja, so našli umorjeno v njenem stanovanju. Umorila jo je njena dekla, ki so jo v Olomucu prijeli in ki je svoje dejanje že tudi priznala. Od zneska 52.000 K je morilka vzela samo 100 K. Budimpešta 25. aprila. Listi potrjujejo, da pride cesar še enkrat v Pešto in da se stori tedaj zadnji poskus, rešiti krizo. Določeno je že, da sprejme cesar Szella in Andrassyja. Rusko-japonska vojna, Pariz 25. aprila. Brodovje admirala Koždestvenskega je istinito zapustilo zaliv Kamran in odplulo proti severu, šest ur po svojem odhodu, ob 7. zvečer, je srečalo kakih 20 ladij broječe japonsko brodovje. „Temps* poroča, da se je tedaj čulo mogočno streljanje na morju. Petrograd 25. aprila. Uradno se razglaša, da francoska vlada glede postopanja admirala Rožde-stvenskega ni sporočila ruski vladi prav nobene želje, in tudi ni imela vzroka, ker ni Roždestven-skij ničesar ukrenil, kar bi kršilo francosko nevtraliteto. Pariz 25. aprila. „Agence Havas" javlja, da je nemogoče, da bi bilo moštvo desarmirane ruske ladje „Dijana" ušlo na baltiško brodovje, ker se navzočnost moštva vsak dan kontrolira. Bratje Sokoli! Pogreba brata Mihe Gregorca, uradnika banke ■ Slavij e", ki bo v srede popoldne, se udeležimo korporativno. Pridite pomoŠtevilno! Zbirališče: društvena telovadnica v sredo ob popoldne. Na zdar! Odbor« Takozvana razburjenost dojenčkov, katere znak je, da otroci vpijejo, da so zelo nemirni in malo spe in se zelo radi straše je v največ slučajih, posledica časovnega zaprtja, katero povzroča izključno preobili zaužitek močnega mleka mlade živine. Ako se pa primeša primerno razredčenemu mleku Kuiekejeve otroške moke, katera povzroča jednakomerno drobno zgoščen je sirovin snovi v črevesu, poneha zaprtje in nevarno vrenje v črevesu; otroci postanejo mirnejši, dobe laliko spanje in dober tek, ter se primerno lepo razvijajo. Ubt milijonov kosov Doeringovega ■Tli I rnila s sovo ee je razposlalo do m Jz-jr konca leta 1904 Nobeno drugo milo m m \ ne more pokazati takega uspeha. |L^J Ta poraba je najboljši dokaz za dobro kakovost in izvrstni učinek tega izdelka. Zavračajte manjvredne posnetke in zahtevajte samo Doeringovo milo s sovo, ki se dobiva povsod po BO v. kos. 1094-3 Se doti povsod! 571 neobhodno potrebna zobna Gremo s vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave Umrli so v Ljubljani; Dne 20- aprila: Adolf Hortner, sprevodnikov sin, 4 dni, Resljeva cesta 23, življenske slabosti. Dne 21. aprila: Barbara Mader, zdravnikova vdova. 83 let, Križevniške ullice 2, ostarelost. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni karu dan. borze 24. aprila 1905. Haložbenl papirji. 4e, majeva renta . . . 4° c srebrna renta 4° „ avstr. kronska renta 4% . zlata „ 4° 0 ogrska kronska „ . . *•/, n zlata « • • 4% posojilo dežele Kranl&ko **/••/. «'/,•/. •8/t% •V/. • •v posojilo mesta Spitet r „ Zadar . bos.-here. žel. po*. 1902 dež. banka k. o. ■ e » i. Sw .. ist pisma gal. d. hip. b. pest. kom, k. o. a. 10«/0 pr....... rast. pisma Innerat. hr. ogrske cen. • . . . s. pis. ogr. hip. ban. b n dež. hr. Denar 100*45 1O030 100*50 119-65 »7 90 118-40 99-50 10050 100'- 101-65 10015 100*16 101 25 107-66 100-50 100-60 100-20 ob I. ogr. lokalnih že- j leznie d. dr..... 100*— *Vi0/o obl* 5ešk« md* banko*. j 100-76 4°/o prior. Trst-Poreč lok. žeL 99*— 4°/0 prior. doL žel..... 99-60 S% „ jnž. ŽeL kap. Vi Vi • 318 60 **/«•/■ *TBt- P°8- ** *el" p* °- ' 10l'lb Srečk«. Srečke od 1. 1860', .... 193*50 , „ „ 1864 ..... 288 — B tizske...... 168 85 „ sem. kred. I. emisij« . ! 310'— n n. » . j 808-- a ogr. hip. banke ... 281-— . srbske a firs. 100*— . 109 — B turške...... 143 60 •Bazilika srečke.... 27-20 Kreditne a . . . • 485*— Inomofike ■ . • . . 70*— Krakovske » • . . • 89*— Ljubljanske » • . • • 86'— 4>vst. rad. križa . . . . . 66*75 Ogr. B b ■ • • • • 38-— Bvdolfove ■ .... 6b'— Balsbnriks ..... 74-— Dunajske kom. B • • • • 639-— DeLulec Južne železnice ..... 90*60 Državne železnice . . . • 666 60 Arstr.-ogrske bančne delnico . 1648 — Arstr. kreditne banke . . • 664'— Ogrske , „ ... 771 - Zimostenske B ... 247-50 Premogokop r Mosta (Bruz) . 658 — Alpinske montan..... 638 50 Praske žel. in dr. dr..... 2672 — R-taa-Muitavi...... 647-25 Trborljske prem. dražbe . . 268-— Arstr. orožne torr. dražbe . . 618-— Češke sladkorne dražbe . . . 167'— Valut«. O kr. cekin....... 11*30 20 franki........ 1907 20 marke. ....... 23-4» Sovereigm....... 23*92 Marke......... 11712 Lažki bankovci...... 95 40 Rnbiji ......... 262 60 Dolarji......... U «'84 10065 100- 50 100*70 119 85 98-10 ! 118 60 j 101*- I 101- 60 100-10260 10065 100- 66 101- 95 108*50 101-50 10110 101*20 101*— 101*75 100'— 32060 102 15 195-50 2»2- -170 85 319 — 315 — 286 — 114 — 144 60 29 20 494-— 83-94 — 72 — 58 75 40-— 69 — 8370 649 — 91 50 657-60 1658 — 665-— 772 — 249-— 661-80 639 50 2674 — 649-25 272 — 620 60 169 — 11*34 19*09 28-61 24 — 117*32 96-60 263-50 6 — Žitne cene v Budimpošt!. Dno 26. aprila 1906. Termin. Pienica aa maj .... Pienica , oktober . . . Bi a april .... Korusa . mai .... Oves b maJ Efektiv. Nespremenjeno. 100 kg. K 17-34 100 100 100 100 16-32 13 28 1454 1380 Meteorologično poročilo. *tSSaa nad morjem 806*1. Srednji mčnl tl*k 7860 mm i < 21. 22. 33. Cas opazovanja Stanje barometra v mm 9. zv 7. rj. 9. pop B. zv 7. asj. I. pop 7*47 725 8 727 1 I* 10*4 89 120 Vetrovi al. jzahod si. jvzh. p. m. jvzh 7302 733 0 732 0 90 62 90 si. szah. brezvetr. si. szaho-l Nebo oblačno oblačno oblačno oblačno megla pol. oblač Srednja temperatura petka in sobote: 96' in 91*\ nonnale: 107* m 10*8". Mokrina f 24 urah: 4*4 mm in 10 mm. Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je gospod Mihael Gregorec asistent banke „Slavije- danes dne 24 aprila ob 11. uri po noči po dolgi mučni bolezni, previ den s sv. zakramenti za umirajoče v 25. letu svoje starosti, mirno v Gospoda zaspal. Pogreb bode v sredo, dne 26. aprila ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti Sredina Bt. 14, na pokopališče k Sv. Krištofu. Sv. maše zaduSnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin. V Ljubljani, 25. aprila 1905. 1350 Žalujoči ostali. (Mesto posebnega oznanila.) Potnik želi službo premeriti, Penudbe pod ,.Vpeljan" upravni-štvu „Slov. Naroda". 1343—1 Zahvala. Za vsestransko podane presrčne dokaze sočutja med boleznijo in ob smrti gospe Barbare Mader kakor tudi za lepe darovane cvetice in za časteče spremstvo na poslednje počivališče izrekamo najtoplejšo zahvalo. 1349 V Ljubljani, dne 25. aprila 1905. Žalujoči ostali. Izurjene šivilje in vajerake 13421 gSJr"~ se sprejmejo na Karlovski cesti št. 6. Suflerko sprejme Dramatično društvo v Ljubljani. Sposobne moči, ki bi imele ve-Belje, naj se oglasijo pri odboru dramatičnega društva. Posel sutlerke se lahko opravlja poleg drugega stalnega posla 1346-1 ^ Proti debelosti Nov način notranjega in zunanjega zdravljenja debelosti, brez porabe zdravil in brez premene hrane ali načina življenja. -=-r— Da postanete vitki in si obenem utrdite zdravje, rabite samo ;v||gp - pristno italijansko ||fal IIlHO ki so je iznašli čč. kapucinci. — Nič več debelih teles, nič več - 'krepkih bokov, ampak mladostna vitkost, barmonska rast in Po vporadi. graciozna oblika stasu brez izpremenitve načina življenja. Hrane p VMraho ni treba preminjati. Ni zdravilo. Preprosto prijetno zdravljenje brez vsake ™ f^ ■ nevarnosti. Piirodni izdelek ki zdravju ne škodi, za kar jamčimo. Prirodni učmek. Samo hvalna priznanja. Ural milo stane z natančnim navodilom v škatljah s tremi velikimi kosi po 250 ct K 10— 6 kosov K 16—, 12 kosov K 30— s poštnino in carino vred po pov-zetiu ali če se posije denar naprej. Za enkratno zdravljenje je treba vsaj 3 kosov. — Naročila naj se naslavljajo na izključljivo upravičenega tvcrničarja Lodovico Pollak v Milanu (Italija). Pisma stanejo 25 h, dopisnice 10 h. — Dopisuje se v vseh jezikih. 417-6 Glavna zaloga za Avstro Ogrsko M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstr. 45. preselitve. *;•.*•:r*'*.\ v:v-*-.rV;v N . j.-v^ - n ll se preseli iz dosedanjih uradnih prostorov v mestni hiši na Mestnem trgu v -->g; svojo lastno palačo •šs«- v Prešernovih ulicah št. 3 (prej Slonovih ulicah) - I. nadstropje - kjer prične nradovati dne 1. Tr\CL$et letos. V Ljubljani, dne 21. aprila 1905. 1323-8 Ravnateljstvo Mestne hranilnice ljubljanske. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po n^raznovrstneJBih kombimv cijai pod tako ngodnimi pogoji, ko nobena druga ssavarovalnica. Zlasti je ugodno aavarovanje na doživetje in smrt a amanjSujočiini se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividendo. Proda se po ceni nekaj hišne oprave. Povpraša naj se Pred škofijo 20, II. nadstropje. 1347—1 Stanovanja! V novi enonadstropni hiši na Vrhovčevi cesti (škofovsko posestvo nasproti Št. Petrski cerkvi), se odda za avgustov termin več stanovanj po 4, 3, 2 in 1 sobo, z vsemi pritiklinami in vporabo kopalne sobe in pralnice. Hiša ima lepo solnčno lego. Več se izve na stavbišču zvečer od 5.—7. ure, sicer pa Hilšerjeve ulice št. 5, I. na levo. 1345—1 Lišajasti ljudje tndi taki, ki niso nikjer našli zdravja, naj zahtevajo zastonj prospekt in po. verjena izpričevala iz Avstrije. 5 Lekarnar C. W» Rolle Altona — Bahrenfeld (Elbe). Stanovanje z dvema sobama ne išče za avgustov termin. 1341—1 Ponudbe se prosi pod „Malo stanovanje", poste restante, Ljubljana. Gospodična r NOVO! "S 3van Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zanimalo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, Se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem delu ,,HiSa Marije Pomočnice44 ^n brani svoje umetniško stališče. Izza PreSernove „Nove pisanje'* ni bila pozneje več napisana nobena boljSa in ostrej&a satira. Da 86 je pokazal Cankar iznova tudi mojstra v slogu in jeziku, ni treba poudarjati. Knjiga je izSla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—46 Cena: brofi. 2 K; po poŠti 2 K 10 v.; eleg. vez. 3 K 20 v.; po poŠti 3 K 30 v. Založništvo £• Schwentner v Ljubljani Prešernove ulice Št. 3. s trgovskim karzom in večmesečno prakso v komptoarju, zmožna stenografije in pisanja na stroju, želi čimpreje vstopiti kot komptoaristinja ali kot bla-gajničarka. — Ponudbe pod „komptoa-ristinja" upravništvu „Slov. Naroda-. Stanovanje obstoječe iz 3 sob in vseh pritiklin, se odda takoj ali za avgust v novozgrajeni hiši z vrtom. 1279-3 Pismena vprašanja pod ,,Stanovanje 250" na upravništvo „Slov. Naroda-. Mirna stranka (3 osebe) išče za avgustov termin stanovanje s štirimi parketiranimi sobami, če mogoče vsaka z dvemi okni, s poselsko sobo za dve osebi, kopalno sobo in pritiklinami. Naslov pove upravništvo wSloi Naroda". 1272 V konkurzno maso Ferdinanda Keršlča, trgovca v Spodnji Šiški št- 22, spadajoča špecerijska zaloga in prodajalnična oprava se vsled sklepa odbora konkurznih upnikov proda iz proste roke. Zaloga špecerijskega blaga cenjena je na 2152 K 57, prodajalnična oprava pa na 162 K 50 h ter se mora kupnina plačati takoj na roke oskrbnika ktu kurzne mase, ko se kupna ponudba sprejme. Zaloga in oprava se zamore ogledati ter se je v to svrho in radi vpogleda v cenilni zapisnik zglasiti v navadnih pisarniških urah pri oskrbniku konkurzne mase gospodu dr. M. Pircu, odvetniku v Ljubljani, Kolodvorske uliae It. 2*5, pri katerem se naj vlože ponudbe do 29. aprila t. I. 1323-1 Ljubljana, dne 20. aprila 1905. Konkurzno oskrbništvo. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C kr. ravnatelj stro drž. železnice v Beljaku. V tia-ren od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobc vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inom ost, MonakoTo, Ljubno, ces Selsthal v Auesea. Bol n ograd, ces Klein-Reifling f/ Steyr, v Lino, na Dunaj vis Amstetten. — Ob 7. uri 5 m ajutraj osobni vlak v Trbiž, PontabeL Beljak, Celovec, Fransensfeste, Ljubno, D a naj, a« SeUtial v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Pisen, Marijice /are, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, ces Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 64 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selrthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli &m See, Inomost, Bregenc. CurUi, Ženeva, Pariz cea Am tetten na Dunaj. — Ob 3. uri 66 in popoldne osobni vlak V Trbiž, Smohor, Beljak, Celovec, Franaensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejsvice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vara, Karlove vare, Prago, (direktni vos I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj cez Amstetten. — Ob 10. uri poaoci osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voa I in H. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m ajntraj v Novo mesto, Stražo, Topbce, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. isto tako. — Ob 7. uri 6 m zrećer » Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. m m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo Inomost. Franzensfeste. Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz L in II. raa). -Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak is Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak % Dunaja Cez Amstetten, Lipsko, Prago (direktni voz I. in II. razredu), Francove vare, Karlove varj, Heb, Marijine vare, Plzen, Budeievice, Solnograd, Line, Stevr, | Pariz, Ženevo, Čarih, Bregent, Inomost, Zeli ob Jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. un 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, lno-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnograda čez Klein-Reifling, iz Stevrs. Ltnca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA l2 NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta ii Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8 uri 36 oa. zvečer iatotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. ari 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoći samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 8. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob I uri 10 m ivaosr. Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhod« je označen srednjeevropskem času ki ^e za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 ww tt-zsl jexaa.neL zavarovalna banka, v Fra-fl, Raz. fondi: 29,217.694*46 K. Izplačan« odškodnine in kapitallje: 78,324.623-17 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države B VIMkesI MlovanuLio • nraroflao upravo. 5—47 Vh poj mu tU djsj« Generalni zastop v Ljubljani, iegar pisarne bo t lastne) bandnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti poSamim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj iu najkulantneje Oživa najboljši sloves, koder posluje Dovoljuje i a čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni vodnik: Dr. Ioan Taviar. Lastnina in tisk „Miredne tiskarno11« ^206