T r5 Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto - - - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 iTTI List slovenskih delavcev v Ameriki, The largest Slovenian Daily rn the United States. Issued every day except Sundays a and legal Holidays. 75,000 Readers. -ELEfON: CORTLANDT 2876. Entered m Second Glase Matter. September 21, 1903, at the Pott Office at New York. N Y under the Act of Confrrew of March 3. 1870 TELEFON: CORTLANDT 2S7Č NO. 302. — ŠTEV. 302. NEW YORK, WEDNESDAY, DE CEMBER 24. 1924. — SREDA, 24. DECEMBRA 1924. VOLUME XX XII LETNIK XXXII KAJ PRAVIJO NEMCI BLEDE OKUPACIJEljr^SSt Berlin izjavlja, da bo mirovna pogodba kršena, če se ne' izprazni Kolina do 10. januarja. - Protestne izja-; Naroda • ^odnja številka ve so bile poslane v Pariz, London in Bruselj, —j i*de v petek, dne 26. decembra. Nemška vlada je ponovila svojo izjavo, da je zado-j Uredništvo. stila vsem svojim obligacijam glede razoroženja. ^J^uZ^rs^^a^ifiuS^^^. • Berlin, Nemčija, 23. decembra. — Ker pričakuje DD Al/H D TV U 7inpW| nemška vlada neugodnih vesti od medzavezniške voja- rilAf UEnA I LAllLVi sive kontrolne komisije, je informirala Pariz, London in Bruselj, da bo smatrala ueizpraznenje Kolina dne 10. j januarja za kršenje versaillske mirovne pogodbe in dc-| govora glede Dawesovega ivnčria. JUGOSLOVANSKA KRALJEVSKA DRUŽINA. MRS. ELSIE SWEETIN zavezniških deželah bodo ust- ;Mrs. Sweetin, ki je obtožena, da je zastrupila svojega moža in j pastor Hight, ki je zastrupil svo- j jo ženo, bosta najbrž še danes; izvedela za usodo. — Postavno duševno zdrav, medicinsko pa blazen. Mount Vernon, III., 23. dec. — Nemški poslaniki v meno sporočili dotičnim vladam to naziranje nemške vlf.de. Dejsfcvc, da ne bodo .Angleži dne 10. januarja Izpraznili Kolina, temelji baje na poročilu medzavezniške komisije glede nemškega razoroženja. Pro v i zori eno poročilo je bilo že sporočeno svetu poslanikov, ki se bo v kratkem sestal v Parizu- To poročilo opisuje različna kršenja razoroževalnili določb mi-' Elsie Sweetin in pastor Lawrence rovne pogodbe, katere je baje zakrivila Nemčija. jlligh-t, ki sta obtožena, da sta za- Zavezniki niso pokazali nobenega namena, da zapu- strupila Wilforda Sweetina ter že-ste Poreiisko pred svojim odhodom iz Ruhra. Navidez- i no pastorja, bosta najbrž izvedela no trdno stališče Nemcev je baje posledica notranjih za-j še danes zvečer, kažna usoda ju flrejc. Vse stranke hočejo, da se uravna porenski prob-leaka. leni predno bo stvor jena nova vlada, da ne bo treba na-j Obramba je včeraj zaključila valiti na nobeno koalicijo krivde, da ni bila Porenska iz ! svoja izvajanja, v katerih je sku-praZli jena t Šala dokazati, da ni prejšnji izrlolnjene vse zahteve, docim se vrse pogajanja gitede dnhovnik w t.eraveč otrcrk izvedbe nadaljnib. ^ |z duševnimi zmožnostmi desetlei- 8 vet posMnikov je poslal Nemčiji 5. niti r ca poslani--r.ega dečka, co, V kateri je bilo navedenih pet točk glede razoroženja, Mesto da se ga zasleduje radi katerim naj bi Nemčija zadostila. Te točke so bile: umora, naj se ga rajše predstavi — reorganizacija policijske sile; otroškemu sodišču. predaja'neavtoriziranega vojnega materijala; Tekom svoje prakse se je pečal preosnovanje vojno-materijalnih tvornic; j dr. Anderson s približno 10.000 in proglasitev novih postav, ki prepovedujejo u- slučaji duševnih bolezni iu tekom V07. vojnega materi jala; J-svojega pričevanja je rekel: rekrntiranje za armado naj se vrši soglasno zj — Našel som, da trpi na števii-določbami versaillske mirovne pogodbe. |nih halucinacijah in povedal mi V dobro informiranih krogih se izjavlja, da ne bodo je> da & «teviinjo ^mrlo sestro HERRIOT IN KOMUNISTIČNA AGITACIJA Francoski ministrski predsednik Herriot se norčuje iz komunistične nevarnosti. — Prosil je inozemske poročevalce, naj zanikajo vznemirljiva poročila. — Pravi, da se komunistične vrste redčijo. — Francoska vlada bo z največjo eneržijo zatrla vsak poskus vstaje. ummwooD * imoaawooa. vj Slika nam predstavlja jugoslovanskega kralja Aleksandra, njegovo ženo Marijo in jugoslovanske ga prestolonaslednika Petra. i Glavna obrambna priča je bil DELAVCI ZAHTEVAJO NEMŠKA REPUBLIKA PIVO IN LAHKA VINA IN LIGA NARODOV Delavci zahtevajo, naj governei Nemčija zahteva proeti status v Smith pospeši tozadevno giba-. Ligi narodov. — V slučaju kon-nje._Nadaljni predlogi drža\- flikta noče Nemčija prevzeti ni- ne delavske organizacije. Albanly, N. Y-, 23. decembra. Izvrševalni svet državne delavske Vstop Nemčije v Ligo narodov na federacije je predložil governerjm j prihodnjem zborovanju Lige se \ porodila vojaške kontrolne komisije, ki bo vloženo po praznikih. Pariz, Francija, 23- decembra. — Nemški napori, vprizorjeni v vseh zavezniških glavnih mestih, da se za-:r<»to\i izpraznenje kolinskega ozemlja do 10. januarja, bodo najbrž ostali brezuspešni. Belgijski minister za zunanje zadeve, Hvrnans, je informiral nemške era poslanika von Kellerja, da ne moro Nemčija pričakovati izpraznenja do onega časa, ker ni še dovršeno poročilo vojaške kontrolne komisije in sicer v davnem radi nemškejra pasivnega odpora. in hčerko. — Rekel mi je tudiT da je vedno stal ob božjem prestolu in da j je vedno izvajal božja povelja. — Po mojem mnenju je llight postavno duševno zdrav, a zdravniško je blazen, plen takozvane psihoze. V medicinskem oziru ne more llight razločiti med dobrim in slabim, a postavmo lahko stori to. POSLOVILNA IZJAVA FRANCOSKEGA POSLANCA. Washington, D. C., 23. dec. — Dosedanji francoski poslanik v zveznem mestu, .Jusserand. je šel, štiri leta pritiskale na to v Ateni, lji naših sonarodnjakov, ki so takoj po balkanski vojni prestopili v Grško. Državljanski status teli naših sonarodnjakov še do dane-? ni urejen, dasi so naše vlade cela v pokoj ter izjavil, da bo Francija že plačala svoj dalj? pni Združenih državah. Treba ji je le dovoliti dosti časa za to. SPREJEM AMENDMENT A GLEDE OTROEL&EGA DELA. Albany, K. Y., 23. decembra. Državna delavska organizacija je spregela amendment k zvezni ustavi. ki se izreka probi delu nedo-letmh in otrok. NAŠA NEREŠENA VPRAŠANJA Z GRŠKO. Ob priliki odpovedi srbsko-grške pogodbe spominja heogradska "Politika" na nekatera vprašanja, ki fiO doslej nerešena med obema državama. Omenjeni list pravi: "V Solunu je okrog 400 obite- da se to vprašanje uredi. Smithu večje število predlogo\. da jih upošteva pri izdelovanju svoje novoletne poslanice na zako-nodajo. Ti predlogi so razdeljeni na tri razr«xle. Tičejo se delavskih odškodninskih postav, amendment ov k državnim t polovico manj ljudi kot lansko leto. "Povedal sem vašim francoskim stanovskim tovarišem, da je vlada zmožna zatreti z največjo eneržijo vsak poskus, katerega bi se vprizorilo. da se m »ti mir dežele. Trdno pa sem prepričan, da se kaj takega no bo pripetilo. Povejte svojim rojakom, da je Francija mirna in da hoče uživati mir. Maloštevilni so oni, ki so se dali preplašiti le od namišljene nevarnosti." Camille Avmiird, ravnatelj lis^ta La Libert o, Hen-son Deon. upravitelj in Paul Cliautar, poročevalec, izjavili, da ne bodo stavili nikakih nemogočih pogojev. Nemčija bo pripuščena pod modificiranimi po^ goji ali pa bo treba modificirati versailLsko mirovno pogodbo. Celo stališče Nemčije je obraz-ložem o v naslednjem delu Strese-mannovo poslanice: — .e hoče aklivno udeležiti teh konfliktov. Prosi le. da na j se vzame vpoštev njeno izjemno slalf-s«-e. ko se bo določilo njene obliira-cije kot članica Lige. V drugačnem slučaju bi se ne mogla s l°ra. da bi postala članica, odpovedati svoji pravici do zadnje obrambe razoroženega naroda, pravici do nevtralnosti. t if-nili izjav. PAPEŽ PIJ XI. JE ZBOLEL NA SKLENITEV POGODBE MED INFLUENCI. Rim, Italija, 22. decembra. — Papež Pij XI. je zbolel na itn flue n-ci. Zdravniki so mu naročili, naj ostane par dni v postelji. V splošnem njegovo zdravstveno stanje ni apasno. GROFICA KAR0LYI LELA. JE ZBO- ga je dosedaj na dirkališču. Oče te misli jc generatnn kongres za konjsko industrijo, k izboruje sedaj v Parizu. Člani kongresa so prepričani, da je konjsko meso zdravo in zavžitno, če se ga pripravi s primerno omako. PRETEČA STAVKA GODCEV. Chicago, 111.. 23. decembra. — Tukajšnji godci so za pretili s stavko, če bodo netmijski godci še nadalje sodeloA-ali pri radijskih koncertih. bi to značilo umešavanje Lige v notranje zadeve angleškega imperija. Sodeč po privatnih komen tarjih bodo pa nekateri zastopni ki »nasprotovali naprorom, da se naloži celo breme odgovornosti na njih pleča. Zahtevajo baje. da prevzame tudi angleška vlada del odgovornosti. Konferenca bo tudi razpravljala o varnostnih predlogih, ki naj bi stopili na mesto Ldginega protokola. kajti priznava se. da ne more/ imperij zavrniti enega predloga. ne da bi stavil na mesto njega drugega. STRUPENO ŽGANJE. Grofica Katarina Karolvi, ki je dospela novembra meseca v Zdr. države, je zbolela na vročinski bolezni ter se nahaja v Post Graduate bolnici. Zdravniki so prepričani, da ni njena bolezen resna in a jo bo lahko prestala. Grofica je zbolela po nekem pre-vavanjn na Cornell vseučilišču, a je imola vendarle še nad al jn a predavanja v Bostonu in Yonkersu. RUSIJO IN JAPONSKO. Tokio, Japonska. 12:J. decembra. Japonska vlada je sklenila /. Rusijo pogodbo, itikajčo se otoka So-kolina. Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali. V kratkem časn smo ga prodali več tisoč. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto izvodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se požu-rijo, da n'e bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO, 82 Cortlandt St.. N. Y. C. Strupeno žganje, katero razpe-čavajo butlegarji ob praznikih, je zahtevalo že cev kot trfideset žrtev. Xadaljni bolniki se nahajajo v Bellevue bolnici, nekateri tako bolni, da dvomijo zdravniki o njih okrevanju. Vsa svarila, objavljena od zdrav stvenih oblasti in prohibicijskega urada ne pomagajo nič. in ljudje so še vedno taki kot so bili. skrajno neprevidni ter zaupni, kadar pri de žganje vpoštev. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽEN!!! DRŽAVAH. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJTJ. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 Din. _ $15.90 2000 Din. —$31.60 5000 Din. — $78.50 Pri nf^yi'ih, ki znašajo manj kot kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni urad". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE. 200 lir .......... $ 9.70 500 lir..........$23.25 300 lir .......... $14.25 1000 lir..........$45.50 Pri naroČilih, ki znašajo man£ kot 20t lir računamo posebej po 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte Jn izplačuje Ljubljanska kreditna banka t Trsta. Za po-šiljatve, ki presegajo PETTISOC DINARJEV ali pa DVATISOČ L.IR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, freteool Dinarjem ln Liram sedaj ri gtslrn, menja m vetfcras ta myc> 4akovano; is tega razloga gam nI mogočo podati natančno eene vnapro - -ačunamo po eenl tistega dno, ko aara pride podani denar v roke. ?OSlLJATVE PO BEZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * ^AJKBAJŠEM ČASU TEB RAČUNAMO ZA STROŠKB $1. Denar nam je poslati najbolje po DamesHe Postal Money Order aH po Now York Bank Draft. FRANK SAKSEB STATE BAKE 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 4t8T. I' ' II 1 \ \ ni il111^ ■!» ■ # GLAS NAROHA. 24. DEC. 1924. r "GLAS NARODA" 1 I pjtvmi M|LY| 1 >auN an« PuMlaha« W» ANK MKI2II. Pra Imiii rvblishixif OoafUf 1A Cora oration) ■Maart L««fl« HNIVIR, Traaa an PUo* ot ■u»l»>— 0§ Uf Corporation antf AUrtim mt Abov« OfflMrai M Cortlantfl Kmj Borouah of Manhattan. Naw Yav* CWv. N. V. • • L A 1 NARODA" (Vola* of tha Paopla) iMHti Inrr Day Kxcapt tundaya an« MalMaya. Ca mu lata valja IM* aa Amarlko .Za Naw York um «Ma lata .w. tn Kaoaft ............. 9V.0(|za pel lata - fr.oa •8.19 ca am teta ... — -■_____ttJolza Inozemstva aa Ml* MM |7.M Ca Mn lata .......... 91.M*za pol lata .......... — - •s.ao Subscription Yearly |6.0# Advartlaamant on Agraaman« '•las Naratfa' Izhaja vsaki dan Izvzemkl nadolj l7i ara&nlhov. mplmi KM po4fiM im •ijaf — Monay Ordar «n«i *r«]flB}i osebnosti m n. prlobfiujejo Denar n*| s. bla«ovoU Pri spremembi kraje naročnikov, prosimo, da aa arralllCe nuna si. da. hitreje najdeno aaalovnlka ao- -•LA« NARODA" Wraat. Borouah ot Manhattan, Na» »Mfc. • ▼alaphonoi Cortlandt 287« "CARICA VSEH RUSOV". ŠCUVANJE NA VOJNO Tako približno si predstavljamo "kajzerja ter ostale Po Ameriki potuje ruska, velika krepriiija Feoilorovna. koje mož so je pred kratkim proglasil "carjom vseli Rusov". Kneginja je vnukinja pokojne ausrleske kraljice Viktorije. Promocija. Na vseučilištu v Paflovi je pro- nišee prostovoljno zapre pred u ' m oviral doktorjem prava Fran jo vozom iz zaledja. Zahvetali so i?.- • redne delovne ure. da bi se nagro-madoni vajrnmi moigli izprazniti, ali na meradajnih mestih nočejo . n; > > je preprirail, da se pripravljajo japoil. militarist je pretepel na Korzu pred kavar- me slišati o tem lin ravnateljstvo in raditepa ima uovore, ki jill bodo zares spravi- no 'Garibaldi' v Gorici fašist Cm., državnih železnic se je odrezalo z. nijse] ' do NOchts zdravnika dr. A. de Flo- izjavo, da je prist araisč? A it,t. Ema • • ~r i i 1 v . j P in ii r. l*>». nn n T- r\ i ■»■»»» <1+ ta r-\ ' V knjigah za mladino se glasi, da so mladi vroeekrv-neži vsako leto bolj bojeviti, dokler ne dosežejo moških let. zagovornike velikih armad in velikih mornaric, ki neprestano napovedujejo izbruh novih vojn. To pa seveda ni resni<"no. Ljudje niso tako dosledna bitja, kar je lahko stp^oznati iz shieaja kongresnika Brittena. Namenoma ali sliirajno se je k on grešnik Britten naenkrat povzpel na stališče najbolj aktivnega "jingo-ja", v kongresu. Ni le najbolj navdušen zagovornik velike mornarice, Toneiie iz Trsta, temveč obenem tudi najbolj neumoren kritik uspehov, katere je dosegla watehingtonska razoroževalna konferenca.' S pasjim bičem On je na vojno li na to misel. Kljub temu pa ni bil Mr. Britten vedno tako krvolo- rija. Imela sta neko^ea^tno afero -i ki pa ie bila te dtni likvidirana. /,;. cen človek. i . : , . , . . v . . . .. , . . . , - -j . -, , to je ta napad se toliko bolj raz- Bil je cas. ko .]e bil tak prijatelj miru, da je celo gla- buriI Nodlls 1P soval proti vstopu Amerike v evropsko vojno- oni junafc ki je nekoč napa lei tu- Bil je čas. ko je predlagal amendment k vojni resolu- iVl posjanca ath>1 je 7 V kongresu je tudi vložil predlogo, naj se oprosti vo- voza .prišel pod kolesa. jaške službe vse ameriške državljane nemškega in avstrij skega izvora. ! Preveč radi si predstavljamo svoje ognježrce kot ljudi kristalnih neomajlmih nazorov in premalo tako kakršni so v resnici. V pojasnilo stališča Brittena glede zadnje evropske'je županovo lici in oče kot žu vojne, si moremo zapomniti, da predstavlja Britten deveti pain je izvršil uradno opravilo, illinoiski okraj, ki ima v več kot povprečno kvoto nem-) predpisano po italijanskem zako-škega prebivalstva. |nu- Tako ^ 0150 Pom,nil sv°j° h^er Navdušenje Brittena za veliko mornarico je mogoče posledica dejstva, da spada v njegov okraj Chicago. Nekateri ljudje pridejo na svet odločni, dočim si drugi pridobe odločnost šele v javnosti, kot zastopniki volil-cev. Na prvi sprana našega lista je danes slika jugoslovanskega kra- Novice iz Slovenije. Na Francosko ga je pošiljal denarja že odposlal po banki in da Dme 2. decembra je prised el \ Kajfeževi gostilni v Florijanski u- lja, kraljice Marije in malega Be-jdieS k delavcu Rudolfu Zorza z Iga terčka, ki se najbrž še ne za ve a a j tuj možakar in mu med pogovo-svojega kraljevskega visoeaustva. rom obljubil, da mu preskrbi delo Izmed vseh je on še najbolj srečen in zavidanja vreden. v Franciji. V to svrho mu je lahkoverni Zorza izročil svojo izkaz- Morda bo na stara leta pripore- nieo, izdano od Borze dela. nakav doval svojim otrokom in vnukom .1 sta se po par kozarcih poslovila. — Vidite, jaz sem se rodil v ea- j Dne 4 dec. pa pflide nakrat v Ljub-su. ko so vladali kralji in cesarji, j Ijano žena Zorze -in mu pore. da se Toda tiste vlade je bilo kmalu ko-! je zgladi pri njej neznan moški z COPYRIGHT UNOEMWOOD * UNOIPWOOa M. V. Jugoslavia irredenta. vi fašLstovsko glasilo. , lahko k drugemu pristopi. Precej mas je, ki ^padamo pod obe Jednojti. t>ru»tro je nekaj res po- trebnega, posebno se ga vsak član spomlinja, kadar je bolan. Prav pridno čitam Glas Naroda in kohvno "Peter Zgaga'', ki udriha zdaj po enem. zdaj po drugem. Včasih prav res tako pove. da či-tatelja kar smeh lomii. Santa Clans se približuje. Mislim. da bo primahal z prazno vrečo. H koncu tega malega dopisa veščim vsem sobratom m prijateljem vesele božične praznike in srečne Novo leto. Tebi Peter Zgaga, pa želim nunogo uspeha v prihodnjem letu. Drugič kaj več. Celoletni naročnik. Iz raznih krajev države. Med vožnjo Bijelo-Polje - Mo-star v Hercegovini, je zdrknil luk-•sufcni avtomobil, v katerem se je nahajal .samo šofer v 30 m globok prepad in se popolnoma razbil. So-fer je bil težko ranjen. — Pri Pan-čevu-je tovorni vlafk na železniškem preilazu zavoenl v poln voz koruze. Na vozu se je nahajal posestnik Jakob Leinderberg. ki je vsled sunka odletel z voza in priletel naravnost na glavo-. Bil je takoj mrtev. — V Beogradu se je rad nesrečne iljuibdwri ustrelil Čeh Emanuel Sonček, uradnik zararoralne družbe "Starije." "Goriška Straža" zopet njena. 1. dec. zjutraj je ukazal goriški pocTprefekt Nieok>tti zaplembo Grn riške Straže rail i sci-itavkov. ki baje hujkajo proti državni oblasti. V zaplenjenem deJu je govora f* tnnele v Trstu za uvozni promet po kopnem do nove odredbe zaustavljeno. Poskrbeti se je ime'.a pospešitev razkladanja, železiiiško ravnateljstvo pa rajiše ubija novorojen preko-oceanski promet, da ne i prihaja napolnjevat pristanišča. ! Ne trdimo tega mi. ampak tako iz- i vaja faliistov >kv. "II Popolo d i Tri * -te." Nadalje li --t" že toži o pro- i m »t nem upadanj« in ako bo vedno slabše — kdo bo kriv ? Pač le tisti doma v Italiji, ki imajo v rokah! u^odo gor. Jadrana. Učitelje v Idriji plačuje nmlni.k. Že zdavnaj se jim je s stkani vlade napovedalo zv— j sanje plač. toda obljubiti je eno, > plačati pa drugo, in tako dobivajov vseh 0zirih zadoščeno, še vedno stare nizke plače. Učite-! Za vzdržev^je prohibicijskih Iji se obračajo na to ^n ono strain. Lradov in prQhibicijskega stroja pa doslej še vedno brez uspeha. jizdaja vsako leto na milijone do- j larjev. Fašistovski pritisk na učitelje. , Toda ka{ yse vse to skll. Tajiliik faš. učit. skakata v P<>-|pa| nig nc pomaga. eolsk:- i p0 jno jipjn mneoiju bi bilo mogoče i njegovo izkaznico ter zahteval za moža praznično obleko in 800 Din. kar mu je ona tudi dala. Zora y tedaj u videl, da ne bo šel še tako hitro v Pranoijo in je puičel povpraševat« za goljufom. Pri Kajfežu je nato tudi zvedel, da je ta tam-kaj prenočeval in sicer pod njegovim imenom. Zlikovca zasleduj sedaj policija. Železniška nesreča na Teznu pri . .Maribora. Te dni Sta trčila med tezenskim in koroškim kolodvorom tovorni vlak in prazna lokomotiva. ki je vozila s tezens.kega kolodvora % kurilnico. Tovarni vlak je voy.il ?. glavnega kolodvora protii j-ugn. Dva vagona sta skočila s tira sicer pa ni bilo nobene večje škode. Ob trčenju je bi'la na prosti težka megla. ki je najbrž povzročila nr-rre-čo. Dv? premetena goljufa. Te dni se je vršila razprava pro. iti šrtrtnku Trifkorviču ra li hud o del siva goljufije. Rodom i/. Gornjega Vran-kega pri Šaibeu abolviran ju rist. 27 left star in dosedaj še neka-Tniiovan. si je Trifkovič naprtil lepi Število prfjdrzmih goljufij, kater:-največja je tvorila predme da- bo ostalo v najkrajšem času vrnil. Nato ga je Turk, ki seveda iri HI prej t d. nobenega denarja, ovadiil. Izkazalo se je. da je obtoženec od,-šk odo val znatno tudi svojo delodajalko firmo "Aloma"' in še druge stranke. Porotniki so na edino vprašanje gied-e krivde goljufije odgovorili z 9 glasovi 4'daV in tremi 4ne\ Sodni dvor je nato obsodil Stanki Trifkoviča na 2 leti težke ječe z raznimi poostrili in plaffilo odškodnina v znesku 30.000 l>in. Obsoje nee je ogorčen vložil ničost.no pritožbo. Dr. Peric obolel. Bivši ljubljanski župan dr. Lju-devit Pertič je obolel iin se zdravi v Poljčanah na Gorenjskem. je božja dedšcinia vsega človeštva. Toda iskra je le L^kra. ki se red-kokodaj razvije v plamen. Plamctna bi bilf> treba, ki bi nam i razsvetlil srca s svetlobo, pred katero bi zameglela solnčna luč. Pred petimi leti je bila uveljavljena ameriška prohibieija. Vlada, je storila vse potrebno-, prepovedala je izdelovanje, prevez in prodajo opojmih pijač. Nastavila je na tisoče detektivov. ki pazijo, ki skrbe. da bo j>o- stojni je razpfuslal na v^a vodstva v okra ju pozive za pristop I prohibiciij0 kaj hiltro uveljaviti, k sindikatu. Zgladijo naj se nemn- Patreb,ia je Ie ena in edina stvar: doma. Ako bi bala to zgolj učitelj--ka organizacija, bi našla morda fašistovskem režima in o vladnih primernega odziva, tako pa je to možeh Benita Muissoiluuja. j sa™ I^dialnje slov. učiteljev poet ' fašist o vsko pet o. Tri milijone za javna dela v Istri. Kakor znaino. je dovoljeno za I Za ohranitev vojaških cesti, trske občine posojilo 3.011.400. z> j Nekatere vojaške ceste v furlan javna dela. Po razde Vi se ta svota ' ski provinci no povsem zapuščene med občine Tinjan, Barbana. Bis- ln ^bla^t ne skrbi za nje. kakor bi trica. Koper, Podgrad. Žminj. Izo-! morala. Sedaj je neki poslanec polo. Pulo, Sveti Vinčenat. lTma?. lira«al ministrstvo, kaj - ; Prav mislijo s tem eesiami. Dobil vijo se ceste. šole. druga občinskr [k odgovor, da -e poskrbi za signr-poslopja. vodnjaki itd. Seveda sa- j no vzdrževanje imenovanih cest v mo. ako občine res dobijo obljub- J 0or- Furla-ni v in Karniji. češ da .1 jeni denar! ; vo,ln° odgovarjajo vojaškim , s vrh am. Kaj se ljudska poraba ja-Smrti novinarja. vnih cest n5r' "e vpošteva v Rinmt ? Na Konitovelu pri Trstu je umrl i Josip Pertot. ki je bil dalje časa urednik 44Dela". Radi idej. ki jih 1 Epaminondova obtožba je zastopal, je bil dolgo v zaporu, j Klavni tebanski poveljnik in dr-kjer se mu je zdravstveno stanje žavnti.lv je bil obtožen, da si je a* bo povsem zrahljali o. j ju s Sparine, i obdržal poveljstvo protIpostavno nad štiri * mesece. Smrtna nesreča v Koprski kaznilnici. Skupina kaznjencev je popravljala 'podzemske celice. Tekom dela je šel po tesnem hodniku 32-letni Viktor Zambon. Sredi hodnika je vodnjak, kamor se stekla voda in vlajga iz podzemnih celic. Zambon je zakričal ain Izginil. Po dolgem času so ga spretni gasilci izvlekli iz vode. O krizi v tržaškem pristanišču je zadnje čase mnogo pisal faih-stovski dnevnik v Trstu. Vozovi čakajo, da se blago vzame z njih. veditfo več jih je, ali razkladanje gre tako počasi izpod rek, da pra- Zagovarjal se. je jako spretno in je k dn e'en o izjavil: "Prelomil vsem be sodilo postave, rets je. zaslužil sem smrt. Zapišite pa na moj grob : Tu leži pokopan mož. ki je premagal Špartance pri Levktri, jiih poiskal v Špart i sami in je osvobodil Meseni jo : moral je umreti, ker je pre lomil postavo občraemu blagru v prid."" Ljučbstvo je ploskalo, sodniki siO ga oprostili. ROJAKI, ^NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA' NAJVEČ-H SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH- ljudje naj prenehajo piti. Žal, da. zaenkrat še niunajo tozadevne želje in vodje. Ob začetku svetega leta se bodo vršile v Rimu velike slovesnosti. _ Iz vseh strani sveta bodo prihajali romarji v sveto mesto, meneč, da bodo deležni posebnih odpustkov in posebnih dobrot. Iz Berlina poročajo, da bo romal v Rim tudi nemški državni kancler Marx v spremstvu nekaterih drugih nemških državnikov. Vse je lepo ui dobro. Toda zdi se mi. da so se začeli Nemci prepozno pokoriti. Trocki živi v pregnanstvu na Krimu. Možje, ki so sedaj na krmfrlu roške vlade, so kratkovidni in nočejo razumeti zgodovine. Prognanci in izgnanci so že delali čudeže, odpravljali dmastije in vzpostavljali države. Lenin je v švicarskem pregnanstvu ustvaril sovjetsko Rusijo. Temelje današnje Jugoslavije in Četiosdovaške so tudi izgnanci postavili. Naignjito špansko kraljevino miši sedaj izgnanec Blasco Ibane^., in kot vse kaže, jo bo kmalu porušil. En sam izgnanec v Ameriki, dr. Gonrčar, je več storil za sedanjo Jugoslavijo kot vsi jugoslovanski ministri z marsikaterim generalom rred. Medvode. Takrat je br.l brez službe. Kmalu pa se mn je posrečilo doseči nastanitev pri anončnem po d jet-ju '.Atoma' v Ljubljani. Takrat se je seznanil s posestnikom T. Turkom iz Preske in kmalu sta postala precej dobra prijatelja posebno ker je obtoženec, znal re-liomirati s svojim baje r zbornimi zvezami v prestoli ti L. Sel je še dalje: Da bi si pridobil Turkov o omajno zaupanje, mu .fe natvezal, da je nečak ministra TrtifkoviČa katnrim pa je samo v imenskem -•oredxtvu. Začel se je 'izdajati za doktorja juris in na ta način utrjeval svoj ugled. Turk mu je večkrat posodil manjše zneske, ki mu jih je obdolženec vedno točno vrnil. Nekoč pa ga,je zaprosil za po sojilo 30.0C0 Din., češ da Lma njegov prijatelj Grk Lesos na prodaj jako cene alngleške funte, pri čemel- bi se dalo gotovo kaj za.služi ti. S to zvijačo je izvabil oni Turka zaželjeno vsoto. Funtov pa ni kn-pil, nit i ni vsote vrnil v dogovor je nem roku, temveč je. odpotoval v predstavljen. Na ponovne poziv* ni vrnil deta ar j a iai ko ga je žena Turkova prišla a- Beograd terjat, jo je odpravil z lažjo, češ da je ctei Iz Jugoslavije. Francoski publicist v BeogTr,du Podpredsednik senatne komisije za zunanje zadeve in francoski novinar Oeorsres R-evnald je h. Sofije pili.-ipel v Beogra/tl. Devnald je velik pri jat «d j Bolgarov. V Sofiji sr> mu prirejali sijajne sprejeme ter ca pozdravljali i z največjimi ^im->ati.iair/. H ynald je v Sofiji pre-laval tudi o pomenu "Društva narodov. ter -o temu predavanju i>ri--ostvovaii bolgarski kralj, v-i Člani vlade ter otali dostojanstveniki. Zufnanji moi>'ter dr. Ninčič na čast Rernaldu priredil v hotelu 'Palace' 1. nn kf.ltorega bili "povabljeni j>ro-vetui minister Pribičeviič. Ljuba -lovanovič. poslanik Tiča Popcvie in oba pomočnika zunanjega mini-voru z novinarji .':> naglasil. da >ride prej ali pozneje na Balkanu lo končnega sporazuma med narodi in da bo >klenjena med obema sosedinim državama zveza prijateljstva. Revival 1 j.1 ptizno odpotoval z or i - nt-exrrcssom v Pariz. Novi kar tel v Jugoslaviji. Pred kratkim ^e je o-mova'. kar-tel -ladkomih tovarn v Jugoslaviji. kateremu -o pristopile tu li državne sladkorne tovarne. Sedaj poročajo iz Zagreba, da se je tamkaj osnoval nov kartel tvorni«- šjii-rita v Jugoslaviji, kateremu j<- že pristopilo 14 t\"ornic in vt "*je število manjšfih produeentov špirita. Sfdišče kartela bo v ^agreb.i. Na ta način imamo sedaj v Jugoslaviji že dva kartela. ki bo.-,t a samo-boljno določala c ne in zavzela v državi mcfriopolski položiij na škodo ostalih gran gospodarske produkcije. ki se naslanjajo na svo-V>dno trgovino (in konkurenco. ŽENITNA PONUDBA. Podpisani sem srtar 37 let let in se želim seznami ti s Slovenko od 18 lo 3T» it staro. Imam -talno delo, +1000.00 in vse pohištvo na farmi. Lo resno misleča naj se oglasi. Štefan Lopič, R. F. D. 1, Marseilles, m. Novo leto-nov začetek Mnogo dobrih načrtov laliko izvedete v novem letu, posebno pa tega. da pričnete redno vlagati Vaše prihranke- Vložite Vaš denar pri nas na SPECIAL INTEREST ACCOUNT kjer bo sigurno naložen in Vam prinašal 4% obresti na leto. Vloge, katere bomo prejeli do 10. januarja obrestovale se bodo že s 1. januarjem. DENARNE POŠILJATVE v stsrro domovino izvršujemo toeno, brzo in po zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BANK &2 tJortlandt Street New York, H. Y. N. GLAS NARODA, 24'. DEC. 1924. Vstanovljena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota. Inkorporirana leta 1901. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PERDAN, 933 E. 186 St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain. O. Tajnik:' JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. BU«a.Jnik: LOUIS CHAMPA, Box 961, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERN, 412 — 12th Ave, lut, Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 803 American State Bank Bid*. 600 Grant Street at Sixth Ave, Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTO.V ZBASN'IK. 4905 Butler St., Pitt sburgh. Pa. MOHOR MLADIČ. 1334 W. 18 Street, Chicago. 111. FRANK SKRABEC. 4822 Washington Street, Denver, Colo. Porotni odbor: LEONARD SLABODNIK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 310 Stevenson BIdg.. Puynllup, Wash. FRANK ZORICH. 6217 St. Clair Avenue. Cleveland, O. Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda" Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poBiljatve naj se poftiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se poftila na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov in bolniika ■pričevala naj se po&ilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se pripoioča vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglaal tajniku bližnjega drufitva JSKJ. Za ustancrvitev novih druitev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo drufitvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Boris Orel: Božič na Treščerovini. Italijansko - angleški odnošaji. oni nikdar. Svet. gubeč se v sen- I ril zdravico. dihajoč o silno ljube-1 ali da bi bili posebno prija- severne noči: poln gozdne pe- 1 zn do trešeerovhiske -rude. Vdovo ^^ *e pač ne more reči. Brez Iz urada glaynega predsednika J« S. K. J, Tam proti morju je svet: biza- plo. primerno besedo. Sin jim je ren v lepoti, pojoč pesem, ki ne Iz- J napil. Tudi Treščerovini je govo-zveni co smi <|avnine. ki ji krešejo iskre so obli le solze; odšla je za zastor | bajne žarkosti vile, škratje iza dn- t bližnjega okna. Ko se je vrnila, ju ! hovi, pa vojska Matjaževa. —. je bil obraz mirno resen. Tui Fe Pravljica, »ki jo ovijajo vilini gla-, djinega. učitelja — Roka so se spo-sovi v tančico prclestnobarjne ko^Jmnili. Blil je že v omamljenosti in prone. Gozdovi: votle buče. poje;o besede so .se mu gubrle v jeclja-j pesem skrivnostno, v slutnje na ni- J vost največje -zadrege. Brezizrazno : zano. Bajka, bajka! Svat, žuboreč • govorečega potisnejo Fedjine ro-- v belino solnčnega dneva : čudno j ke na otomano. Roku je bilo pri žalosten, pa izžaravajoč lepoto, da duši lepo. pa tudi hudo : domislil bi jo zapel. Tesnost mračnih dolin. I se je svoje rojstne vasi. kjer šumt-da stiska in duši. Grad; v polet.fu srebrne snežinke in kjer pozvanja sniejoč se v solneu. v aim i solzeč v jo božični zvonovi i tako lepo . . . Odnošaji med Romom in Londonom so bili za časa delavsike vlade ^ AiigHijii gotovo kar najkorekt- sivi megli, -iztiskajoč mukoma pesem strahotne noči . . . Polje. V gi-mičevje povita molči trdovratno Poslavljajoč se iz urada glavnega predsednika na- Voda. Skoraj tudi bogastvo jutra-J. S. K. J., ill OStavljajo<" tO mesto lll])aj.šemu sobratll, njih ros in jesenskih megla. Vino-si no morem kaj. da ne bi izrazil v slovo vsem braltom in gradi vonjajo v pohotni vročici, sestram naše Jednote, kar mi je na srcu. , Ciprese, ciprese. Iz gosto objema- Ponosen sem, da mi je bila dana cast- biti tekom razobarvnega drvja kipi Štirih let predsednikom tako močne organizacije koj: j, p- modrino dvorec, .zd.havajoc eu-J. S. K- J Zastavil sem vse svoje sile in zmožnosti v ^Tf^^Z^' iT . t , ~ ji- nia kot micna skupina sredi rio- izvrševanju tega urada — mislim, da v splošno zadovolj- ^ ^ .okali ni(1?a ?0- • 1 'liijaiVCI«. ni vn-vu MJV^MT ~C1 ! Tako ljubim gozd, zato ga še .Jednota. se je tekom mojega premised- zdov -n rarn,in pa ^ (]uSa sinjine; nocoj obišče. In božični g-Ozd ;,e v • fin pečeni vasi in gozdnih steza in klenost stvo članstva. ništva povzpela od 11,000 pa do približno 15,000 članov obeli oddelkih. ' " ^ j ljudje ! Rastejo v grčavo Želel bi iskreno, da se ta naša organizacija zbog nje- mišičevja in otožnost gusiarjeve nili narorlnili načel nepristranosti v verskem, političnem pesmi. Dekleta, ki jim grudi čudo-in sociialnem oziru razvije v največjo in najštevilnejšo vito vzbrste v še«taajsti pomladi slovensko podporno organizacijo. Zlasti bi pa želel, da moj m ki jim poije jo oči v bajni črnini. naslednik nad ur v naše oki.^jc, o. ...... —-----— ----7----; - j sok genskih grozdov. In stoj nase dobre matere J .S. K. J., m pa spoštovale na ^^ da bi bile sestre mrač- "Mir ljradem na zemlji!" Ob jaslicah kleči stara Ozlja. n stna ji šepetajo v molritev. V kotu blizu okna sedi stari Kuza. Rok ga je vzljubil, vzljubil tudi pesem, ki je govorila iz njega. Sive oči se mu zagledajo skozi okno. "V gozdu sem bil in vanj se povrnem. Grozd----Ej. ioako lepo sije luna —--posebno lepi žarki padajo, lin božična mese- ►odporno organizacijo, zlasti ni pa zeiei, ua ttio,j j«» * -..... mdaljuie začrtano pot, pridobiti čimveč mladi- Možje, kot da jih je kovalo tisoč- krožje, da si tako ^guramo za dolge čase ob- tako lep. Pa ta veter! On je romar, on pluje daleč m ml daleč. . . on šrperta hrastom, in jelševju. Kadar se razlije luna nad valovjem. teda zašumi . . . Poslušaj ..." Vsa zamaknjena se Fed j a fn Rok stiskata- k starem Kuzl!. Strah ju je bilo. "Pokušam, poslušam Kuzo!" . . da, da, tedaj zašumi. Luna dvoma pa so se še zelo. zelo ohla--clttll po umoru poslanca Matteotti-ja, katerega je angleški premier MeDotnatkl iit-el med svoje mišl jen-ske in osebne prijatelje. Po padcu McDonaldove vlade in nato sledečih volitvah, ki so porinile težišče ar.gleške politike zopet z levice na desnico, so se v Rimu temeljito oddahnili, hi ko je iz Londona prišel celo glas. da se zborovanja Društva narodov v Rimu udeleži •am angleški minister zunanjih stvari. Austin Ohamberlain da ostane v Rimu cel teden;, je v Rimu zavladalo naravnost ženitovanj-sko razpoloženje. Rlimski krogli so bili prepričani, da se vračajo Časi. ko 'se zopet obnovi stara ljubezen med Johnom Bullom in Italijo, taka. kakor je bila tedaj, ko sta An-crlija in Italija na antantirnih konferencah z roko v rnkli- tlalčili k tlom stremljenja malih, zlasti pa slovanskih narodov po ujedinje-nju v polni svobodi. Italijanski tisk. iii prav posebno seveda faši-fit.ovski, se je razpisal v bleščečih frazah o ^ijajntih uspehih italijanske zimainje politike in k velikemu duhu obnoviteJja Italije, spod a Mivssoliimja. so se kadilnice od vsrh strani! krat igrala napraim Italiji Anglija, ki se po fmtnenju italijanske javnosti nahaja d«nrues v ravno takem položaju, kakor se je nahajala Italija po umoru italijanske vojaške mifsiij? v Albaniji. In briklko kar najbolj razširili bombažni nasadi, pri katerih so gmotno iraitert-sirani sam prestolonaslednik princ AValeški. miknistrski predsednik Bahhvin in še več drugih lordov. Pa je prišlo potem, kar je morajo priti! Listi namreč že beležijo vest londonskih 'Central News', ki pra vi. da je bil po-se.t mrnistra Cliam- se pritožuje italijanski tisk. a se- j ^rlaina v ffimu predimet^seje mv daj ni nikogar, ki bi grajal angleS- istrskega f^-eta in da ta pose t ni ke represaftije. da ni nikogar, ki . popolnoma gotov zlasti z ozirom bi zahteA-al poredovanja Društva jna položaj v Egipttu in skorajšnjo narodov, kar se je vse s tako me- otvoritev parlamenta. Zlast.i bi mi- mo delalo v italijanskem slučaju. Da, še več, vse molči, ko 'Anglija izkorišča ta položaj v to. da si prisvaja ozemlja, na katera je že zla-vnaj metala oči! *' Razumljivo je. da v Londonu za nister Cliamberfam moral ostati v Londonu, če bi opozicija zahtevala takojšnjo razpravo o zunanjem ]x*!ožajii. V Rimu so dotlali stvari še svoj posebni komentar. Pravijo namreč, da je ^SleDoUald kot ofici- niiso preveč sprejemi.ji Mi za take! .i01,1 i vodja opozicije izpočetka pri-dokiiize simpatiji v trenotku, ko 'stal na to. da bi se pričela razpra-jim gre za tako važno vprašanje, va o zunanjem položaju šele 15. de kakor je vprašanje Egipta in Su- cembra, torej po Chambelainovem dama, -in gotovo še s tem manj. če povratkai fiz Rima. da i>a so ekstre-jim Italijanki vladni tisk celo ke kaJtnrim sestanek Chamber- očita precej umazane nagibe. Iz laina 7- ^I-u-olinijem nikakor ni po Rima se je namreč razširila vest, ?odu. toliko vplivali nanj. da je iz~ da je angleška vlada stavila egip-tOA-ski vladi za,t o tako dalekosežne zahteve glede namakanja oaze Džejiira v Sudanu, da bi se tamkaj }>remenil svoj prvotni načrt. Ma'.edeittii sovversivi! Oni so kri vi, da je etsrova londonska megla sedla na žarko rimsko solnce! Prodaja "Narodnega Doma" v Trstu. "Edinost' šib otrok do svojega naroda, iz katerega so se rodili in iz-^ ]liin *tihim vodam? ki ob povodci je silna, njeni'žarki so močni, v a m Novo leto. Naznanila J. S. K. J. T-asli tu V Ameriki. ^ jvzkipeiu vzvalove v hudournik Deloval bom tudi vnaprej vselej po svojili skromnil j .sxrašan Rok. gospod Rok. po-kakor da je ves v rde plamenih. ni k oni za složno razumno in prijateljsko sodelovanje v. Tak sobični zaton, pa na božični Jednotinih poslih tekom mojega štiriletnega predsed- večer... ništva. kajti njihovi inteligentni pripomoči se je zahvaliti,' Gospod Rok, kar groza mi abfti- da se je povzpela naša organizacija na tako visoko stop-.pa™/ • • . .... . 1 1 , . -i T j i n„ AJa "osnod Rok. kaj molčite, zi- n.]o članstva in gmotnoga stanja, da se je Jednotina bla-l^.^1 J gaja tekom mojega uradovanja zvišala od $300,000 na Kavaden soi„č- ^050.000.00 čistega premoženja- v I ni 7jaimi. ki gineva v rdečem sprem Zahvaljujoč se še enkrat vsem članom in članicam stvu Yečerne zarje." kakor tudi našemu Mladinskemu oddelku ter bratom glav- Dasiravno je bil Roik navidez pu i m uradnikom, želim vsem srečen vesel Božič in srečno polhoma miirein. se je oprijemala njegove duše vendarle čudna te*-Rudolf Perdan, gl. predsednik nost in vznemirj««ost. Obletavale so ga slutnje in usodne misli, ki pa se jih je otreseval. Že zaradi Fe-d je. Ostro so se mu zapičHi v dušo tajinstveno šepetajoči pogovoru 4' d\-orskih ", ki so pičli Aidez pr i-čakovanja nečesa strašnega. Ko se je Rok s tarim Kuzom \-račal od nočnih urah s sprehodov, so Mči še vedno gorele in nemirno so begale sence . . . Vsaka noc je začrtala gospej Treščerski pa obraz vedno globljo udrtost in upadi ost. V ozračju je zavela mrzla sapa. Rok zapre okno. Mrak je šel v temo, v nji je utomil grad. Na hodniku zapoje zvonec. Rok in Fedja odhitita v glavno sobano k božičnici. "Saj ni nič, kaj neki saaijarim" si misli Rok, ko gleda pri večerji radostne obraze, iz ikaterih je plapolal žar božične blagovesti. Na mizo So mosili jedila in peciva. V'i-no v čašah se je penilo, njegov ete ter in opojen vonj se je združil z vonjem pravkar izgorevajocega kadila. Božično drevesce, ki so je bohotilo v sijaju zlartrh in srebrnih okraskov, je pestro žarelo v raznobarvnih lučkah. Z obrazov je bral Rok brezskrbno razigranost. Le gospej Treščerski se je od časa do Člane društva sv. Jožefa, št. 85, v Aurora. Minn.. s»? opozarja, da >«> udeleže vsi prihodnje glavne seje v nedeljo, 28. decembra. Izvzeti so .samo bolni člani in oni, kateri so oddaljeni. Kateri se ne udeleži, bo kaznovan po pravilih $1.00. Brati in sestre, gledajte, da vsi pridete, zakaj imamo več važnih točk za razpravljati, lin tudi si moramo izvoliti novi odbor za prihodnje leto 192T>. Če nas pa ne bo zadosti, nc bomo si mogli izbrati zmožnega odbora. Želim, da si izberemo dobre in zmožne ljudi v odbor. Pri našem društvu je lep mir in sloga že več let, pa upam, da bo tako ostalo za na prej. Veliko je odvisno od tajnika društva, da je tako lep mir in sloga. Torej si izberite dobrega tajnika. Mene boj?te morali pozabiti, ker ne bom prevzel urada za prihodnje leto. Vam vsem se zahvalim, ker si tako dobro brigate, da plačate svoj asesment vsak mesec. Prosim vas, da plačate svoj asesment Se ta mesec najkasneje do 28. decembra dopoldan. Kakorhitro bomo gotovo s sejo, bom precej popoldan po«slal naprej. Ne bi pa želel katerega suspendirati zadnji mesec. Voščim vsem članom in članicam J. S. K. J. vesele božične praznike in srečno Novo leto! Z bratskim pozdravom Peter Popavrch, ak prišlec brezplačno eno srečko. Žrebanje se bo vršilo točno ob 2. uri popolnoči. Srečna številka bo veljavna 'le. če bo dotični(a) navzoč (a) do časa žrebanja; v slučaju, da dotičnika ni navzočega, se žrebanje vrši ponovno toliko toliko časa. da dobi dobitek kari med navzočimi. Toraj ne zamudite te prilike in pridite vsi. Začetek veselice ob 7. uri zve čer. Za mnogoštevilni poset se priporoča - Odbor. (3* 24, 29) Liszt kot štirinajsti. Na nekem koncertnem potovanju pride Lflwzt v majhno ogrsko mesto. Komaj so zvedeli o njegovem prihodu, že so se abralji mojstrovi častilci, župan na čelu. Pripravili so maflo pojedino in so ga povabili. Že sedijo pri pogrnjeni mizi, tu opafcai župan, da jih je trinajst, in prestrašen oidakoci. "Ni kar se ne Mznemirajte," prav Liszt mirno, 'tako sem lačen, da bom jedel oa dva, nas je torej Starina jSU" bijo in privlačujejo. Posebno tist«?. ki>o popolni, bolni na duši. In gozd jih ozdravi ... Po gozelu gredo tudi slutnje." "Slutnje?" "Da. slutnje. In prišle so do me. Včeratj in danes. Strašne so! Velike. črne oči imajo in tihotapsko se plazijo po gozdu. Čul sem jih, zato mi je duša žalostna ..." In Kuiza govori, govori . . . Drgeta je mu zveni beseda. In daljave so se jeli oglašati prvi glasovi polnočnih božičnih zvonov. Vsi so prisluhnili. V nasta joči molk se je zajedal za grl jen, dušeč glas stare Oz-lje, ki je prebirala ob jaslicah md-lek v molitvi. Na hodniku se pojaMijo drsajoči koraki. Nekdo vstopi in tiho javi: "Prišel je." "Kdo?" "Miha, od dražbe!" Miha je tukaj, vs uetihne. Močan in visok stoji V povaljanem kožuhu in se ne upa ozreti gospej Treščerski v lice. "No. no!" priganja z veliko nest rpl j i vost j o. Miha se udari s pestmi po glavi in zatuli daveč se v »besedami: " Treščerovina je prodana. Rešitve nobene. Žid jo je prekupil." In plane iz sobe. "Izgubljena prodana! Moja Tre ščerovina prodana!" Tako strašno hrope vdov7in glas, da zbeže vsi iz sobe. Le v kotu se stiskajo: Kuza, Rok in Fedja. In oib zidu sloni v breizraznosti ves upadel in. bled vdovin starejši sin. V teku nese vdova hropenje po hodniku ven v temno noč . . . Sveta božična noč. polna blaženosti!. je z iribnuha jočo nevihto nad Treščerovino pela v oster, rezek dizakord izgubljajoč se visoko v sinjini zvezdnatega neba. Staremu Kuzi so v snu pele ustnice o gozdu in o slutnjah . . . Fedja in Rok sta v bedenju oslabela. 'Narodnega Doma" v Trstu. Iz do-go-1 tirnega članka posnemamo to-le: dvigale j "Francesco Giurtta je tiisti. ki jo Vse jr dal zažgalti to lepo stavbo, v kate-že bilo v najboljšem tiru. pa je prV, ri so se nahajale in ženske, i otr<-š«-l vmes dogodek, ki je hipoma iz-jci iartujci. ki so se nastanili v hote-m i_2 I lu. On je tisti, ki je uiiičil to lepo stavbo — naš ponosni Narodni jjoroča o prodaji J le vzpostaviti našo liišo iu ali je mojjolče v Trstu Slovencem zidati prt/meaial položaj. Dom. spravil v smrtno nevarnost mnogo ljudi din povzročil smrt t ujca, ki si je prišel ogledal "la bella časa za hrp otemnil obraz. In tudi . \ . I Stara Ozlja je se vendo molila s mu ni ostalo neoipazeno: jwvpra-sevala je, aH se je oskrbnik Miha že vrnil — vprašanje, ki pa ga je ozarjala prikrita nestrpljivost. Že pozno v večer pokliče v sobo domačo služi n čad. da jih obdaruje : petero hlapcev, med njimi starega drvarja Kugo, )ri so mu leta že moono obelila lase in upognila hrbet v SA*itek: šestero dekel, med njimi pa postarno Ozljo, opirajočo se na dve grčami palici. Za vsakega je našla gospa Treecerska to- stepenim, zagrljeuim glasom... Nekje za okni je zamrla božična noč. .. De la Motte, škofa amienskega, je brivec pošteno ureza 1. Že hoče !ko foditli, ko zapazi, da mu teče kri. Pokliče brivca m mu da cekin, rekoč: 'Prijatelj moj. plačal sem te za britje, tukaj imaš pa še malo na vrh, ker si mi puščal kri." e gentiile Trieste." A rii storil tega bLla obredi od te svote, to je okoli 100.000 Lir na leto, katere izgube ni mogla več prenašati, m slednjič bi se ta visoka stavba sčasoma o- V Egiptu je padel kot žrtev e-giptovskega nacionalnega fanatizma komandamt angleške vojske, siir Leo S/taek. Anglija je v obrambo svojiih pra^-ic An svojega ugleda posegla po najostrejših ukrej^ih. Zahtevala je ite>ko odškodnino v denarju, angleške čete so zasedle egiptmiske carinarnice v Aleksan-driji, angleške vojne ladje so priplule v egiptovska pristanišča, an gleško vojaštvo .fe zagospodovalo Sudami. Te angleške represalirje in odločna lizjava angleške vlade, da ne dopusta zaradi njih ni kakšnega vmešavanja od zunaj, najmanj pa vmešavanja Društva narodov. so pa v italijanski javnosti obudile spomin na neki sličen dogodek, v k art Sireni je Italija igrala glavno vlogo, 'katera pa jl n/i šla tako gladko izpod rok, kakor vse kaže, da pojde- Italiji tista, ki jo igra hedaj v Egiptu Angliji, fn prav po 'knivdi Amgiije. Na novo ktejoča l.jubelzen med Italijo in Anglijo je bila pač še premlada, da bi bila italijanska javnost zaradi nje že mogla pozaibiti svojo krfsko afero, v 'kateri je v restafiei jK>gort-la in je svoj prestiž vetlesile rešila le v toliko, da je mala Grška plačala zahtevano odškodnino, ki je ali ni pokrila stroškov za 4 zasedbo Krfa', in se je Ltalijanskli dipLoma-cdji po hudem boju posrečilo stvar or pred plenarni zbor Društva narodov, in tedatnji zastopnik Italije v Društa-u narodov, bivši ministrski predsednik Salandra, jt* prepoitiil »krvave Srage, preden se mu je posrečilo odvrniti ta na-k'ep, ki bi bil, ee 'bi se ibil .izvršil smrtni udarec za ugled Italije v Društvu inarodov. Fašistov^ki tisk seveda ni mogel pozabiti vsega t*-ga. in tako se je zgodilo, da je prav sedaj, ko na^j bi prišlo do obnovitve starega prijateljstva med Italijo in Anglijo, (izbruhnil v vsem italijanskem vlakinem in vladi naklonjenem (tisku spomin na krfsko afero in ulogo, ki jo je ta- lo, ali bi nam oblasti sploh dovoli-1 JEDNOTI! dovolj močno stavbo, ki bi kljuboy' vala vsem nevarmostim. Ruševj6.» Narodnega donna, so pre dstavl j all e za i>osojilifcieo veliko zgubo in veliko nevarnost. Odtegnjena je bila prometu glavnica, ki predstavlja vrednost nepremičnine, kakor sc vidii iz pogodbe, v znesku 1.400.000 lir, kar je v škodo natkami gospoda l-st v u «ploh. PowOjilaiica jo izgu- majala in no utegnila zrušiti ter povzročitu škodo sosednim hišam ali pa mimoidočiim ljudem. Za vso to škodo, ki bi laihko znašala veC sto tlisoč lir. bi bila posojilnica od-•rovorna. .V ix>sojiilni.ci pa je naložen denar našega ljudstva, katerega je treba upravljati pametno in vestno. Odbor posojilnice nikakor ni «111011 spravljati ta denar v nevarnost, oziroma iskat*i kritje za v-«- to izgube pri še revi vej .5 i h poso jilojemalcih, s tem, da bi jim nalagal Aišje obresti, nego bi bil moral. Ni kazalo torej drugega, kakor, ko se je mudila prava prilika, to je pogorišče prodati Sn s tem u-trtliti- stanje enega naših najvažnejših gospodarskih zavodov, ki mu je prisojen a velika in važna naloga na kulturnem in gospodarskem polj«. Kupna cena odgovarja približno vrednosti zemljišča, temeljev n materi jala, oziroma zidov, v kolikor so še uporabni." v hipu razburjenosti in ni se skv-sal svojega čina, ki je stal eno življenje. Ne — pobalial se je z njim Zahtevail je da ga radi tega izvolijo za poslanca v italijanski parlament. Pohvalil se je s tem tudi v parlamentu ob proslavi junakov, ki so dali svojo življenje za domovino in v govorih na volilnih shodih. katerih -tirnega je mroala poslušata; tja komandirana slovenska šolska mladež. In vedel je, zakaj se hvali in pred 'komi se hvali. Postal je poslan**:, generalni tajinik vladajoče stranke, podpredsednik rimskega parlamenta 'in — boga raš. Na ruševinah našega milega doma si je napravil najlepšo kari-jero! Narodni dom je bil sezidan leta 1904. Sezidala, je Tržaška posojilnica an hranilnica. Sezidala ga zato, da bo imela svoj lastni dom za svoj urad in ker je spoznala p'»-trebo poslopja zanaša društva ln za naše gospodarske in obrtne u stanove. Narodni dom je imel gledališko dvorano, prostore za hotel. restavracijo in kavarno ter tiskarno. V nje rase je koncentrirajo naše narodno, posebno kulturno življenje. Dne 18. pr. raj. je bilo zemljišče in so bile razvaline Narodnega doma prodane. Prozaična vsebina kil pne pogodbe je ta: Tržaška posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z omejenim poroštvom prodaja društvu "Soeieta di ri-costnuzione" nepremično .vložek št. 985 v Trstu, ki se nahaja na trgu Obcrclank š. 2, kakor stoji in leži z vsemi pritiklinamli /in pravicami (izvzemši odškodninsko -zahtevo radi požiga stavbe), z vsem gra dbenim materijalom, ki se tam nahaja. Krupna cena znaša, kakor f-mo že poročali, 1.400.000 lih in je brla plačana ob podpisu pogodbe. Žalostno je to, a drugače ni bilo mogoče. Odškodninski zahtevi se s tem laiamo odpovedali, niti nismo te zahteve s tem najmanj kompromitirali. To vprašanje ni še končno rešeno tin Od svoje pravične za bteve nikakor ne odnehamo. Stavbe ^po)=*xiiliiica iri mogla obnoviti. PO sedanjih cenafc bi jo to stalo 4 ROiflLKI, PRISTOPAJTE _ K do 5 nwlijionov lir. Vprašanje je bi I JUGOSLOVANSKI KATOLIŠKI ZARADI CARSKEGA PRESTOLA. Ko je Vranglova vojaka doži-vela Tieuspeh proti sovjetom, je on s 40,000 Rusov našel pribežališče v Jugoslaviji. Častniki so tedaj ustanovili drutšvo za izvajanje svojega dela. Kandidatura za izpraznjeni ruski prestol velikega kneza Nikofle Nikalajeviča na eni, in velikega kneza Cirila Mahajloviča na drugi strani je izzvala razkol v častniškem društvu. Predsednik polkovnik Romanov iu 39 članov se je ločilo in so osnovali novo društvo v prid Girilu. Ta skupina je vzela pečate, knjige in društveno premoženje v znesku 31 tisoč dinarjev. Druga skupina je vložila tožbo pri nadležnih oblastih. lin sedaj se pričakuje odločitev, komu pripada denar in pečati. GLAS NARODA. 24. DEC. 1924. Božične pesmi. Bad. Peterlin-Petruska: SVETI VEČER . . . Sveti veečr in sveta noč s svojo, pravljično malino objela sta goro, dolino, bogastvo gradov in bedo koč-. Ta sveti večer, to sveto noč Lj-ubezen vsakogar poseti vsaj za hip anu v dušo posvet i in skriti zlobi odvzame moč. Ta sveti večer, to sveto noč se duša ola jšamo čuti: Ves svet bi objela v minuti ljubezni to aveto, sveto noč . . . Mirko Kragelj: KOBOTANSKA. Tužno zvon od Gospe Svete klen- ka. kakor da nad Korotanom plaka; od Celovca doli do Beljaka in Trbiža, kjer bolest je grenita . .. Kaj mi poješ zvonček preko Stola!: Li odzvanjaš davni zgodovini f Li odmevaš mrki bolečini nad (izgubo knežjega prestola ? . .. Zgani zvon se, zmajaj se iz rje! Kaj bi nihal v lini k tlom joka je ? I>\*ignj glas mogočno k ni-bu raje, ' da tvoj narod v tugi ne izmr je! . .. Vznikni edino — z glasom kakor plamen 1 V srca švigni, da. v njih kres zapo- Ije! Da vstoliči rod naš klene volje spet nam — vojvodo na knežji kamen ! . . PRIMORSKI BOŽIČ. '^?redragi brat! Kdor pismo ti do-\ stavi, naj ti pove, kaj moramo prestati! ... Predsnočjim legla je k počitku — , mati v Sardiniji tam daljna . . . oče davi v Veroni je omagal . , . Na. pristavi od hiše naše — ni sledu spozna-ti . . . Na pogorišča so ostali — bati s sekirami ob zavajoči glavi. v » mrtvaški . . . Koder gledaš — sami grbi fašistovske moči . . . Razbite Čaše od rieina . . . Trobojnica na vrbi razstrgana — simbol svobode na še . . . Slovenci miljeni. Hrvatje. Srbi, kdaj zberete k osveti — Orjuna- še ?! . . . n. "O brale tužni. ki te jarem davi Ne zovi nas, ki sami smo — brez volje . . - Pri nas je — vino, kar pri vas le i j olje, ki v vašem ljudstvu zmage slavi .. . Nazori sicer in načrti — zdravi v ljubečem 5Jrcu. ki za narod polje izpušča jo politične mazolje pod vplivom pa na Alkohola v glavi .. . Strankar.stvo. klečeplazivo. podkupnine. lizunstvo. "lieemerstvo — greh stari so trni v vntu naše Domovine! . . . Ko kleknejo posle 1 nji pirtifarji in 7. alkoholom slepa strast izgine, tedaj o brat. pozdravljen v — novi zarji! . . .** Ivo Pregelj: MOLITEV SLOVENCEV Otroci! Kadar molite, recite še tafco: Zdrava, bolest, družica naša in sestra, zdrava! Od vekovih naših, dedov in oeotov prijateljica, brid ka sodruga naših bratov, hčera in sinov, temna in stroga paznica na Sih otrok učiteljica jezna nas vseh. adrava! Blagoslovljeno Tvoje ime, ki si nas učila spozna-tii hudo, da smo dobro tembolj ljubili; zdra ya, da si z bioem in jarmom pokorila, da nismo vtonili v sAili in živi »o. VsevdiJj ostani z nami in rok svojih svetih ne odmakni od našega temena. Ti bridka! Saj smo po Tebi, ker smo in kar imamo: vero Ijxabav io pesem ta luč, da nam «n Se v bridki zadnji uri. Knjigarna "Glas Naroda" Narodna biblioteka: Svitoslav ....................35 Spisje ........................ .35 Krvna osveta......................35 General Lavdon ..............70 Napoleon 1...................... 1.— Babica .......................... 1.20 Nesrečnica........................70 V gorskem zakotju ...............35 Za kruhom ........................35 Žalost in veselje..................1.— Z ongjem in mečem ..............3.— Grška Mitologija, 2 knjigi........ 1.40 Kranjske čebelice, poezije..........35 Obiski. (Cankar). Trdo vezano 1.40 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .. .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 Odkritje Amerike ................70 Petelinov Janez ..................90 Pesmi v prozi, trdo vez............70 Prigodbe čebelice Maje trda vez... 1.00 Pabirki in Boža (Albrecht).........25 Povestice. Babindranath Tagore, vsebuje 5 povesti.................40 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 Pod krivo jelko. Povest iz časov Bo- kovnjačev na Kranjskem......50 Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Majar................30 Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Boku .35 Pot za razpotjem. Trdo vezano ... 1.20 Požigalec ........................25 Praprečanove zgodbe..............25 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 Predtržani, Prešern in drugi svetniki v gramofonu..............25 Pet tednov v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 Pol litra vipavca...................30 Poljub, povest iz gorskega življenja .40 Ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek.......................40 2. zvezek .....................40 Pegan in Lambergar...............70 Rablii, trda vez...................75 Razkrinkani Habsbur.šam (Larish) .. .35 Božiča s krasa.....................25 Revolucija na Portugalskem........30 Rinaldo Rinaldini.................50 Robinzon .........................65 Slovenski šaljivec .................40 Slovanska knjižnica. Zbrani spisi, vsebuje 10 povesti ............60 Suneški invalid....................35 Skozi širno Indijo.................50 Sanjska knjiga, velika Arabska... 1.50 Sanjska knjiga, nova velika........90 Sanjska knjiga, srednja...........35 Spake, humoreske, trda vez........90 Strelec ...........................30 Strahote vojne ..................50 Stezosledec ......................30 Sveta Genovefa ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 Strup iz Judeje...................75 Spol, Ljubezen, Materinštvo.......40 Sisto Šesto, povest iz Abrucev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.2C Šopek, samotarke (Komanova) vez. .50 Stric Tomova koča................50 Sin medvedjega lovca. Potopisni roman .........................80 Sveta Notburga...................35 Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: 1. zv. Poznava Boga...........30 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec .......................30 7. z v. Jagnje .................30 8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 SPLOŠNA KNJIŽNICA: Št. 1. Ivan Albrecht: Ban jena gruda, izvirna povest, 104 str., broš. 0.35 Št. 2. Bado Murnik: Na Bledu, izvirna povest 181 str., broš......50 Št. 3. Ivan Bozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., broš. 105 str..........................35 Št. 4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str., broš. .50 Št. 5. Fran Milčiski: Gospod Fri-dolin Žolna in njegova družina, veselomodre črtice I., 72 str., br. 0.25 Št. 6. Ladislav Novak: Ljubosumnost, veseloigra v eem dejanju, poslovenil Dr. Fr. Bradač, 45 str., broš......................•___ .25 št. 7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str., broš..................35 Št. S. Emil Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslovenil E. V. 536 str., broš..................... .60 Št. 9. Univ. prof. dr. France Weber: Problemi sodobne filozofije, 347 str., broš..................70 Št. 10. Ivan Albreht: Andrej Ter-nouc, relijefna karikatura iz minulosti, 55 str., broš............25 Št. 11. Pavel Golia: Peterčkove poslednje Banje, božična povest v 4. slikah. 84 str., broš............35 Št. 12. Fran MUčinski: Mogočni prstan, naqpdna pravljica v4 deja njih. 91 str., bros..............30 Št. 13. V. M. flsršin: HftJetda Hi-kolajevna, roman, poslovenil 5. .80 .45 Žun, 112 str., broš.............' .30 Št. 14. Dr. Kari Engliš: Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris , 236 str., br. Št. 15. Edmond in Jules de Gon-court: Benee Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str., broš. .. Št. IG. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str., broš.,...........45 Št. 17. Prosper Marimee: Verne duše v vicah, povest, prevel Mirko Pretnar, SO str.,...............30 Št. IS. Jarosl. Vrchlicky: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš..... Št. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Fun tek. 124 str., broš......... Št. 20. Jul. Zeyer: Gompačd in Komurasaki, japonski roman, iz češčine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., broš................. Št. 21. Fridolin Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73 str., broš......................... Št. 22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslov. Fran Pogačnik, 136 str., broš....... Št. 23 Sophokles: Antigone, žalna igra. poslov. C. Golar, 60 str., br. .30 Št. 24. E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev, I. del. 355 str., broš., ........................ Št. 2(j. L. Andrejev: Črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. br. Št. 27. Fran Erjavec: Brezposle-nost in problemi skrbstva za brezposelne, 80 str., broš..........35 Št. 28. O. Župančič: Veronika De-seniška, tragedija v 5 dej., 185 str. broš..........................70 Št. 30. L. L. Lipovec: Spodobni Ljudje, I. Čisto rodoljubje, enode- janka, 40 str., broš............-o Št. 32 L. Lipovec: Spodobni ljudje, III. Živeti, enodejanka. 43 st. broš. .........................io Št. 33. L. Lipovec: Spodobni ljudje, IV. Iskrena ljubezen, enodejanka. 28. str., broš........... Št. L. Lipovec: Spodobni ljudje, Epilog: Prekvašeni svet, 64 str. broš......................... Št. 35. Gaj alustij Krisp: Vojna z Jugurto, poslov. Ant. Dokler, 123 str., broš..................... Št. 36. Ksaver Meško: Listki. 144 str.......................65 .25 .50 .45 .25 .50 .SO .3: .30 50 3. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ...........................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ...........................50 zv.. trdo vezano. Vinski brat.....50 K. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .50 Umetniške knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljica s slikami......1.60 Rdeča kapica; pravljica s slikami .. 1.00 Seguljčica- pravljica s slikami____1.00 rrnolj&ca, pravljica s slikami.....1.00 Knjige za slikanje: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ..................75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna z barvami in navodilom: Mlada greda .................... $1.— Mladi umetnik .................. 1.20 Otroški vrtec ................... 1.20 Za kratek čas ................... 1.20 Zaklad za otroka .................1.20 RAZGLEDNICE: Zabavne. Različne, ducat...........25 Newyorške. Različne, ducat ... .25 Velikonočne, božične in novoletne ducat ........................25 Iz raznih slovenskih krajev, ducat.. .40 Posamezne po ................05 Narodna noša, ducat...............40 Posamezne po.................05 Planinski pozdravi, ducat.........40 .05 1.— Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano.........90 Zlatorog, pravljica, trda vez........60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ZBORI: Planinske II. zv. (Laharnar).......45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .......................45 MEŠANI IN MOŠKI ZBOBI: .1>1.10 .fo posamezne po ............. Importirane prorokovalne karte I G- R E : .60 .80 Spilmanove pripovedke: 2. zv. Maron, krčansti deček iz Libanona ...................... 3. zv. Marijina otroka, povest iz kav-kaških gora...................25 4. zv. Praški judek.................2 8. z v. Tri Indijanske povesti........30 9. zv. Kraljičin nečak. Zgodovinska povest iz Japnskega...........30 10. zv. Zvesti sin. Povest iz vlade Akbarja Velikega ............ 11. zb. Bdeča in bela vrtnica, povest 12. zv. Korejska brata. Črtica iz mis- jonov v Koreji .............. 13. z v Boj in zmaga, povest....... 14. z v. Prisega Huronskega glavarja. Povest iz zgodovine kanadske .. 15. zv. Angelj sužnjev. Braziljska povest ....................... 16. zv. Zlatokopi. Povest.......... 17. zv. Prvič med Indijanci ali vožnja v Nikaraguo ............. 18. zv. Preganjanje Indijskih misjo-narjev ....................... 19. zv. Mlada mornarja. Povest Tatič, Bevk, trd. vez.............. Tri povesti ...................... Tunel, trda vez...................1.00 Turki pred Dunajem ............. \60 Trenutki oddiha...................40 Veliki inkvizitor (ljubezenski roman) ........................ 1.00 Vesele povesti ...............30 Vera (Waldova) broš..........35 Beneški trgovec. Igrokaz v 5 dejanj Burke in šaljivi prizori, eno in več dejank .................. Dolina solz. 3. enodejanke: Dva svetova. Dedščina. Trpini........1.00 Dnevnik. Veseloigra v 2 dejanjih.. .30 Cj-rano de Bergerac. Hoerična komedija v 5 dejanjih. Trdo vezano 1.70 Če sta dva. Šala v enem dejanju.....35 Divji lovec. Narodni igrokaz s petjem v 4 dejanjih.................50 Eda, drama v štirih dejanjih........30 Hlapec Jernej, v 9 slikah...........50 Krivoprisežnlk. Narodna igra s petjem v 3 dejanjih..................35 Mati, Meško, tri dejanja...........70 Marta, Semenj v Bichmondu 4 dejanja ..........................30 Medved snubač............1.......30 Starinarica. Veseloigra v 1 dejanju .30 Ob vojski. Igrokaz v štirih slikah.. .30 Sovražnik žensk, enodejanka,.......35 Pogodba, burka s petjem v dveh dejanjih .........................30 Poljub, v dveh dejanjih............30 Tončkove sanje na Miklavšev večer. Mladinska igra s petjem v 3 dejanjih njih ......................... B. U. R. drama v 3 dejanjih s predigro (Čapek) vez............. Revizor, 5 dejanj trda vezana......75 Ujetnik carevine, veseloigra v 2 janjili ........................30 Veronika Deseniška, trda vez.....1.50 Za križ in svobodo, igrokaz v 5 dejanjih ....................... Priložnostne pesmi (Grum) ..... Slovenski akordi (Adamič) I. z v. Slovenski akordi (Adamič) II. zv. 33 mešanih in moških zborov, izdala Glasbena Matica ...............1.00 Pomladanski odmevi...............45 Orlovske himne (Vodopivec) ...... 1.20 10 moških in mešanih zborov (Adamič) .........................45 16 jugoslovanskih narodnih pesmi (Adamič) 2. za-............... .80 Dvanajst pesmi I. in II. zv. izdala Glasbena Matica .................50 SAMOSPEVI: Pastirica, Kanglica, Snegulčica.....45 Nočne pesmi (Adamič) ............1.25 Šest pesmi, izdala Glasbena Matica .75 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .........................45 MOŠKI ZBORI: En starček je živel, za bas so I o iti moški zbor .....................40 Veseli Bratci (Pahor) .............40 Slovenske narodne pesmi (Hubad) izdala Glasbena Matica.........40 Trije moški zbori (Pavčič) izdala Glasbena Matija .................40 Domovini (Foerster) izdala Glasbena Matica .......................40 Narodna na grobnica (Pavčič).......35 Gorski odmevi (Laharnar) 1. zv. .. .45 Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .. .4 RAZNE PESMI S SPREMLJEVANJEM: .60 .60 .45 .25 .30 .30 .30 .30 .25 .30 4 zv. Tihotapec, 5 dejanj 5. z v. Po 12 letih, 4 dejanja .30 .30 .30 .75 .35 .35 Ljudski oder: 3. zv. Miklova zala, 5 dejanj .70 .60 .60 Zbirka ljudskih iger. 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. Neža, Sanje ...........................60 9. snopič. Na Betlehemskem poljanah. Kazen ne Izostane. Očetova kletev, Čašica kave........30 12. snopič. Izgubljen sin, V. ječi, pa-stirici in kralji, Ljudmila, — Planšarica ....................30 13. snopič. Vestalka, Smrt Marije Device, Marijan otrok............30 Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in petero raznih glasov...........45 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solom in priredbo za dvo- spev .........................20 V pepelnični noči (Sattner), kartanta za soli. zbor in orkester, izdala Glasbena Matica.............75 Dve pesmi (Prelovec) za moški zbor in bariton solo.................20 Kupleti (Grum). Učeni Mihec, kranjske šejre in navade, nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj..........1.00(Moje sanje Kuplet Kuza - Mica (Parma) .......40 Naši himni (Maroll) dvoglasno s spremi jevanjem klavirja...........15 CERKVENE PESMI: i Domači glasi Cerkvene pesmi za mešan zbor .................. 1.00' 12 cerkvenih pesmi za razne prilike cerkvenega leta ...............50 12. Tantum Ergo. (Premrl).........50 Mašne pesmi za mešan zbor. — (Sattner) .....................50 Slovenska Sv. Maša, za mešan zbor, s spremljavo or gel j ...........50 10 Evharističnih pesmi za mešan zb. (Foerster) ...................40 12. Pange Lingua. Tantrum Ergo Geni- tori. (Foerster) ...............50 12 Pange Lingua Tantum Ergo Geni- tori (Gerbič) .................50 Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast Srcu Jezusovem. (F. Kimovec).....50 Slava nebeške kraljice. 20 Marijinih pesmi za mešani zbor. — Sopran, alt, tenor, bas ................40 Hvalite Gospoda vnjegovih svetnikih. 20 pesni na čast svetnikom. (Premrl) .....................40 10 obhajilnlh in 2 v čast presv. Srcu Jezusovemu. (Grum) ..........35 12 Tantum Ergo (Premrl).........50 Missa in honorem Sanctae Caeciliae. (Foeerstcr) .................50 Missa in honorem St. Josephi (Pogach- nik) .........................40 Missa Brevis et facile (Sattner) .. .40 Missa de Angelis (Kimovec) .......40 Litanije presv. Srca Jezusovega (Foerster) .......................40 Oremus pro Pontifice .............10 Kyrie ...........................60 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .........................40 Sv. Nikolaj .......................60 NOTE ZA CITRE: Buri pridejo, koračnica............25 Slovenski citrar iWilfan) ..........25 Safaran. Ruska pesem. — (Wilfan) .25 NOTE ZA TAMBURICE: Slovenske narodni pesmi za tambura- ški zbor in petja.. (Bajuk) ........ 1.30 Bom šel na planince. Pod]mri slov. nar. pesmi. (Bajuk( .......... 1.00 Na Gorenskem je fletno............1.00 NOTE ZA GOSLI: Nardr.i zaklad. Zbirka državnih himen in slovenskih narodnih pesmi .. .50 Uspavanka .......................25 NOTE ZA GOSLI S SPREMLJEVA-NJEM KLAVIRJA PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad .... 2.50 2. Slovenske narodne pesmi (Bajuk) .........................45 3. Narodne pesmi (Gerbic) .....30 4. Koroške slovenske narodne pesmi (Svikaršič) 1., 2. in 3. zv. sku- paj ............... Slovenske narodne pesmi (Orel) ............. Benečije 1.00 .4' Klavirski album za mladino (Pavčič) 1.00 Tri skladbe za klavir (Premrl).....45 ..............20 Slovenski narodni potpuri (Jaki) .. .40 Nocturne des Etudiants (Aletter) .. .20 Golden rain (Aletter) ............ -.20 .20 Višnjeva repatica (Levslik) vez. 1.— 14. snopič. Junaška deklica. Sv. Boš- Vrtnar, Babindranath Tagore broš..........................60 4jrdo vezano.................75 Volk spokornik in druge povesti za mladino ..................... 1.00 Valentin Vodnika izbrani spisi......30 Vodnik svojemu narodu ...........25 Zgodba Napol, huzarja vez. . .....1,50 Zmisel smrti......................60 Zadni dnevi nesrečnega kralja......60 Zadna pravda ....................50 Zmaj iz Bosne .................... .80 Zlatarjevo Zlato ................. 1.00 Zločin in kazen, 2 knjige 1. del, trdo vezano ...................... 2.50 Zločin v Orčivalu, broš........75 Za miljoni, trdo vezano...........65 Ženini naše Koprnele............. .35 Zmote in konec gospodične Pavle .35 Zgodovinske anekdoti .............30 Zbirka slovenskih povesti: 1. zv. Vojnomir ali poganstvo......35 tj an, Materin blagoslov........30 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fa- bjola in Neža ................30 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka...................30 PESMI IN POEZIJE: Balade in romance (Aškrc) trdo vez. 1.25 broširano .....................80 Bob za mladi zob, trda vez........ .40 Gregorčič,' poezije trda vez........75 Gregorčičeve zbrane pesmi s sliko .. .40 Ko so cvele rože, trda vez...........60 Godec; Pored narodnih pravljic o Vrbkem jezeru. (A. Funtek) Trdo vezano.................75 Moje obzorje (Gangl) ............ 1.25 Marcic (Gruden) broš............30 Narodna pesmarica. Zbirka najbolj priljubljenih narodnih in drugih pesmi ......................40 Primorske pesmi (Gruden) vez......35 2. zv. Hudo brezdno................35iPohorske ^ (Glaser) broš........30 3. zv. Vesele povesti................35 4. zv. Povesti in slike .............35 5. zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh ........................ Zbrani spisi za mladino (Gangl): 1. z v. trdo vezano. Vsebuje 15 pove- 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in pes- mi . .65 Slutne (Albreht) broš............30 Pesmi Ivan Zormana. Originalne slovenske pesmi in prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini...................1.25 Slovenska narodna lirika. Poezije .50 50 Sto ugank. (Oton Zupančič). _ Poezije......-................50 1 • • • • t « • .50 Vijolica. Pesmi za mladost .60 MALE PESMABICE: Št. 1. Srbske narodne himne.......15 št. 2. Zrinjski Frankopan.......'. .15 št. 4. Pod oknom.................15 št. 5. V sladkih sanjah.............15 Št. 6. Jadransko morje.............15 št. 7. Pri oknu sva molče slonela.....15 Št. 8. Slovo .......................15 Št. 9. Pogled v nedolžno oko.......15 Št. 10 Na planine.................15 ŠJ. 11. Zvečer.....................15 št. 12. Vasovalce .................1"» Št. 13. Podoknica .................15 Narodne pesmi za mladino (Žirovnik) 3 zvezki skupaj ...............50 Slavček. zbirka solskih pesmi (Medved) .........................25 Vojaške narodne pesmi (Kori).....30 Narodne vojaške (Ferjančič).......30 Lira, srednješolska 2 zvezka skupaj $2.— Mešani in moški zbori. (Aljaš) — 2. zvezek; Pri zibelki; Cerkvica; Ne tožim; Oj planine; Oj s Bogom ti planinski svet; solskodomski mladini; Na bregu...............40 3. zvezek:"Psa 1 m 118; Ti veselo poj; Na dan: Divna noč...........40 4. zvezek: Ujetega ptiča tožba; Za- kipi duša; Dneva nam pripelji žar; Pri pogrebu..............40 5.zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar; ,Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ...........40 6. zvezek : Opomin k veselju; Sveta noč Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo ..................40 7. zvezek: Slavček; jZaostali ptič; Domorodna iskrica; Pri svadbi; Pri mrtvaškem sprevodu; Geslo .40 S. zvezek: Ti osrečiti jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.}; Prijatelj in senca (mešan zb.); Stoj, solnčice stoj; Kmet- ski hiši ..................... .40 9. zvezek: Spominčice; Večerni'zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdra vice. I.; Zdra vice IL; OČe i večni; Tone goinee .......... .75 Slovenske zdravice (Fleischmann) .. NOTE ZA KLAVIR: Narodni zaklad. jZbirka slovenskih narodnih pesmi .............. Oh morski obali. Valček. (Jaki) ---- Pripoznanje. Polka mazurka. — (Jaki) ...................... Srčno veselje. Polka franc. — (Jaki) Vesela plesalka. Polka mazurka. (Jaki) ...................... Ljubavno blebetanje. Polka mazur. (Jaki.) ...................... Kot nekdaj v maju. Valček. —(Jaki) Veseli bratec. Koračnica. (Pahor) . . .90 .40 .40 .40 .40 .40 .40 .45 Zmiraj zvesta, polka, (Jaki).......40 Našim rojakom. Koračnica. (Jaki) .50 Pozdrav Gorcnjskej, valček ....... 1.00 Uspavanka ...................... -70 Primorski odmevi. Fantazija. — (Breznik) ...................50 Orel. Koračnica. (Jaki) .............25 Buri pridejo. Koračriica. — (J. Skor- pik) .........................25 Bratje in Slovenci smo. Koračnica (Premrl) .....................25 Mabel. Intermezzo (Aletter)........20 At a Penguins Picnic. Intermezzo (Aletter) .....................20 Fahnenwacht. Koračnica. (Jaki) . . .20 ZEMLJEVIDI: Zemljevid Jugoslavije.............80 Slovenske dežele in Istra...........25 Združenih držav veliki............40 Združenih držav, mali..............15 Nova Evropa .....................50 Zemljevidi: Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vsaki po........25 Zemljevidi: Illinois,. Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin, West Virginia, Ohio, New York — vsaki po ...........................40 Velika stenska mapa Evrope......2.00 Prorokovalne karte..............$1.00 Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini. Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, re-komandira.ite pismo- Ne naročajte knjag, katerih ni v ceniku. Knjige pošiljamo poštnino prosto. "GLAS NARODA" SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CortlaiMit St.,_____ New Yori GLAS NARODA, 34. DEC. 1024. Zagonetno, toda resnično. Skrivnost Highbridge-a. j (Konec.) Mavca kot moža. ki je tekel za "Wil-- li-jem. TurcH v tem slučaju se je pono- i Policija se je še vedno oprijeina-vila običajna malomarnost in za-1 la svoje teorije, da je mladi dečko mudjivost oblasti. Policaja je ]*>-. pobegnil z doma. Izjavila je. da slušaia izpovedi starwev in sestra "zahtevajo odvajalei le denar. Ker ir^molega dečka, uvedla površno pa je bila družčna revna, je odpa-jrreiskavo ter izjavila nato enosta- del tudi motiv za dejanje. McCor-vno, da je WiLlie MeOormick pu- miek je izjavil nato. da je bil pre ibegnil iz domače hiše. To baje na- ; je dobrostoječ šn cla odvajalei naj-pravijo številni dečk^i. >pocsebiK» j brž niso vedeli, da je izgubil celo spomladi. Tudi hrti so posvetili ce - svoje premoženje. Časopisje je poli zad«vi le malo pozornosti. Javil vdarjalo, da je osveta pogosto mo-se je neki sprevodnik poulične že- ! tiv odvedenja in da pogosto kra-iezn-ice ter pripovedoval, da je vi- ' dejo otroke duševno zmedeni Iju-del dečka, ki je odgovarjal opisu 1 dje. AVillie-ja. na nekem zemljišču \ južnem Rrooklvnu. kjer .se je nahajalo Buff ado Bili cirkus. Neki nadadjni sprevodnik je izjavil. tla je ptt'4>eljal dečka, slionega "WH-lie-ju, na Gravesend dirkališče. Policija pa ni našla niti na tem. uiti na onem prostoru nobanegr: sledu. Družina MeCormick je odločna nastapila proti držamju policije, da je deček j>rotstovoljno pobcp nil. Izjavila je. da je preveč boječ, •premlad in preveč razvajen, da bi se podal na pustolovstva. Nato pa je prišel komodni odgovor nekega policijskega uradniška, da nOče družina povedati vsega, kar ve o celi zadevi. Tako so stale stvari, ko je posegel v zadevo oče Mullin. župnik cerkve, katero je obiskovala družina. Duho\THi;k je v nekem časnikarskem poročilu qxijasnil. da je Neikega večera, par dni potem, ko je WiLlie MeCormick izginil, je •zapazil dr. McLeod, ki je stanova! v bližini McCormickovih , nekega našemljenega moža ter ga prijel, a mož se mu je iztrga L Teden pozneje je sporoičiil miki nadaljni sosed, da je videl našemljenega m zakrinkanega moža na svojem zemljišču in da umi je sledil v goščavo. kjer pa je izgubil njegov sled. Trdil je, da je bil skrivnostni tujec črnec. Policija, ki je preiskala okraj, pa ga ni mogla zaslediti. Nato so aretirali v Washingto-nu dva eigamska otroka, v kojih lasti so našli listek z napisom. Pisava je bila baje islična pisavi ene sestre nesrečnega McCormieka. Policija pa ju je morala izpustiti in preiskava vseh ciganskih taborišč je ostala brezuspešna. Konečno pa je dobil William MeOormick pričakovano pismo imel deček v svojem žepu le en ' odvajalcev. Z nerodno pisavo je cent in da se ni niti malo pripravil bilo na majhnem listku zap:sa»r.; za potepanje. Nato so pričeli listi da drže Willia za odkupuino. da je posvečati večjo pažnjo celi zadevi zdrav in da se mu ne bo zgodilo nič in kmalu so bile objavljeno slike hudega. dokler ne bo obveščena i izgublj« lega dečka, z velikimi na- policija. Nato pa je zateval odva-pisi. j jalec smešno nizko odkupnino v Par dni jx> posredovanju duhov- znesku d vest oitin dolarjev. OČe je iilka j«- razpisal Wilgerodt nagra- dobil ffNiročiilo. naj prinese denar do v znesku tisoč dolarjev za in- na vogal 135. ceste in tretje Av»-formacijo, ki bi dovedla do poja- jine v New Ycrfau ter gra tam polo- >mitve skrivnostne zadeve. Wil«r» roclt je izjavil, da je prepričan, da w> odvajalei vzdi malega McCormieka v domnevanju, da je to njegov sin. Par dni ponrteje je objavil stric d očka natrrado pet tisoč dolarjev onemu, ki bi vrnil dečka nepošk:*-dovalnega ter izposloval aretacijo odvajalcev. Takrat pa so pričeli li f»ti objavljati dolga poročila o celem -sKlučaju. Poročevalci in detektivi so pričeli raziskovati Higli-»bridge in v celi okulici je postajalo razburjenje z vsatkim dnem večje. Tedaj je ralzpisail župnik Mnll-fn nagrado desetih tisoč dolarjev za aretacijo odvajalcev in povrat«k dečka. Neki restavrater v bližini, kojega nečak je dobival pretilna pisma, je ponudil nadaljnih tisoč dolarjev za doka ža ln i materija! proti odvajalcem. V celem je bilo razpisano devetnajst tisoč dolarjev kot nagrada. Kljub temu pa ni bilo o mladem McCormicku nit." najmanjšega sledu. Vse preiskave detektivov, katere so nikale visoke nagrade, so ostale brezuspešne. Par sto črevljev od domače hiše je Willie MeOormick izgisiil brez sledu. Požrla ga je noč in nobena luč ni prodrla skozi temo . . . Staitiši in znanci so mogli zaslediti le dve oporni točki g-lede de>-ka. ki je 'izginil na tako skrivnosten na ("sin. Oče je vedel le za eno oesebo fci je bila mogoče jezna nanj nekega rokodelca, ki je stanoval par blokov vstran in s katerim se je bil skregal rasli nekega račn na. Ta mož pa je bil dotaia ter je stalno delal. Sosedje in kupčij^i znanci -o mu izstavili Szvrstno iz pričevalo in potodn zaslišatnja pred policijo se je ugotovirlo, da ga ni roOjr<*Če spravij«t i v wtik ž odvede njimi. LannceW Tierny. prijatelj Willie McConweka. je izjavil, da je Wiilie isteya jutra na;f*ajal nekemu kaJijanskemu driinarju in da je čakal ta mož na dečka, ko se je popoldne vračal iz šole. Willie pa je *£>ežaipa. v bližini izliva Cromwell Creeka. Koncem pisma se je še glatsilo. naj se odzove pozivu, če hoče videti sina živega in če bo zopet nastopila policija, bo našel ušesa svojega sina na verandi docmače hiše. Sorodniki, prijatelji in sosedje so bili pripravljeni spraviti skupaj zahtevano svoto in tudi oče je bil pripravljen deponiraiti jo sogla sno z navodili, a pod-ielja je zopet posegla vmes ter napotila McCor-micka, naj deponira fingiran paket. Zopet je zapaziL, da je mesto skrbno is&rano, kajti od vseh in težko je bilo mogoče obkoliti I ga- j Tudi v tem slučaju ni nikdo zašel v pant in v tret jem pismu, kt ga je dufbil McCormiek. se je glasilo, da mu ne more njegovo bedasto po.-jtop^nje prav nič koristiti. Njegov deček je sedaj baje na poti v Anglijo in nič več ne bo slišal o njean, dokler ne bo dospel tjakaj. Če ne bo nikdar več videl svojega sina živega, naj pripiše to sam sebi. Dejstvo pa je bilo, da ni hotela policija še vedno vrjeti v teorijo odvedenja. Ubila si je v glavo, tlu je dečok enostavno zbežal ter je ostala skeptična napram vsem nasprotnim dokazcim. Starišev dečka se je lotil tedaj velik stra'h 'in bali so se, da bo nadaljno umešavanje poiiicije dove-dlo do umora odvedenega. Župnik Mullin je umaknil svojo ponudbo nagrade v znesku desetih tisoč dolarjev in Michael MeCormick, stric dečka, je izjavil, da je pripravljen plačati ponudeivlh pet tisoč dolarjev direktno odvajalcu. Da ga prepriča o svoji dobri volji, je poveril celo stvar Pat Sheedv-ju, najboJj znanemu privatnemu detektivu onega časa. Sheedv je slovel po celem svetu radi svojih spots«kbnosti. Vsied svojega nastopa v slučaju McCormic-ka naj bi postal odvajalec prepričan. da lahko mimo lizroči dečka, kolektira pet tisoč dolarjev, a o sta ne vareji pred vsakim zasledovanjem. Popoldne, dne 10. maja, je odprl Jofin Garfield, čuvaj N. V. Central željeznice «b Cromweli Creeku. jekleno platformo, da spu sti skozi vlaCilni čoln ter tovor kamena. o je zopet hotel zapreti platformo, se je za pelt el v stroj velik predmet, ki je plaval po vodi. S čolniškfnn kavijem je siknšal omajat i predmet in po da'ljsih naporih se mu je to tudi posrečilo. Ko pa je pričeti predmet plavati naprej ter ga je bilo mogoče natančnejše videti, je spoznal, da vsebuje sveženj truplo dečka. Garfield je hitro splezal navzdol in odvesilal b dvema dečknona in »nekčtm možkim, ki so lovili ribe v bližini, proti svežnju. Pet minm pozneje so spravi1.i truplo na kopno. Pol ure pozneje so identifirali truplo kot ono Willie McCormic-ka. Dočšm so ga iskali na tisotče milj proč ter opazovali celo ladje, prihajajoče v evropska pristanišea. je ležal deedk na blatnem dnu toka. tri bloke od domače hiše. dokler ni vrtenje pamikovega propelerja spravilo truplo na površine. Obdukcnja. je pokazala, da je ležalo truplo najmanj dva tedna v vodi. lahko pa tudi štiui tedne alt šest. Natančno /n.* bilo več mogoče ugotoviti fr^pra. Crepinja dečka ni bila razbita in tudi ran ni bilo nii-kakih. 1'radni zdravniki so se nagibali k mnenju, da je deček utonil. Policija je objaxfila, da so bila njena domnevanjn upravičena. Povsem ja.sno je bilo po mnenju policije, da ni hotel deček v cet-kev in da je padel še istega večera v vodo. Družina McCormiek in številni drugi pamfiso dopustili, da bi ta teorija obveljala ter opozarjali na to. da ni policija odgovorila na veS vprašanj. Zakaj je šel d€*čak tri bloke daleč proti jugu, če so ga videli hiteti severno, proti cerkvi ? Kar bi moglo tega boječega, razvajenega dečka napoittiti, da gre prostovoljno k temnemu bregu reke ? Kdo je bil skrivnostni našemljeni možki ? Na ta vprašanja se eni dalo nik-kdar nobenega odgovora in vprašanje, če še je pripetila nesreča ali je postal .mali MeCormick žrtev zločina, bo ostalo vedno nerešena skrivnost Highbrtdga. IZ MEHIŠKE PRESTOLICE. VAŽNO ZA TUKAJ BIVAJOČE TUJE&ODCE. Slika nam predstavlja krasno ka tedralo v glavnem mestu Mehike. Zadaj na 1 vš se vidi < bri nika Popokate/peti. ki je čel pred kratkim močneje bruhati. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Language Information Service. Jugoslav Bureau.) DVA AMERIŠKA ZGODOVINSKA DNEVA V DECEMBRU. 22. decembra. — Izkrcanje Pil- mu znana. Ob zarji je dosegel grimcev. | Trenton. .Sovražnik je zapazil Vožnja ladje "Mayflowerjc Washingtonovo vojsko še le tedaj, eden izmed najbolj znanih dogod- k<» jt1 prišla do predstraž skoraj v kov v ameriški zgodovini. Okolr/sami vasi. L Uit a bitka je trajala leta 162C '-o nekateri svobodni' le 35 minut, zmaga Amerikancev kmetovalci (yeomate) in rokodel-' bila popolna in v kratki kam-ci iz okraja Yorkshire na Angle-' panji, ki ji je sledila, je Washing 11'»n izgnal Angleže skoraj iz vsega New Jerseva. AVSTRIJSKA PRINCESINJA JE HOTELA POBEGNITI. škem kateri so bili poprej radi verskega zatiranja, pobeignili na Ilo-landsko. začeli pripravljati se na izselitev v Ameriko. V to svrlio jim je kralj podelil nekaj zemlje v novem svetu. Ti izseljenci, ki so si sami nadeli ime ''Pilgrims'' (romarji), so se vkrcali v jadrnico Zagrebška "Tribuna" je obja 4* Mayflower I>n<' 9. novembra ^ vila nekatere zanimive podrobn-o-so prvič zagledali, obal novega 1st i z oziroan na pred krat kim pr>-kont.inenta : bila je to nizka, peš Če-] izkušt ni beg hčerke na-dvojvmle na obal ob rti Cod. na onem dol- j Leopolda Salvatorja, princese geim poluotoku, ki je postavljen j Asnnte. v Rio de Janciiro. z nsrat-kot kak dclgr naraven pomol pred ( nnm. da stopa tam v samo-taii. Di-.Tužnim Massachusetts. Njih na- : plcmaltačna injterveincija jo je vr-onen je bil naseliiti se v domeni nila staršem v Barceloni. Oni, ki se nahajajo v Združenih državah, pa niso ameriški državljane. ne bodo imeli nobenih sit-jnosti s kvotno postavo, ako se ' podajo na kratek obisk v domovino. Vsak tak mora dobiti poseben perm-it. ki mu otmogoča svoboden povratek. Predno odpotujete iz Združenih držav, napravite prošnjo na generalnega priseljeniškega komisarja v Washington. I). C. Vizej .-t a ne $10. doeim stane pi-ranit sivino $3. Prošnja za permit je brezplačna ter jo lahko dobite v kateremkoli uradu Vnilted American Lines. Všn.i>. Iz v z i so le >troei. rojeni v Združenih državah. Prošnjo je treba napraviti kolikor mogoče prej. predno namerava dotičnik odpotoval i. Ce nima Mi jezemee penili t a. se oirnje- lahko vni" v Združeno države edli-nole, ako mu ameriški konzu! na-pravi nelkvotni prišelieniški vizej. pogltulu dezertira- Pri .svojem potovanju s(> p Svrlia teli določb žujte parn'kov 1'nittvl American družba vrši skupno s Hamburg American Lines. I>rnžba ima krasom parnik« "Resolute". "Reliance". "Albert Bal lin". " Dent-lila ml ". "Cleveland". "Mount ( lav". "Thurin- KCVtTOn« VIIW CO. NSW.VOUK pomagale le v n ja mornar,;.v je, da se ne ovirajo pravice pravih ! Line-; krttra mornarjev jiocl sedanjim Seamon's Act. iili na drugi strani, da se za-branl izkrcanje onih, ki poslužujejo i.c pravice v svrho vtihetap-ljenja v to deželo. Novi zaikon daje priseljeniški oblasti pravico, da odredi detencijo takih dozdevnih gia". " Wcstphaliii". mornarjev in mjihovo deportacijo j Za j>odrobn» jša |>oja :iila vpra- na isti ladji. šajte lokalnega agenta. PATENTI South Virginia kompanije. nekje med rekama Hudson in Delaware. Usoda, pa je drugače obrnila. Kapitan ladje, ki je bil baje v službi Po propadu Avstrije se je nadvojvoda. Leopold Salvator preselil s svojo ob i tel j o v Barcelono, kjer živi skromno in sam zase. a llolandcev. trgujočih ob Hudsomi. štirih sobah v nokem predmestju. je izjavil, dane more kreniti bolj prctii jugu vsiled protivnih vetro\. Dolgo so križali sem in tja mea Vse hišno delo se opravlja bre-slug. Sv o j čas je Lil Salvator strasten lovec, in pohajajoč po pla- ^ RAZLIČNI NAČINI HOJE Hoja in noge človeka raiz deva jo ostrejšemu opazovalcu tako >i.ia čilne posebno.st'i. da jc mogoče *pi znati iz njih poklic in življen-iki način dotičnega. Hoja je v gotovih ozirili bolj zna čilna kot pa obraz. Natakarja takoj lahko spoznamo po lahnem drsanju. s katrrim vrši svoje delo, ki zahteva mnogo letanja s«min-tja. Policist je znan po svoji trdni, odločilni hoji in istotako vojak, ki koraka ritmično. Rokoborec se ziblje v boku in plesalec poskakuje. Kmet. na drugi strani, ki je zrasitel pri oranju insejanju. pa ho li počasi hi z velikimi koraki1 ter ne postavlja nog na zunaj, tem več eno pred drugo. To j»* posledica tega. ker mora hoditi vedno po isti brazdi. Jahač dobi v teku časa krive nf^jre. ki so splošno znane. - Rrezpl.T'na ilustrirana linjipa glede pat»-ntnv i.-i jmpir z:\ škicirnnje se pošlje. rišite zanjo d;in« s v slov. jeziku Bryant & Lowry RegiPt^red Patent Attorneys 320 Victor Bldq., Washington, D. C. Successors lo A. M. WILSON", Inc. Ne morete ujiti! KMBcfaoH i Mu!;c:>o1r.; • Strain i 1. i.- -n'!:: ca prrlilaOa. . loleiiiiin reui.atisma. ; ncrralgije. i. i^rznosr.: a^n:iiji zobo-'lavobola, ilokler ne Be-, r. 5. i »t. Off. tainj in s«- tako; nama-žete i nji«!. L'godno in liitro fioniaja. Nolier.a jkrbna pot-po-linji ne more l>itl lire; ene st'-kleniee. Ni prisrt"n, «> nima ANCHOR znamke. F. AD. RICHTER & C0. 104-114 So. 4th Street Brooklyn. N.T. rt j o iin kopnem in iskali ugodno n'nah se je navadil kuhati razna me-sto za naiselitev. Slednjič so sc jedila, ki so hitro gotova. To mu odločili za točko, kjer se je potem Uedaj prihaja prav. k r anu om«. oivoge lidentificiratli nobenega de- strani ga je bilo mogoče opaizovati Kdo ve za naslov treh bratov MATIJA. JOŽEF in LOJZ DRfc-MELJ, rojeni na Ely, Minn, m potem so odšli na farme * Poplar Bluffs. Mo. Tja sem jim že pisal pred leti, toda pismo mi je bilo vrnjetno. Matu jim je umrla pred 3. le*i, a za očeta n« vem, ali je se živ ala mrtev. Če kdo ve za naslov kojega iizmed teh, naj mi ga javi, ali naj se pa sami oglajsijo svojemu stricu. Anton Narok, Bes 788, Ročk Springs, Wyo. (2x 24, 26) razvilo mots t o Plymouth, in dne 2. decembra 1620 so se izkrcali. 26. decembra. — Bitka pri Tren-tonu. Ta Ijirtika je etlen iizmetl naj-io-vitejših dogodkov v ameriški zgodovini. Bilo je kasno decembra leta 1776. Po mnogem trudu se je Washingtonova vojska blila pov<*-čala. na skoraj 6000 mož. Angleži, zadovoljni s tem. da so izgnali re-volucijonarce iz Jerseva. niso niti poskusili prebroditi', reko Delaware, marveč so se vtaborili bl;:zn Trentona. Angleški general Howe je bil tako prepričan o polomu revolucije. da jc dovolil svojemu namestniku Corwallis,, da se povrne na Angleško, in se je sam pripravljal odpotovati, ko tijo sobe in pazijo na mlajše brate in sestre. In tudi iče še niso dovcij iz-vežbane. šivajo obleke sebi m drugi in v obitelji. Zaradi poman.i-kanjii denarja je 'pohiitštvo prire-sto in ne v najboljšem stanju. Dasi so siromašni, vživa vsa obitelj spoštovanje barcelonske družbe in hčere se sprejemajo v najbogatejših hišah. Ena se je poročila prav dobro. Zdi se pa. da težko občutijo »svoje siromaštvo, ko imajo luksus drugih pred očmi. Spomin na bogato in luksurioznw življenje v dunajskih palačah ni primerjanje s sedanjim življenjem je l>il najb.rže razlog, da je A sunt a skušala pobegniti v sam-ostan. Mornarji-dezerterji. Poročilo navaja, da je tekom minulega fiskalnega leta število mornarjev-dežerterjev jako naraslo. V ameriških lukah je bilo prijavljenih 34.379 mornarjev, ki so dezertirali svojo ladjo — na-sproti 23.194 leta 1923. 5879 leta 1922 in povprečno 8573 tekom zadnjih dvamajstih let. Komisar povdarja v tem pogledu: 11 Mornarji v do-•bri veri imajo postavno pravico, da gredo na kopno v vsakem pristanišču, in pod našimi zakoni oni imajo popolno pravico zapustiti svoje ladje v svrho. da. se zopet vkrcajo za inzemstvo. Dejanski to je naravna in samoumevlna pravica vseh pomorščakov, katero tudi priseljeniški zakoni prepoznavajo in spoštujejo Komisar govori o določbah no- Čisto novih 10-inč SLOVENSKIH COLUMBIA REKORDOV SAMO >\-rda Piste imeli nik.Iar T.ak- t>r; il-e iv.ajset (2") pristnih Columbia slovenskih rekordov, vsi ("-,;■;o novi fna obe strar,;>. ini.-u' :ii t.;.fe 7.i-!'>p«-. V pesmi, vse ra^'u'-n-- šlr^'lke. —■ fc>dl):i, inštrumenti, petje. ^ >15 il.j.-ti, narodna. Itd., nekaterih največjih slovenskih umetni j.ov. Ona T5c. za vsak^sra. Ne poi'.'ite demrja. SiiPi) i>«>?ljite nam danes svoje ime in naslov. P!af-ajte T»oStarju, ko vam bo prinesel, $5.0') in par centov za. poštn u.'. Ne plfHo n-.m za renik. kf-r jih ne tiskamo. Tola m; (r.irantira-mo. da boste z 2" poslanimi rekordi popolno-m i zadovo jni. ail vam pa vrn» rno denar — FEDERAL MAIL ORDER CORP., Dept. 58. 414 Broadw iv Ntw York City. Crossing the Delaware'' je vsake- vega zakona, ki bodo nekoliko od-» RADIO Znižan na (Model: II) Znižan na $38.- (Model: n) Ta cena je veljavna samo 30 dni. Host i ljudi noče kupiti RADIO, boječ se, da so RADIO prcveC komplicirani za urediti in ravnati. Te bojazni pa ni več. NaS in-Zinirski oddelek je po dolgotrajnih izkušnjah u?tnlil in završil in izvrsten in močan DO T.G C J DI STAN Č XI tube ste (Model: II), ki je ta-raUe PRI PROST za urediti ln upravljati, da lahko vsak OTROK ravna ž njim. Ta POSKP.EN set vam zamore prinesti jasne glasove iz jako oddaljenih postaj v okrožju 1000 do 3500 milj vstran. Ta Model- II RADIO je ravno tako dober, če ne se boljši kot so drugI, ki jih prodajajo za dosti višjo ceno. Naš RADIO je poceni ker: 1. Je USTALJEN. 2. Prodamo jih veliko MNOŽINO. 3. Dobimo jih naravnost iz TOVARNE. nobenih trgovskih stroškov in profitov. 4. Prodajamo jih za GOTOVINO, da prihranimo knjigovodske stroške. RrVDtO da človeku drs,t: zabave in zabaval vas bo. o prišli do razpotja, kjer je ena cesta vodila profti Malagi. druga pa proti Sevilli. Kakorhitro so M ar oka ne i odšli, .vo vsi tr.jjc nekaj časa jahali proti Malagi a nato so krenili na cesto, vodečo v Sevillo. Castell je preje rekel kapitanu, da so namenjeni v Malago. Konečno so bili bami hi ustavili so se pod zidovi neke hiše, ki je bila požgana tekom maroškega vpada, Peter ji pognal svojega konja v bližino Margarete ter vzklikni!: -- Govori, draga ali si res ti Margareta pa se ni brigala zanj, pač pa objela svojega očeta ter ga zopet in zopet poljubila. Tudi Peter jo je skušal poljubiti, a padel pri tem je skoro s konja. — Pazi, Peter. — mu je rekla, kajti -drugače te bo spravila tvoja ljubezen v nadaljne zadrege. Ker je vedel, kaj ima pri tem v mislih, je zardel ter pričel pojasnjevati celo zadevo na dolgo in široko. do ^^ . ^ prk-.akoval> Krečd in že si jeukoro videla sem te. Nato pa je nekoliko popustila ter mu podala roko. katero je večkrat poljubil. — Pojdimo. — je rekel CaStcLl. — hiteti moramo, kajti preja-iiati moramo še celih dvajset milj. da dospemo do krčme, v kateri bomo dane- spali, kot je odredil Izrael. Govorili bomo spotoma. Govorili so precej, kot je pač dovoljevala slaba cesta in naglica, s katero so jezdili. Koneeno ^o prišli do "vente" ali obcestne 'kreme, ravno ko sije pričelo mraeiti. Ob pogledu na gostilno so se nagla-s zahvalili Bo gu. kajti ta prostor j«' bil preko maroške meje in ni jim bilo treba -an bati s«' (iranade. Gostiliuear. ki je bil krisjfcijan, jih je pričakoval, kajti dobil je obvestilo o;l Izraela, s katerim je lw.I v 'Kupe i j skill zvezah ler jim dal dve Molii, enostavno opremljeni, a zadostni. Postre-rel jim j«' tudi z dobro hrano in vin«»m t»-r postavil v klet ter nakr-inij njih k«.nji*. Rekel j;m je, naj mimo in naj se ničesar ne lx>-je, ker bodo on in njegovi Ijudj • dražili ter j:'h Obvestili o katerikoli nt varnosti. Bilo pa je že pozno, ko so zaspali, kajti predmet so ianeli za po- Iz japonskega basno-slovja. Živel je nekdaj bogataš, ki je •bil tako skop, da ni privoščil ne bližnjemu ne sebi nič dobrega. Strašno vše-č so mu bile pečene ribe. ali nikoli si jih ni kupil; jede: je dan za dnem samo nezabeljen rLž. Da bi mu 'pa riž bolje dišal, jv s sojo skodelico obiskoval Svojega soseda, ki je bil k rem ar . Tam v-použil .svoj suhi riž in srkal vsa.] vonj pečenih rib, ki je prihajal iz kuhinje. Krčmar se je seveda jezil na sko puha. ki je prihajal vedno v njegovo gostilno tin mu ni dal nikoli nobenega zaslužka. Nekega dno mu je napisal masten račun in mu ga osebno izročil. "Ponižen sluga, go-po d ! Vi ste že več mesecev hranili pri meni svoj nos. Plačajte zdaj, kar ste mi za to dolžni." "Dobro"', se je smejal skopuh. '"Pri tej prfeei vam plačam račun. Ile. ženka. prinsesi mojo mošnjo, tisto veliko!'' Krčmar se je že veselil, a pride očital, da je toliko zaračunal. Žena je prinesla mošnjo, skopuh jo je vzel a* roko. potresel je krep-| ko in rekel: *'Čuješ. kako zveni denar?" 14Čujem." je odgovoril krčmar smehljaje se. "No, potem .sva bot 1 Vonj tvojih pečenih rib je z žvenketanjem mojejra denarja zatvoj račun ter A-zeli p:-j Rossini je živel v poznih dneh smo gostulničarja, naslovljeno na druge gostilničarje cb cesti. Nato svojoga življenja večinoma v selu so odjahali proti Sevilli. zelo hvaležni, da niso opazili še nobenega , Pa -sv pri Parizu. Od zjutraj do znaka zasledovanja. Celi dot.ični dan. s kratkimi presledki, so .jezdili brez vsakega dogodka, kajti nahajali so .se na rodovitni planjavi, katero je močilo več rek, preko katedih so pnišli na plitvih mestih ali preko mostov. Ko se je zvečerilo, so dospeli do starega mesta Oxuna, katerega so že več ur videli pred seboj, stoječega na griču. Kljub maroški j di z njim govoril. Na sprehodu ga obl iki so pričli popolnoma neopaženi v gostilno, ki jim je bila prri-1 je spejčal. Ali ga sme nagovorit h poročena. Tam jih .jc sprejel go-tilničar. ki je sicer divje zrl na n jih j Skorajžil se je, se odkril in izrazil maroško obleko, šf precej prijazno, kajti zapazil je. da imajo obilo t veliko svoje veselje, da vidi tako denarja. Dal jim je na razpolago sobe V tem mesrfu so nameravali j slavnega moža. ALi je gospodu R-o-kupiti španske obleke, a bil je slučajno praznik in vse prodajalne so * " "* ' ~ bile zaprte. Ker so hoteli dospeti do naslednjega večera v Sevillo ter priti ncopažem v temi na ladjo "Margareto", ki se je nahajala tam tr vedela za njih nameravano potovanje, so morali zapustiti Oxuno še pred jutranjo zoro. Vsled tega jim je bilo nemogoče odložiti maroško obleko ter se obleči v špansko. Tpali so tudi. da jih bo tukaj v Oxuni dohitela Inez, kot je obljubila, da bo storila in da jih bo obvestila o dogodkih v Grana-di. Inez pa mi bilo odnrkode. Pot»e z miislijo, da bi bil » skrajno težko zanjo dohiteti jih. tudi če bi hitro jahala ter zapustil i mesto v temi, še predno se je kdo zganil. Prejahali so par milj po planjavi ter se ustavili poti skupi*>o hrastov, da zavžijejo nekaj. Ravno ko so zopet vstali je zapazil IV-ter, ki je pogledal naokrog skupino približno ducat divje izgleda-jočrti mož. kojih očividmi namen je bil odrezati jih. — Tatovi. — je rekel na kratko. — Jahajmo. Pričeli so galopirati in njih konji, ki so brli sicer malo trudni, a izvrstnega plemena, so prehiteli te jezdece, še predno so mogli dospeti na ee-to. Tolpa jih jc pričela poživljati, naj se vdajo in ker se nit>o vstavili so oddali bandit i .nan je par pšic ter jih pričeli zasledovati. Galopirali so po griču navzdol na neko planjavo, ki jih je ločevala cd nadaljnih gničev. Ta plamjava je bila približno tri milje široka ter valovita, £>e vedno .so brli daleč pred briganti ter upali, da bodo mogli izginiti ssredii drevja. Ko pa so prišli med drevje, so za pazi'i pred seboj nadaljno skupino takih mož. -— Pa-t. — je rekel Peter, — jahati moramo skozi nje. To je naša edina prilika. Obenem je zbodel konja ter potegnil svoj moč. Izbral si je mesJto, ki se mu je zdelo iiajbolj *.labo ter prodrl skozi z lahkoto, a v naslednjem trenutku je slišali za seboj krilc Margarote. Obrnil se je ter videl, da je Margaretin konj padel in da sta bila CasKll in ona v rokah banditov. Divjaki so jo že držali in eden njih ji je skušal potegniti pajtčolan z obraza. Z divjim krikom je skočil nanje ter udaril enega s tako silo po glavi, da mu je pre-bM železno čedado. Mož je padel na tla mrtev ali umirajoč. Prihiteli so nadaljni in kmalu je bil obdan od (mečev in bodalc. Že se je poplavljali od življenja, ko je čul glas poveljnika, naj odnehaj ter zvežejo jetnike. To je bilo lrftro storjeno in ko je smel vstati je zagledal pred seboj, ne Morello, kot je pričakoval, temveč moža, oblečenega v fin oklep, oči vidno visokega častnika. Ss:niju njegov nagovor neljub? Rossiiii mu da roko in reče smehljaje se: "Ne. ne. Glejte me. kolikor časa se Vam ljubi. Lahko si pa tudi p voščite šalo in g rest t okoliinoikoli okoli mene, prav go tovo vam me bom nič naredil." Rossini je 'bil namreč zelo debel. Age žila j in Epaminondas. Spartanci so zahtevali, naj opn stijo Tebamei vlado nad beotiškim.l mesti. Tebandi se branijo. Razjarjeni šparoanstki kralj Agezilaj vpraša Epaminonda: "Kar nara\-nost povejte, ali hočete pustiti be-otiška mejita pri miru ali ne ?" Mir no odvrne Epaminondas: "Da. če se vi odrečete vladi nad lakonski-mi mest i!"" Ageizllaj ni nič odgovoril. Spartanci in Melos. Poslanci otoika Melos so prišli v Sparto prositi pomoči, ker vsled slabe letine niso imeli dovolj živeža. Govorili so pa na dolgo in y'rro-ko in dobili od špartanske vlade tale nauk : "Vašega govora na kon en nismo razumeli, ker smo pozabili na začetek." Melijei so to ra zumeli in se pokazali prazno vrečo ; nato so se Spartanci podrli Cel dan in jkn dali prihranjeno s seboj. (Dalje prihodnjič.) Kanal ima zopet svojo sodnijo. Dne 1. decembra je zopet pričela poslovati sodnija v Kanalu v starih prostorih. Ljudstvo je tem seveda zadovoljno, ker je bila pot v Gorico združena -z vftViko rca-mudo časa in stroški. lo končano, je poslal svojega pomočnika Fjodora in mu je rekel: "Pojdi, sedli pod most in poslušaj. kaj poreko ljudje o meni; pazi. če me bodo hvalili ali grajali Fjodor gre, sede pod most Ln posluša. Gredo čez most trije sveti >Jtarei in govore med seboj: "Kako nagraditi tega. ki je postavil ta mostNaj se miu rodi srečen sin ! Vse. kar reče, naj se izpolnil, vsako željo naj mu uresniči Gospod. Pomočnik si te besede zaponi-nii in se vrne domoov. "No. kaj je, Fjodor?" ga vpraša trgovec. £Ra-lične stvari se slišijo," odvrne ptavil službo pri 1i-govcu. Sel je drugam, nasalil se je ob morju in je vzel dečka s seboj. Za vsako stvar, ki mu je kdaj prišla na um. je zapovedal dečku. Zaželi si to .in to!" in vse se mu je tako izpolnilo. Nekoč mu reče: 'No mali. prosi Boga, tla bi tu nastalo novo earstvo. tla bi prav od *ega-le mesta do carske palače vi-ogatem trgoveu. Temu je bilo prerokaX-a-no, da se m ubo rodil sin. nenavaden in -tako .srečen, da se mu bo Iz,-oolnila vsaka želja. Otroka sem trgovcu kmalu po rojstvu ukradel in obdoblil trgovčevo ženo, da ga je pojedla." Deček ki je slišal te besede, stopi iiz svojega kota in reJce: "Po mo ji molitvi in božji odločitvi postani podlež, pes!" V hipu se Fjodor iz premeni v psa. Deček ga vklene v železno verigo in ga pelje k svo-iemu očetu. Pirišedši k njemu, reče: " Dobri človek daj md žarece- ga oglja!" — "Čemu ti bo?" — sreče. r*t Kretanje parnikov • Shipping New* 27. decembra: Olympic, Ch Volendam Bou- logne, Rotterdam. 30. decembra: LA Savoie, Havre; bourg, Hamburg. Arabic. Che» 31. decembra: Zeeland. Cherbourg; Ohio, Cherbourg Hdmburgr. 3. Januarla Aquitania, Cherbourg; Suffern, Havre N'ew Amsterdam. Rotterdam; America. Bremen. 6. januarja: Columbus, Cherbourg Duilo, Genovo. 7. januarja: Paris. Havre. 8. Januarla: Deutschland, burg. ln Bremen; I J Brzovlak Pariz — Moskva. Iz Moskve naznanjajo, da je prometni komisar i jat sklenil postaviti direkten voz med Moskvo an Varšavo, ki bo v zvezi z vozom Varšava — Pariz. Zveza bo poslovala trikrat na teden. Želja po redu. Župani mesteca Tliimbleboro na Angleškem je silno hrepenel po kakem odlikovanju. Dobi nekoč na skrivnosten mačin pismo s poro- j čilom, da se pelje prihodnjega dne va ob pol d veh princ Wales nruno mesta. Na Vso moč jie bil vzradoš-čen. mislil je. da prihaja pKmo iz neposredne bližine priineove. O pol dne drugega dne je v najlepši lira d ni obleki na kolodvoru. Vlak pride, princa ni: župan teflovadi od vagona ti o vagona, sprašuje sprevodnike, nobeden ne ve nič o princu. Slednjič se obrne na v4ak«»-vc d jo/in ga vpraša, če ve. kje je princ. Oni se nasmeje lim reče: *Se-Are(Vi. vem.' 4'Kje je torej kraljeva visokost. povejte mi. Takoj se moram princu pokloniti." vpije razburjeni župan. "Na njem stojim." Odprtih ust ga župan zija. vla-kovodja se pa sni.'je in pokaže na lokomotivo, ki je imela napis: Pr. ztri((Ih< of Wales. Boulogne in Ham- 10. januarja: Majestic, Cherbourg: George Washington, Cherbourg In Bremen. 14. januarja: France. Havre. 15. januarja: Mongolia, Hamburg. 17. januarja: Berengarla, Cherbourg; pres. Roosevelt. Cherbourg. Bremen: Veendam, Boulogne. Rotterdam. 20. januarja: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Pitta-burgh, Cherbourg in Hamburg. 22. januarja: Cleveland, Boulogne In Hamburg. 24. Januarja: La Savoie, Havre; Conte Verde, Genevo. 28. januarja: Paris, Havre: Orduna. Hamburg; Pres. Harding, Cherbourg In Bremen. 29. januarja: Minnekahda, Cherbourg ln Hamburg. 31. januarja: MajesUc. Cherbourg; Ausonia. Cherbourg. itaiian Jdne NAV1GAZI0NE GENERALE 1TAUANA NARAVNOST V LJUBLJANO V 9 DNEH žrr . *=5- .L. - -■^a 7 T- . -TU {P D U I L I 0 i^r Odpluje lz X. T g / in 14. februarja J an. gif COLOMBO Odpluie iz X. T. 3 feb. in 14. marca ^^ Obrnite se na avtorizirane pgente. r Ita'ja America Ship. Corp. t- 1 State Street ^ V New York ADVERTISE IN " G LAIS NARODA* PREHLAO MEHURJA MOŠKI! Za«čitlto m Proti nalezsnja N*b»vite si naib >Ij.V) sa^Sit PREPR&.BA MOalCE Velika tonaS.lc. Kit(4'a)$t Vsi lebruni ali San-Y-Kit Dopt: B Beelrman St.. New York Koledar za leto 1925. Ta ženska ne trpi več. Zdravniki hoteli operirati Greenville, Pa.. — Mrs Jos. Og?ar iz texa mesta pripoveduje skoraj neverjetno j ztrodbo svojt-ga trpljenja tekom azdnjih petnajstih let. "Tekom za" mojem Črevesju in želodcu. Niti zdravniki, niti zdravila mi niso pomagala. Bila sem kot metliSče. sanja kost in &e nobeno leto nismo Koledarja tako naglo prodajali kot ga letos. Skoraj sleherni, ki ga je naročil, nam sporoči, da je ž njim nadvse zadovoljen. Vsebuje dosti aktualnih člankov, lepih povesti ter nasvetov. ki pridejo prav vsaki gospodinji. Nadalje vsebuje kratko zgodovino priseljevanja v zadnjih pet-tu desetih letih ter natančno besedilo if,0^^;.^ J® Y-helovalo je kot čudežno zdravilo Globok m mnogo odkrivajoč je tudi članek "Svet bodočnosti". Kdor hoče imeti Koledar, naj ga takoj naroči. njaku. Bila sem vedno zamišljena, razočarana in vedno sem se pritoževala. Zadnjega marca ali tako ne-. kako. je prišla moja } ' teta iz starega kraja, j Dotedaj je nisem Še, nkd ar videla, Pogledala me je ter se začela skrivaj pogovarja- j mojim možem. Teden kasneje sem ilo pro-; me pri- ! Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kilor jt» namenjen potovati -stari kraj. je potivlmo, »la je na tarifno l'-iuVn o potnih listih, prt Ijajri in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoreiu »lati vslfil naše dolgoletne izkušnje. Vam botlo gotovo v korist; tn»H ori-p»»ročam»> v»-»ltio le prvovrstne par-nik,'. ki imajo kabine tudi v HI. razredu. Glasom nove naselniške postave ki je stopila v veljavo s 1. julijem znmorcjo tudi nedržpivljani dobiti dovoljenje ostati v domovin eno leto in ako potrebno tudi d;»lj : tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselni.ški komisar v "Wash ingt»ai, 1». (.'. 1'rosiijo za tako do vol jen je se lahko napravi tudi 1 New Yorku pro»l (Mlpotovanjem, tei se poSlje i»r»»sileu v stari kraj gla som nanovej.še odri-dlio. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Kdor želi »l»»l>ili sorodnika al svojta ix starojxa kraja, naj nam j>r«'j i«iš<» za pojasnila. Iz .Tugosla vije i mi pripusfenih v prihodnjih treh letih. imI 1. julija 101M naprej vsako leto po «>71 priseljencev. Ameriški »hžavljani pa zainoroj dobiti sem žene in otroke do IS. lo ta brez. da bi bili šteti v kvoto. Tu rojene osebe se tudi ne štejejo v kvoto Stariši in otr«x-l od IS. <1» 21. leta ameriških državljanov p imajo prednost v kvoti. Pišite z pojasnila. Prodajamo vozne liste za vse pro ge; tudi prek«) Trsta zamorejo Jugoslovani se»lnj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York KLOBASE Mi delamo in prodajamo prav KRANJSKE klobase, kakor tudi pra sičeva suha rebrca. Jezike in raznovrstno drugo podomaSe napravljeno suho meso. Pošiljamo po celi Catiforniji. tudi domače Vsako sredo imamo krvave klobase. Za nadaljna poročila se obrnite na JELENICH BROS. 2248 — 19th St. San Francisco, Cal. Phone: Mission 1828 volji. Po preteku pol ure sem dal;«, od sebe dve j doraSčeni trakulji — vsaka je bila kakih 40 čevljev dolga. Tako mi je odleglo kot da bi se mi velika skala zvalila s prsi in kot da bi se nebo odprlo pred menoj. V dveh tednih sem se zdebeiila za trideset; funtov. Od tistega časa sem vsak teden' za pet funtov debelejša. Bojim se, da so e ruzletim od samega veselja." Veliko možkih, 'ensk in otrok se nepravilno zdravi za svoje bolezni, dočim imajo v resnici trakuljo. Gotova znamenja so oddajanje delcev trak ti!je. verjel na ( pa: izguba teka z včasno pečico, pokrit jezik, zgaga, bolečine v hrbtu ir ledjih i omotica, glavobol, slabosti ter plazeč ob čutek v črevesju in želodcu. Rmena koža. j izguba teže, slaba sapa. Nobenega vese-j ja do dela. nobene ambicije, vedno 1«»- i ; narjenje. Trakulja, ki včasi doraste do j dolžine petdesetih čevljev, večkrat povzro-| ča napade božjasti. Trakulja, ki se splazi j v sapnik, lahko zaduSi svojo žrtev. BoljSe i , je, da se prej iznebite te pošasti predno bo prepozno. Naročite eno zdravljenje ! Laxtana danes, ki ga pošlje takoj po prejemu $10.48 Laxal Med. Co., 835 Laxal Bldg.. Box 063. Pittsburgh. Pa. T^ax-I tan ni škodljiv. Za zavarovanje zavojčka 25c posebej. —Adv't. Posebna ponudba našim čitateljem! Prenovljen! pisalni »troj "OLIVER"