Leto VII
V Celju, dne 8. avgusta 1912
St. 32.
0-: - -'8 Of. .; _
^Narodni tlit" »tiiie-1« celo lete i Ry « pol IeU ii K, » hetrt leta 1 K. Za Ameriko in drage dežele na leto 5 K 60 Tin. Naročnina »e plačnje vnaprej. — Posimeina itevllka atcn.e 10 vin.
Uhaja vsak icjrtek; »ko }e ta dan pvamik, pa <ian poprej. —c Vse pcš ljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati na naslov: „Harodnl LIbI" v Celja. —'Reklamacije to '" poštnine pKfete. PredniStvo;'Dolgo polje »ev. i
Oglati »e i računaj? po lp vinarjev aca petit vrata. — Pri večkratnih objavah cnaten popust po dogovora. Prittoj-bine g« 'oglate je plačevati po poŠti na nasloV: „1® ar od i 4 "Llšt" v Celja.
T
OcTT
1 ) ■■' r>
inn '
V pozdrav!
V soboto in ne,deljo se zberejo v Celju zastopniki narodnega in naprednega slovenskega nčiteljstva k stvarnim in resnim posvetom. Zberejo se pijonirji izobrazbe med slovenskim ljudstvom, ki vkljub svojemu slabemu položaju vztrajajo na svojih mestib kot vzgojitelji narodovega naraščaja, ki pa tudi ne klonejo duha in svojega prepričanja poj knuto klerikalizma in nemške nasilnosti.
Veseli pas, da ste si izbrali letos Celje za kraj svojih zborovauj, mesto, ki je na eni strani živa slika boja za slovenske majšine in za slovenske pravice po celem slovenskem Štajerskem ip živa slika nemške nasilnosti in krivičnosti, ki je pa na drugi stiani danes tudi edino veliko izhodišče naprednega kulturnega, šoli in učitelj-stvu prijaznega gibanja na Spod. Štajerskem.
Kot manjšinska stranka, kot opozicija v našem političnem življenju vam ne moremo nuditi nikakih obljub in nikakih uspehov za izboljšanje vašega položaja bodisi v gmotnem bodisi v drngih pzirib. Vse to je danes v rokah drugih strank. A odkrito in pošteno besedo vam damo v pozdrav, da hočemo vsikdar zvesto stati v boju ob vaši strani za vzore prave ljudske vzgoje, za vzore ljudske izomike in njegovega napredka. Vedno izpopolnjevanje ljudskega šolstva y smislu potreb in utemeljenih zahtev ljudstva — to mora biti eno temeljnih načel vsake napredne in ljudske stranke in politike. Da je pa v to svrho potrebno tudi zadovoljivo gmotno stanje ljudskega nčiteljstva, je samo ob sebi jasno. To smo že mnogokrat povdarjali in povdarjamo to ponovno vkljnb vsemu drznemu hujskanju klerikalnega časopisja.
»' Vsak na svoj način, toda roko v roki kakor doslej delajmo za veliki cilj ljudske izobrazbe in ljudskega napredka. Te priproste besede iz odkritih src sprejmite v pozdrav!
,.lz drugačnega lesa".
(Iz krogov narodnega učiteljstya na Spodnjem Štajerskem.)
»Straža", glasilo klerikalnih »izobražencev", obti žuje štajersko slovensko učiteljstvo, posebno ono ob jezikovni meji, nemškutarstva, hvali pa novodobno duhovništvo, da je „iz drugačnega lesa".
Znano je, kako oster nemški veter brije doli iz Gradca, kjer se tudi slovenskemu učiteljstvu reže kruh. Skozi ogenj mora iti vsak narodno-zavedni slovenski učitelj. Koliko zapostavljanja, koliko preganjanja so že pretrpeli in morajo še trpeti slovenski nčitelji zaradi svoje odločne narodne neomahljivosti! Kliub temu stoji ogromna večina slovenskega nčiteljstva v narodnem taboru. Nemčurski neznačajniki niso v nobenem stiku s slovensko učiteljsko organizacijo na Štajerskem.
Bili so časi, ko je imel značajri slovenski učitelj krepko oporo v vodilnih slovenskih krogih; bili so časi, ko je narodni duhovnik odkritosrčno segal slovenskemu učiteljstve v roko rekoč: „Mar-sikaj naju loči, a združuje naju sveto narodno prepričanje".
A danes ste duhovni gospodje „iz drugačnega lesa"! To je res. Odkar drži Šušteršiče* podgeneral. vaš oholi Korošec, vajeti v rokah, se pač lahko vsak d in prepričamo, iz kakšnega. le-<a da ste. Nfuboljšr slovenske učitelje skušate n* merodajnih
mestih očrniti, izpodkopavati jim tla, zdelujete jih v svojih listih; nemškutarje, ki so se strahopetno poskrili v vašo senco, pa pustite lepo pri miru. Raje uemškutarja, nego slovenskega narodnjaka! Ubijmo ga, kdor se nam duhovnim posodam ne klanja! V najnovejšem času se učite vest izpra-ševati, ste-li dovolj zaničevali svojega slovenskega sobrata, ki se noče kloniti vašemu biču.
Vi, ki vam je brezdomovinstvo evangelij, narodnost pa poganstvo, vi hqčete ocenjevati našo sveto narodno zayest? Pokažite nam enega izmed vas, ,ki se nesebično žrtvu.e za svete slovenske narodne pravice! Kdo izmed vas trpi preganjanje radi svojega narodnega prepričanja, kakor ga mora prenašati cela vrsta slovenskih učiteljev!
Res je> vi ste »iz drugačnega lesa" nego smo slovenski učitelji In izkušeni rodoljubni duhovniki že danes z grozo gledajo narodnemu propadu nasproti, kamor vi tirate štajerske Stlo-vence, Ne nam slovenskim učiteljem, ampak vam novodobnim duhovnikom, ki ste viz drugačnega lesa", bo naše ljudstvo.zaklicalo prejftlislej: Obtožujemo vas!
;t. i
f j jfeip
hi M' /.SI
3z političnega sVeta.
Štajerski deželni zbor. Kafebfr so poročali v nedeljo ^aŠki iišti, že! je V soboto vršilo v Gradcu že prej naznanjeno posvetovanje veleposestniških poslancev štajerskega deželnega zbora. Udeležilo se ga je 1J poslac^v. Gled^ razgfiivora se vzdržuje najstrož a tajnost V prihodnjih tednih se nameravajo pogajanja nadaljevati..- , «
Ogrsko. Vlada je izjavila, da se ne boji nikakih groženj opozicije, ampak da bo v skrajnem slučaju razpustila državni zbor in razpisala nove volitve. S tem pa bo le preprečena nova volilna postava, katere načrt namerava vlada na jesen predložiti, ... . , ,,, rh. .„, , . 1IWi,
Iz Vojske. Na bojiščih vlada mir. Z gotovostjo se poroča, da se vršijo v Švici pogajanja med zaupniki turške in italjanske vlade. Turčija se je baje že adala v dejstvo, da mora TripoU-tanijo žrtvovati. Gre se lp še za odškodnino in za pogodbo, ki bo za Turčijo častna. -f ,
» H orna ti je v Turčiji. Turški državni zbor razpuščen. Albanski pnnt. Vedno bolj zamotane ,-ostajajo razmere. Nova vlada se je udala zahtevi albanskih ustašev in je sklenila razpustititi državni zbor. Mladoturki pa izjavljajo, da tega ne pripoznavajo, hočejo ustanoviti svoj državni zbor v Drinopolju in izdati na turški narod oklic, naj se novih volitev ne udeleži. — Nova turška vlada je ugodila tudi vsem drugim zahtevam Albancev, v prvi vrsti, da morajo v Albaniji vsi uradniki znati albanski in da je tamkaj albanski uradni jezik. Cela Albanija je danes v rokah ustašey, katere silno spretno vodi Isa beg Boljetanac. — Novi razpori so se pojavili tudi med Turčijo in Črnogoro zaradi dogodkov ob meji obeh držav. Vsaka vlada dolži drugo, da .njeno vojaštvo pre-korača mejo. Prišlo je tudi do spopadov med četami obeh držav. Vendar zadnja poročila pravijo, da se bodo spori mirnim potom poravnali.
BeležHe.
Osebna vest. Deželno orožniško poveljstvo v Gradcu je javno pohvalilo in s pohvalnim spričevalom odlikoval) orožniškega postajnega vodja, ti t. stražmeštra g. Jož. Rizmala, za njegovo iz-
I (S
vanredftp prjdflpsfc E službisploh in posebej- za to, s er je pri zasledovanju neke tatinske ciganske družbe izkazal posebno sposobnost.
Smešno. Številke zadnjega ljudskega štetja kažejo, so Nemci na štajerskem od I. 1900. do
1910. napredovali Jreg:§0,Q0Q -ljndi, siovejfei
pa le za par sto, v odstotkih Nemci za 8'97"/0, Slovenci za 0 04. To je. sevadf. velika statistična Ikž, ki so jo zagrešili nepnstr^nskj števni komisarji po naših mestiji in tnrih ip v obmejnih krajib. Nemci.se prokleto motijp, če zidajo na te Številk^ kpt, nekaj resničnega, in če mislijo, da lahko iz teh številk kujejo, kapital za svojo raz-narpdpvalno politiko!
Tiste zanimive številke", katere smo v št. 30. obljubili na »Stražin" članek »Obtožujemo*, še bodo vedpo prehitro prišle ,aa klerikalce. Sicer je pa za epkrat dovolj zanimivih številk bilo že v naših uvodnih člankih št 3Q. jn 31, Naj te najprej prebavijo. S ..kemperlovsko neumnimr dovtipi govoriee1 številk in dejstev ne bote s sveta spravili. Kemperle pa naj rajši študira tiste zanimive številke, :ki > jih je nedavno naštel celo vrsto »Slov. Narod". Ali jih naj še mi naštevamo? In o razodetnih prisegah tudi lahko govorimo? Kemperle, pamet, če ne, bomo res morali začeti tudi mi govoriti drugače! , } ^ -
Narodnjaki pozor I Dne 6. oktobra bo v Celjn glavni zbor narodne stranke. Popoldne ln zvečer bo velika ljudska slavnost za narodni sklad. Prosimo«, naj ta inn Izostanejo druge prireditve.	!'T< M i > ■ <AteXM m ia e--, v i ■ it ■<,
Glavni nabori v dopolnilnem okraju št. 47. (Maribor) se vrše: v Ivnici 12. in 13. avg.; v Lonču 16. in 47, avg,; v Stainzp 19. in 20. avg. v FQrstenfeldu 28. in 29. avg.; v Fehringu 30. in 31. avg.; v Feldb ■ chu 2., 3., 4 in 6. septembra; v Kirchbachu 6. in 1. septembra; v Wildonu 9. in 10. septembra; v Lipnici ij., 12., 13, i n 14. septembra; v Arvežu 16., 17. in 18. septembra; v Maribo.u 20. septembra; v Slov. Bistrici 21. ip 23. in 24. septembra; v Št. Lenartu v Slov. Goricah 26. in *87. septembra; na Pesnici-Ranči 28. in 30. septemhr«, 1, in '8. oktobra; v Račjem 3., 4. in 5, oktobra; v Radgoni 21. in 22 avgv; v Cmureku 23., 24. in 26. avgusta.
Glavni nabori v področju dopolnilnega okraj« »ši. 87. se^-bodo vršihr"Ba mesto Celje 21. septembra, v Šmarju 30. in 31. avgusta, v Celju za okraj Celje 4., 6., 6. in 7. septembra, v Mozirju 26. in 27. septembra,, v Konjicah 27., 28. in 29. avgusta, za mesto Ptuj 26- avgusta, v Ormožu 17. in 19. avgusta, za okraj Ptuj v Ptuju 20., 21.. 22., 23. in 24. avgusta,: v Rogatcu 2. in
3.	septembra, v Brežicah 12., 13. in 14. septembra, v Kozjem 16., 17. in 18. septembra, v Sevnici 19. in 20. septembra, v Šoštanju 28. in 30. septembra, v Slov. Gradcu 1. in 2. oktobra, v Marnbergu 3.,
4.	in 5. oktobra.
Iz duhovniške službe. Za kaplana pri Novi cerkvi je nastavljen dr. Maks Vraber. Župnijo Sv. Jošt na Kozjaku je dobil Fr. Letonja, dozdaj pri Sv. Aui na Kremberku.
Na naš članek v zadnji številki, v katerem smo na jasnem zgledu dokazali, da se klerikalci v boju proti naprednjakom poslužujejo tudi deželnega odbora graškega niso imeli klerikalci doslej drugega odgovora, ko da so nas opsovali s hinavci in da ponavljajo svojo smešno trditev

'ti
Podružnica L
CELJE
sprejema wlo§ge na vložne knjižice in jih obrestuje po I^T* od dne vloge do dne dviga brez vsacega odbitka. — Renini davek plačuje banka iz svojega.



/<<
\<t
da mi onemogočamo uspešen boj klerikalnih poslancev v Gradcn. Neštetokrat smo že dbktiZftlj-da so si uspehe v Gradca klerikalci sami one mogočili s svojo nedoslednostjo in politično t* vednostjo, zato na take neumne trditve sploh ne odgovarjam'6 dalje.
LeJripls „Matice Slovenske" za leto 1912 bo priobčil tudi inserate slovenskih in slovanskih tvrdk. Tiska se v 4500 izvodih in pride v roke najimovitejšim in najizomikanejšim krogom naroda. Cena za celo stran 60 kron, za pol in četrt sorazmerno. Slovenski trgovci in podjetniki, in-serirajte!
Za gg. odvetnike in notarje: Službo iščeta 2 mlada uradnika-začetnika z delno srednješolsko izobrazbo, vešča tesnopisja in strojepisja. Naslov pove: „Drnštvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju".
Opozarjamo na današnjo prilogo »Društva tovarn na Tomasovo moko" naše cenj. kmetovalce.
20. 9.1912
5. »narodna zbirka1
}©©©©O0OOOO0©OOOO0OOOO0OO©O2
Celjski Okraj.
Celje. Zadnje ljudsko štetje je pokazalo, da smo v Celju Slovenci od 1. 1900. do 1910. znatno napredovali; 1. 1900. nas je bilo izmed 1000 prebivalcev Slovencev 226, 1. 1910. pa 303. Nemci pa so nazadovali od 771 (na tisoč) 1. 1900. na 692 1. 1910. Slovenci smo torej za 77 na 1000 napredovali, Nemci za 79'2 na 1000 nazadovali. Seveda še te številke ne odgovarjajo resnici, vendar dovolj jasno kažejo, kako »upravičen" je bil svoj čas izrek dr. Šušteršiča, da je Celje za Slovence »fremdes Gebiet".
' Iz Celja. Začetkom tega mesca se je poslovil od nas in odšel v Ptuj vrl narodni delavec, g. dr. Lev Brunčko. Bil je tu priljubljen kot vesel družabnik in kot neutrudljiv delavec v naši javnosti. Bil je član izvrševalnega odbora narodne stranke, delaven tajnik v podružnici »Branibora" in posebno delaven predsednik »Zveze narodnih društev". Upamo, da ga bomo v dogledni dobi zopet imeli v svoji sredini v Celju.
Za preložitev naborov iz Celja v Št. Juri ob j. ž., v Žalec in Vojnik, se baje trudijo nekateri slovenski politiki. Korist bi bila dvojna: stroški bi bili manjši, in slovenskim fantom se ne bi trebalo izpostavljati celjski nemškutarski mulariji in policiji.
Iz Celja. Sodna uprava je zopet zagrešila veliko krivico. Na mesto Garzarollijevo, ki je dobro obvladoval slovenščino, je poslala k celjski okrožni sodniji kot nadsvetnika nekega Viscontija, ki ima sicer italijansko ime, a je gotovo kurzovec. Neverjetno, kaj vse si upa sodna uprava pod nadvlado na Dunaju tako »vplivne" slovenske klerikalne stranke!
Sobotni koncert v Narodnem domn v Celju bo nudil izvanreden užitek. Celjsko narodno občinstvo naj pokaže ob tej priliki, da zna ceniti delo slovenskega narodnega učiteljstva za izobrazbo narodovo, in naj pride k prireditvi polnoštevilno.

Celje. V nedeljo zvečer, ko so se vračali v | Celje z vlakom Sokoli iz Trbovelj, se je naša mestna fakinaža zopet izkazala. Z žvižganjem iu tulenjem je spremljala Sokole in slovensko občinstvo od kolodvora do študentenhajma. Izzvati je hotela tudi pretepe, pa imajo naši ljudje preveč prevdarnosti in discipline. Pošteni Nemci so se zgražali nad divjanjem te mularije, med katero so se v prvi vrsti zopet odlikovali komi ji celjskih nemških trgovcev, razni sluge itd. — Ob voglu Raknschevega Eisenhofa je stal Nemec, ki je dejal k svoji nemški okolici: »Pustite vendar Slovence v miru, saj vam nič ne storijo. Jaz sem tudi Nemec, iz rajha, pa sram me je vas." Mislimo, da ni treba čisto nič več pripominjati!
Izžrebani porotniki za tretje porotno zasedanje v Celju, ki se prične v ponedeljek, dne 2. septembra. Glavni porotniki: Franc Šuler gostilničar v Slovenjgradcu, dr. Rudolf Saduik, zobozdravnik v Celju, Jože Vrečer, gosilničar v Voj-niku, Martin Koštomaj, posestnik v Bukovem žlaku, Martin Jug, trgovec v Št. Petru pod Sv. gorami; Jože Srimc, trgovec v Celju, Franc Lešer, posestnik v Rušah, dr. J. Georg, odvetnik v Šmarju, Hrizaut Pirker, oskrbnik v Kostrivnici, dr. J. Janež, odvetnik v Brežicah, Janez Tratnik, mesar v Trbovljah, Peter Majdič, paromlinar v Spod. Hudinji, Filip Krasnik, inženir v Loki, J. Hudina, župan v Št. Petru pod Sv. gorami, Karel Cimperšek, trgovec v Sevnici; Anton Kos, trgovec v Podsredi, Franc Westermayer, kovač v Celju, Jože Kos, gostilničar v Oplotnici, Ignacij Samec, posestnik v Arclinu, Jože Hofbauer, gostilničar v St. Jurju ob juž. žel., Franc Kraner, gostilničar v Št. Petru pod Sv. gorami, Martin Urško, mizar v Celju, Anton Umek, trgovec v Brežicah, Raj-mund Bratanič, trgovec v Lučah, Mihael Cerovšek, gostilničar v Šoštanju, Peter Ručigaj, trgovec v Bočni, Josip Verdnik, lesni trgovec v Meži; Avgust Stojnšek, hišni posestnik v Slatini, Anton Jančič, mesar v Teharjih, Andrej Frece, trgovec v Zgor. Sušici, France Stiglic, gostilničar v Rečici, Franc Gerec, trgovec v Pišecah, Valentin Vasle, gostilničar v Mozirju, Miha Žmavc, trgovec v Rajhenburgn, Franc Dežman, trgovec pri Sv. Lenartu nad Laškim, Florjan Gajšek, trgovec v Loki. — Za nadomestne porotnike gg.: Konrad Kager, pasar v Celju, Moric Rauch, steklar v Celju, Valentin Kranjc, posestnik v Vojniku, Fric Hope, trgovec v Celju, Miha Guzej, posestnik v Repnem, dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Celju; Leopold Wambrechtsammer, krojač v Celju, Janez Artman, trgovec v Št. Jurju ob juž. žel. in Sebastijan Selišek, krojač v Celju.
Sestanek slovenskih trgovcev se vrši danes v četrtek, dne 8. avgusta v gostilni gospe Plojeve na Bregu pri Celju.
Prijatelja rešil smrti. V četrtek 1. t. m. sta se kopala v Savinji na Bregu pri Celju dijaka 16-letni Milan Arčan in 17-letni Josip Berg-lez iz Zreč pri Konjicah, ki je sedaj pri prijatelju na počitnicah. Ko S6 je Arčan solnčil na bregu, je Berglez brezskrbno plaval po vodi. Naenkrat pa zakdči in zgine v valovih. Ko Arčan prijatelja nikjer ne vidi, skoči v vodo in ga išče. Po daljšem času pomoli Berglez tri prste ene roke iz vode, in tako je našel Arčan smer, kje nese voda prijatelja. Z naglico plava za njim in ga z nevarnostjo za lastno življenje (ker je bil od strahu in dolgega iskanja že ves izmučen!) privleče polnezavestnega na breg, kjer ga je po daljšem trudu spravil k zavesti. Da se je Berglez
svejemu prijatelju iskreuo-toplo zahvalil za reSitev življenja, je pač naravno.
Iz Celja. Tukaj je začela lani ustanovljena zadruga za stavbe lastnih domov staviti male hišice za stanovanja. Tri že stavi (na mestnih zemljiščih v smeri od nove ljudske šole proti državni železnici!), dve pa prične staviti v kratkem. S stroški za stavbišča vred znaša proračun za teh pet hiš 96.000 K. Kakor je znano, se zadnja leta v Celju ni skoro nič zidalo in je bilo veliko pomanjkanje zdravih stanovanj. Če bo zadruga z delom nadaljevala, bo storila mnogo koristnega. — Lindauerjevo stavbno podjetništvo je prevzela, ker je — kakor znano — Lindauer v konkurzu, sedaj njegova žena in vodi obrat naprej. Kaj takega ja samo v Celju mogoče. — Turistov-ska sezona v Savinsklh planinah se letos jako živahno razvija. V kamniški koči in Frischaufovem domu je bilo že nad 150 obiskovalcev, tudi v Kocbekovi koči okolo 50. Naleteli smo v gorah že ua Čehinje, Hrvate, Nemce in Slovence. Veselo je, da so se začeli za naše planine zanimati tudi Hrvati.
Celje. Čevljarju M. Kodriču na Glavnem trgu je dne 3. t. m., nekdo iz veže neke hiše na Graški cesti ukradel kolo.
V	Šmartnem pri Celju je umrl dne 5. tm. ob pol 3. uri popoldne v 67. letu starosti veleposestnik Franc Ramšak. Bodi mu lahka žemljica!
Iz Šmarjete pri Celju. Dne 1. t. m. se je vršila tu na licu mesta sodnijska obravnava v pravdi med posestnikom D. Z. in posestnico J. H. Posestnik D. Z. je tožil sosedo J. H., ker je njen sin vkljub večkratnim opominom kosil čez mejo v škodo posestnika D. Z. Ker tudi opomini pri posestnici J. H. niso nič pomagali, ampak je bila še celo surova ter mu je razne neosnovane reči očitala in trdila, da je dotični kos zemlje njen, češ da ga je rabila nad 30 let, ni preostajalo D. Z-u drugega ko tožiti. Komisija je dognala neupravičenost trditev J. H., in sodnik jo je obsodil v poravnavo vseh stroškov. Ljudje božji, imejte' pamet in ne zapravljajte na tak brezmiseln način svojih težko prisluženih novcev!
Iz Ponikve ob juž. žel. Pretočeni petek je prišel na Ponikvo inženir iz Dunaja zaradi pon-kovškega vodovoda. Obiskal je tudi poslanca Vrečka, ki mu je glasom ljudske govorice prišel naproti v gatah in ves črn, ker je ravno mlatil. Odločno se zavarujemo, da bi se nas sumničilo zasmehovanja kmečkega dela, toda poslanec bi se moral zavedati tndi svojih drugih dolžnosti.
V	Št. Lenartu nad Laškim je za župana izvoljen g. Vincenc Lapornik p. d. Cencek, posestnik na Gori.
Iz Polzele. Naša šulferajnska šola je začela hirati. Nobene »žavbe", ki jih vedno nove rabijo, ne pomagajo več. Sedaj so iznašli še nov »fur-kelc": učijo deco delati izdelke domače industrije in farbajo stariše okrog, kako dosti bodo nekdaj zaslužili, če bodo te reči znali, po 5 K na dan in še več. To je seveda grda farbarija, samo da bi zvabili kaj otrok v svojo poneumnjevalnico. Če bi bil ta zaslužek tako masten, bodite prepričani, da ga ne bi privoščili našim ljudem. Sicer pa čujemo, da tudi ta »furkelc" ne vleče več in v kratkem bodo menda že romali nazaj tisti nemški otroci, ki so si jih izposodili na Dunaju in drugod, da bi vsaj malo izpolnili praznoto v svoji šoli.
Sv. Štefan pri Šmarju. Naši kunštni občinski očanci so zdaj dobili že tretji nos. Topot
LISTEK.
Češki otok pod nemškimi valovi.
Spisala Sokolova. — Poslovenil Š. K.
(Dalje.)
Ali bode enkrat drugače?
Ali bodo vendar prenehala ta preganjanja? Ah bode smel biti Čeh brez kazni Čeh v svoji domovini? Obadva sta krepko upala, da bode do tega prišlo. Samo vstrajati se mora, ne kloniti.
Pričel je tudi Petriček zgubljati nado pod težo resnih nezgod, a ni mu dala Tona obupati.
V njej se ni mogla poroditi obupanost v njeni mladosti in v njenem rodoljubnem ognju, katerega je zanetil njej že kot otroku njen oče, in katerega je kasneje zavedna učiteljica povečala v močan plamen, katerega so narodnostne neprilike, v katerih so živeli, dannadan podpirale in jačile. Nasprotno vsaka nova krivica, katero je morala trpeti njena rodbina radi svoje narodnostne zavednosti, vsako zasramovanje, ponižanje, katero je slišala v mestu — tudi od očeta je morala to večkrat na žalost slišati — in katere so zadevale tudi njej drage sorojake — vse to, kar je delalo na to, da se češki živelj v Ještjedu pogazi in potepta, je vzbujalo v njej še večjo odločnost, da prenese vse —-vzbujalo ono vročo ljubezen napram narodu. In vedno večje navdušenje, da se ne umakne, da vstraja.
Kakor se jeklo kreše ob kremen, kakor lete od njega ognjene iskre, tako so se tudi od nje odbijala Vsa preganjanja in v njeni duši je rastlo navdušenje.
Navdušenje ni nikdar brez vere in nade! To dvoje pa nosi na svojih krilih in podžiga plamen v
grudih. In zato je tudi Tona verjela, da bode. enkrat drugače. Njeno navdušenje, zaupanje, in njene nade so prehajale na očeta, in tudi on je upal. Jasno je bilo, kako se onadva razumeta.
Materi se je zdelo med njunimi pogovori, kateri so ji bili ne samo tuji, temveč tudi neprijetni, da ne spada k njima. Ni mogla razumeti hčerinega navdušenja. Ni mogla pojmiti, kako more biti človek navdušen za narod?
Petrička ni vedela povedati, kaj je narod, c v njeni misli je živel ta pojm naroda kot neka sovra-žena, nevidna moč, katera ji odtujuje hčer in katera sili vse, da radi nje poginejo brez pomoči.
In pričela je očitati, a čim dalje, tem nepravič-nejše, a posebno proti hčeri, katero je vendar tako ljubila.
Vsako besedo, s katero je hči branila očetovo postopanje in s tem tudi svojo mišljenje, je smatrala za hčerino sovražnost napram sebi, a nikakor ne kot stvaren zagovor za njeno mišljenje.
»Da me ljubi, bi držala z menoj, mislila bi z menoj! Ne bi mi ugovarjala«, tako je umovala Petrička. Ni razumela, ali v svoji nezdravi trdovrat-nosti ni hotela razumeti, da moremo nekoga ljubiti, in še zelo ljubiti, čeprav nismo z njim istih nazorov, istega prepričanja; in zopet obratno, da moremo s kom enako misliti v tej ali oni za nas potrebni stvari, a pri tem ne čuti naše srce za njega nikakega občutka.
Tega si Petrička ni bila v svesti in zato je hčeri, kadar je zagovarjala njej sovražno stvar, očitala, da ne ljubi nje, svoje matere.
Za Tono ni bilo hujšega in krivičnejšega očitka. Mater je namreč ljubila še nežnejše in še bolj vroče od onega časa, odkar jo je videla tako nesrečno, ko je čutila vso težo preganjanja, katero je zadelo njo. Kadarkoli je morala govoriti z materjo, je govorila z njo s tako ljubeznijo, in prosila
jo za odpuščanje, zakaj ne misli z njo enako.
Čutila je, četudi nehote, da veže očeta in njo v nesreči nekaj velikega in jakega, kar ju vodi in sili, da mislita, delata in hočeta tako, kakor sta mislila, delala in hotela. A uboga mamica ni imela nobene opore. Za rajo je bil višek življenske sreče ljubezen napram svojcu, in ravno ta ljubezen jo Je delala pri vsaki krivici do njene rodbine še bol-nejšo. Tona, polna bogatega, vročega občutka, je čutila to, in bi bila hotela vzeti na vse, kar je težilo mater, samo da bi mogla mati lažje stopati v življenju.
In zato je ni moglo ničesar hujše zadeti nego misel, da more mati misliti o njej, da ne ljubi nje, svoje matere. Da bi z besedami dokazovala svojo ljubezen, to ni padlo Toni na um.
Na eni strani ni bilo v njeni rodbini v navadi dobrikanje, a na drugi strani: kako bi mogla prepričati mater o svoji ljubezni s samimi besedami in poljubi, č bi je mati ne videla v celem njenem postopanju?
In vselej je bila Tona žalostna in dolgo žalostna po takšnem materinem očitanju. Podvojila je svojo pazljivost napram njej, trudila se je ji pomagati pri delu, kolikor je mogla. Zgodaj je vstajala in pospravljala, a na materine besede, da ima dovolj svojega dela — je samo odgovorila po svoji mili navadi: »Pustite me, mamica, za me je zdravo, da se gibljem, ker drugače vedno sedim*, — in s tem je tankočutno mater napeljevala do misli, da njej pomaga. Trudila se je, da se vzdrži vsake izjave, za katero je vedela, da je mati ne mara; ali kadai je pričela očitati očetu, kakor je bilo malo preje opisano, tedaj ji ni dalo srce miru, da ne stopi n<* očetovo stran, radi česar je zopet nastalo zlo, kakor ravno sedaj, in po katerem sta obe, mati in hči, v skrbi zatopljeni in težko sedeli pri svojem delu. ■Bti!^	_	Dalje sledi.
od ministerstva, kamor so se pritožili proti odloka namestnije, katera je potrdila odredbo glavarstva, da treba glede priprav za občinske volitve hoditi po postavni poti. To našim občinskim očancem ne diši. Menda bodo zdaj šli še „do cesarja", kako je rekel svoj čas učitelj iu obč. tajnik Kotnik?! Ministerstvo je naročilo, da se mora celo pripravljalno postopanje za občinske volitve ponoviti. Pa tudi sedaj se že zopet upirajo naši občinski očanci postavnim določbam! Opozarjamo jih, naj uas ne izzivajo po nepotrebnem. .
Iz Sladkegore se nam poroča: Krivico ste delali g. župniku, ko ste nedavno pisali, da se hodi neko iz ljubljanskih šol izključeno punče iz Lemberga v tukajšnji farovž menda kuhat učit. Za farovžem so namreč štale in za temi je ka-planija, in tje zahaja tista lepotica. Če se uči kuhati, Bog ve!
Iz ljubosumnosti je nedavno rudar Anton Cokan iz Trbovelj čakal rudarja Karla Černeta, ki je z ljubico popival v neki gostilni pri Sv. Martinu, pred gostilno, in ko je Čeme ob 11. uri ponoči prišel za trenutek iz gostilne, ga je Cokan petkrat zabodel z nožem v glavo in pleča. Co-kana so zaprli.
V Mozirju se je osnovalo novo okrajno orožniško poveljstvo, podrejeno politični ekspozituri v Mozirju in orožniškemu oddelnemu poveljstvu v Celju.
Shod v Slivnici pri Celju priredi v nedeljo 11. avgusta ob 3. uri popoldne v prostorih g. Vodeba »Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj". Govorilo se bo o raznih dnevnih političnih in tudi gospodarskih vprašanjih. Slivničani in naprednjaki iz sosednih far, na svidenje!
Sokolska slavnost v Trbovljah se je sijajno obnesla. Na tisoče občinstva se je zbralo. Sokolstvo je prihitelo od vseh strani. Pri ljudski slavnosti je ob veliki navdušenosti ljudstva govoril deželni poslanec dr. V. Kukovec. Obširnejše poročilo prinesemo.
Šolska mladina v Gotovljah je imela letos krasen izlet na celjski Stari grad. Da je izlet tako krasno uspel, ima največ zaslug župan in šolski ogleda gosp. A. Antloga, ki je dal vozove brezplačno na razpolago. Hvala mu!
MOTA STARA
izkušnja je in ostane, da za odpravo peg in za dosego in ohranjenje nežne, mehke kože in bele polti in boljšega mila kot svetovnoznano lilijno mlečno milo Steckenpferd, znamka jezdna palica, od Bergmanna & Co., Tetschen a. B. — En kos se dobi za 80 vin. v lekarnah, drogerijah in vseh enakih trgovinah. Ravnotako se obnese Bergmannova lilijina krema „Manera" Čudovito pri ohranjenju nežnih, belih ženskih rok; dobi se v tubah po 70 vin. 135 40-26
Brežiški okraj.
Iz Zabukovja. Tukajšnja dekliška zveza, katero je ustanovil g. Jožef Vrečko iz Rojnc, je po poteku enega leta mirno v Gospodu zaspala, ker so naša pametna dekleta sprevidela, da ni nič, da bi se ob nedeljah popoldne v Požunovi hiši v Bukovju morala pustiti za norca imeti. Ker torej dekliška zveza ne vleče, hočejo ustanoviti Čukarijo; starosta bo Jože Pajk mlajši iz Laš, njegov namestnik Jožef Brečko star. iz Rojnc, blagajnik Franc Divjak iz Osredka, zastavo bo poškropil Jožef Vrečko ml., kumovala bo Pepca Senica, bodoča veletrgovka na Lescah. Imela bo baje tiste lepe čeveljčke, ko svoj čas na romanju k Sv. Joštu na Lisci; mogoče bo tudi kaj cu-kerčka v krilu. Tako je bilo pisano v podlistku v „Straži". Le požurite se, da bo večje število!
V Loki pri Planini je bil 28. julija g. Fr. Gartner, župnik na Planini, izvoljen za častnega občana.
Sevnica. Tukaj je umrl 5. t. m. zvečer ob pol 11. uri g. Anton Smrekar, inženir in posestnik ter načelnik požarne brambe. Bil je steber nemštva in od vseh tukajšnjih posilinemcev brez dvoma najinteligentnejši, tako, da bodo ga prav težko pogrešali. Bil je tudi od vseh narodnih nasprotnikov najbolj spravljiv.
Vera če. Da imajo naši klerikalci pri »dobrih delih" le sebične namene, iskajoči le čast in pohvalo, je pokazala »Babulčka" s tem, da je kupila sv. Petru „godovnjaku" dragocen mašni plašč, a hlapcu Petru na njegovo lastno prošnjo še predpasnika ne. Taki so vsi naši klerikalci, ki izvršujejo „dobra" dela tem, ki se goste pri obloženih mizah, a jih raz lec razglašajo, ubožcem pa, ki umirajo ob potu, pa brce dele. „Po njih sadu jih boste spoznali"!
JloVenjegraJki okraj.
Iz Šmartna ob Paki nam piše g. Fr. Ste-blovnik: 1. da ne reflektira na žnpanstvo, 2. da je oddal požarni brambi 3. maja 1908 dve čepici in vso obleko ter pismeno naznanilo o odstopu, in sicer novo vstopivšemn člauu J. S., kakor mu je naročil načelnik, ter da je to tudi načelniku sporočil; za oboje ima potrdilo v rokah; 3 da ga načelnik nikdar ni terjal za nobeno društveno reč, in 4. da letos nobene čepice ni požarni brambi
poslal. (Op. uredn.: Mislimo, da je uboga čepica sedaj že dovolj trpela po časniških predalih, in jo lahko pustimo sedaj v miru počivat!)
Iz Slovenjgradca. Dne 2. t. m. je Jož. Koršič ml. na Veliki Kapi trgal maline. Naenkrat je na golem kolenu začutil pik in videl poleg sebe velikega modrasa. Ker je imel s seboj žepno lekarno, je rano hitro podvezal, jo izrezal, iztisnil in potresel s hipermangankislim kalijem. Na Pohorju je mnogo gadov oz. modrasov, zato pozor!
Št. Janž na Vinski gori. Prosim, da potrdite, da jaz nisem pisal člankov iz Št. Janža v „Nar. L." L. Viher, nadučitelj. (Potrjujemo! — Uredništvo.)
Ptujski okraj.
V	Brebrovnlku pri Ormožu je umrl posestnik in gostilničar g. Ant. Pajtler.
Od Sv. Marka niže Ptuja. V občini Nova-vas je izvoljen za župana zopet g. Vršič.
Pri Sv. Trojici v Halozah je bil izvoljen za župana Robert Krajnc, ki glasom poročila »Slov. Gospodarja" slabo slovenski govori. Volili so ga tudi klerikalni obč. odborniki.
V	Dravi je 2. t. m. pri kopanju utonil 17-letni pekovski pomočnik Viljem Kudejovsky v Ormožu.
Na Hajdinu pri Ptuju se je dne 4. avg. ob prisotnosti načelnika zveze slov. požarnih bramb fe. dr. Bergmana iz Žalca ustanovila slovenska požarna bramba.
Iz Ptuja. Ker so zadnjič napovedana poučna zborovanja vsled smrti g. predavatelja izostala, naznanja kmetijska podružnica za ptujsko okolico, da priredi sedaj poučna zborovanja dne 11. avg. na Vurbergu v bralni sobi ob pol 11. uri pred-poldne, dne 15. avgusta pri Sv, Marku ob pol 8. uri predpoldne v šoli in dne 18. avgusta v Ptuju v g. Zupančičevi dvorani ob 9. uri predpoldne. Predaval bode c. kr, okr. živinozdravnik g. Pirnat iz Slovenjega Gradca o prvi pomoči pri oboleli živini in pri porodu. — Ude podružnice, pa tudi vse druge kmetovalce nujno vabimo, da se udeležijo tega gotovo zelo potrebnega pouka v obilnem številu.
Mariborski okraj.
V	Mariboru priredi štajersko zrakoplovsko društvo ta teden novi zrakoplovni zlet.
V	Mariboru je 1. avgusta mag. pharm. g. Sirak Otvoril novo lekarno v Tegetthofovi ulici štev. 33.
Iz Maribora. Vinski trgovec Pessl je že delj časa prodajal pokvarjena ali ponarejena vina. A znal se je vedno izmuzniti, kaznovani pa so bili mnogi gostilničarji, kir*to kupovali in točili njegova vina. Nedavno pa jex našel vinarski nadzornik pri njem nad 1000 hektolitrov pokvarjenega vina. Pessel je bil obsojen na 200 K globe, a vino so mu — pustili. Neki krčmar na Koroškem pa je bil zaradi točenja tega vina obsojen na 500 K globe. Lepe razmere!
Novice iz Maribora. Kavarnar Wagner (kavarna „Meran") je dobil koncesijo za prevažanje oseb v avtomobilu. Vozili bodo baje trije avtomobili. — Dne 4. t. m. so zaprli Marijo Sober iz Studencev, ker je prodajala na trp že gnilo prekajeno meso. — Zaprli so tudi 13-letnega Viktorja Weissa s Sladkegore, ki je navzlic svoji mladosti že prav spreten tat. Zadnji čas je kradel v stolni, magdalenski in Alojzijevi cerkvi, v bogoslovju in pri kanoniku Vohu. — Veliko množino mrtvih rib so te dni zopet našli ribiči v Dravi, na mestu, kjer se izliva kanal iz Freun-dove usnjarna v Dravo. Splošno mnenje je, da poginjajo ribe od strupenih tekočin, katere spuščajo iz tovarne od časa do časa v Dravo.
Pllftll fl in modno blaK° za gospode in /ipnifll V |l|/|||| gospe priporoSa izvozna hiša L
mm it
_ Vzorci na zahtevo franko. Jako _
■ zmerne cene. Na željo dam tnkaj HI izgotoviti gosposke obleke. H 107 48-26
ljutomerski okraj.
V	Ljutomeru slavi dne 18. avg. tamošnja posojilnica svojo 40-letnico: obenem se vrši dvajsetletnica slovenskega mnropoljskega gasilstva. Dopoldne bo v trgu veliko zborovanje, popoldne pa ljudska slavnost v Seršenovem logu. Zdi se, da hočejo klerikalci dati slavnosti strankarsko lice.
V	Presiki pri Ljutomeru je 27. julija umrl po dolgi bolezni posestnik Jak. Sovič v 53. letu starosti. Bil je več let občinski odbornik pa tudi župan.
V	Slaptincih pri Št. Jurju ob Ščavnici bodo v kratkem občinske volitve. Bil se bo med slovenskimi možmi in nemškutarji hud boj.
Sv. Križ na Murskem polju. Utonila sta dne 30. jul. dva učenca 4. razreda tukajšnje šole, namreč Heric iz Kokorič in Kosi iz Gajševec. Med opoldanskim počitkom sta se šla kopat v Boreče, kjer se v bližini nemške opekarne nahaja več jam, ki so last križevske opekarne. Tukaj sta zabredla v 12 m globoko jamo. Ko je videl Heric, da se Kosi potaplja, ga je šel reševat,
pa sta oba utonila. Pričujoči učenci so hitro poklicali ljudi na pomoč. Zbrala se je precejšnja množica ljudstva in jurist Križanič se je takoj podal v vodo iskat ju. PosrečilQ se mu je izvleči najprej Kosija in po dolgem trudi še Herica, žal prepozno, revčka sta bila že mrtva. Prišedši zdravnik je mogel le smrt konštatirati.
Boreči. C. kr. namestništvo je potrdilo izvolitev obč. predstojnika, ker je prejšnji občinski predstojnik — klerikalen pristaš — pod službeno prisego izpovedal, da se je vložil rekhrz zoper izvolitev odbornikov še le deveti dan, čeravno ga je vložil jur. Križanič osebno osmi dan v občinski pisarni, kjer je bil navzoč tudi Vinc. Kosi ob istem času. Čudno da še niso v klerikalnih listih raztrobili svoje sijajne zmage.
Čebelarska razstava,
ki jo priredi »Slovensko čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko" povodom svoje desetletnice od dne 15.—19. septembra 1.1. v Celju.
Rastava bo obsegala vse čebelarske predmete, namreč: I. Žive čebele in panje; II. čebelarsko orodje: III. čebelne pridelke, med in vosek IV. izdelke iz medu in voska, o. p. umetno satovje, medene pijače, medeno pecivo itd.; V. učne pripomočke, t. j. literatura, slike, načrti, fotografije, modeli, preparati itd. Vsak razstavljalec naj blagovoli naznaniti za razstavo namenjene predmebs gotovo do 15. avgusta t. 1. s priglasnico> kakoršne je čebelarsko društvo v ta namen izdalo. Priglasnice dobijo udje čebelarskega društva pri svojih podružnicah, vsi drugi pa pri »Čebelarskem razstavnem odboru v Celju". Razstavni predmeti se morajo vposlati od 1.—10. septembra na »Čebelarski razstavni odbor v Celjski okolici," pošta Celje, in sicer frankovano do razstavnega prostora. Na vsako poŠiljatev je zunaj razun naslova še zapisati:»Razstavni predmeti". Med v steklenicah se naj posebno pazljivo spravi v zaboje in dobro zatlači z lesno volno ali mehkim senom; zunaj se mora zapisati še opazka: »Pozor, ne prevrniti!" Priglasnici so privita »splošna določila", katere naj vsak odtrga ter obdrži, le priglasnica sama — natančno izpolnjena— se vpošlje razstavnemu odboru. Iz teh splošnih določil je vse podrobneje razvidno, za to si priglasnico naj vsak takoj preskrbi, kdor je še nima.
Razstavni odbor razpolaga z lepim številom daril, namreč, okoli 40 srebrnih in drugih svetinj:: medalij:, nad 500 K denarnih daril in mnogo častnih diplom.
Tovariši—čebelarji! Prva prireditev te vrste je ta razstava na Slovenskem. Skrbimo toraj, da bo tudi dobro vspela. Drzen korak je sicer to za »peščico" članov Spodnještajerskega čebelarskega društva, a upanje na« navdaja, da bo vdeležba dobra. Vsi čebelarji toraj, vsak naj razstavi nekaj; kdor nima druga posebnega, 10 — 20 kg. medu bo do tega časa vsak imel. Tukaj je najugodneja prilika, da se seznani kupec, oziroma odjemalec medu z našim blagom, z našim imenom. Tu bo prišel gospod in prostak, učenjak in neveščak, strokovnjak in lajik, kupec in trgovec ter bo pogledal naše pridelke. Vsi se toraj združimo v skupno delo, kakor čebele eaega panja! Vsak po svoji moči pri-nesi »butaro" na razstavo! Saj nas mičejo številna darila, a še bolj nas vleče strokovna zavest, gorečnost, dolžnost! Vsi toraj, vsi, da bo prva slovenska čebelarska razstava velika, lepa, krasna!
Za razstavni odbor: Iv. Jurančič.
Razglas.
Hmeljarsko društvo v Žalcu javi, da se bode letos Obče obiranje hmelja pričelo v petek, dne 16. avgusta (po Veliki Gospojnici). Obiralci dobe na južni železnici t. j. od Brežic do Celja, od Maribora do Celja in od Hrastnika do Celja sem in nazaj za polovico znižano voznino v m. razredu osebnih vlakov, ako se izkažejo z legitimacijami, katere ima občinski urad na razpolago. Z eno legitimacijo se lahko pelje le ena ali pa tudi poljubno več oseb ene skupine. Legitimacije morajo imeti občinski pečat, županov podpis in se morajo skrbno hraniti.
Hmeljarsko društvo še posebno povdarja, da bodo hmeljski obiravci letos imeli ze!6 dober zaslužek, ker je hmeljska rastlina tako polna, kakor še nikdar poprej in ker so se tudi pomnožili hmeljski nasadi. Hmeljsklh obiravcev potrebujemo prav mnogo.
Pridite torej v obilnem številu t 507 1 Hmeljarsko društvo.
tmpfi.


<H|
j	ii. ji ju.jj	IULU.». J.

siiaoiir «uo ste aa i «»wi >.'> n^rnitr
i.-tfjj; U
Nad deset milijonov gospodinj
se zahvaljuje za svoje
mehke I<_ le rabi Sehiehtovega
roke In snežnobelo perilo
mila.


Zadnji dopisi.
Hmelj. Zadnje deževje je vplivalo na razvoj jako ugodno. Krog 15. t. m. bo srednjezgodnji hmelj dozorel. Kakovost bo izvrstna, tudi množina bo presegala prejšnje nade. Septembra se bo
menda vršila hmelj ska razstava ^v žalcn._______
P Odlikovanje. Nadkomisar finančne straže Jožef Pristolič v Ptuju je dobil ob priliki vpoko-jitve zlati zaslužni križec s krono._____
Smolnik. L avgusta je odmevala mrtvaška pesem v gozdu ob bajnoležečem pokopališču v Puščavi. Ustavil je svoj trudapolni zemeljski hod občinski tajnik v Smolnikn, Cinžatu in Kumenu g. Ivan Lamprecht. Krog 30 let je svoj posel tako redno in vestno opravljal, da ga ni bilo boljšega tajnika v celem glavaistvu, kar so večkrat gg. komisarji sami trdili, Priprost in ponižen je bil ta mož, slabotnega telesa in šibkega zdravja, a njegova duša je bila plemenita. Brez premoženja je kot vdovec svoje otroke lepo vzgojil ter je kot probujen in značajen Slovenec kolikor toliko dobro vplival na naše ljudstvo. Tej pri-prosti duši vsčni mir, te vrstice pa v skromen spomin!
V	Podsredi se vrši 18. t. m. ob 3. uri pop slavnost v proslavo stoletnega obstanka šole. Več prihodnjič.
Slavnost Brežiškega Sokola v nedeljo 11. t. m. obeta biti v zvezi z z.etom posavskih so-kolskih društev sijajna. Vsa bližnja sokolska društva ter Hrvatje in Srbi bodo korporativno zastopani. Prostrani senčnati vrt „Nar. doma" spreminjajo naše narodne dame v bajno deželo. Na svidenje vsi prijatelji iz Posavja, od Krke in Sotle!
V	Hočah se je 5. t. m. poročil poštni uradnik g. Ivan Verdnik z gospico Rez. Hergouth.
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. so bile dne 3. t. m. obč. volitve. Večino so dobili seveda po-silinemci, izvoljeni so pa tudi Slovenci Klemenčič, Klobasa in Mlinarič.
Celje. V Gradcu je v bolnišnici umrla hči gostilničarja in mesarja Kosarja, Ljudmila Košar, stara 15 let. Truplo prepeljejo v Celje.
Iz sodne službe. Za sodnika je imenovan avskultant dr. Fr. Kovča in sicer za Ilirsko Bistrico.
Haloze zopet pobila toča. V torek 6. tm. je šla čez Haloze strašna nevihta s točo, ki je vinograde opustošila. Beda med prebivalstvom je strašna. Vinogradi so tako pobiti, da več let ne bodo rodili.
Državljanska vojska v Turčiji. Razpad države. MLdoturki so izdali oklic, da bodo vpo-stavili svojo vlado. To naravno pelje do državljanske vojske. Albanci pa so zavzeli Škoplje in hočejo proklamirati samostojnost Albanije.
Ruše. Nova stavba poleg Ruške Koče pri Sv. Arehu na Pohorju (1250 m) je že pod streho ter se je oddala v četrtek, dne 1. avgusta prometu letov>ščarjev, za katere je v glavnem namenjena; s tem je ustreženo dolgoletni želji po mirnem zavetju na Pohorju. Stavba dobi lepo ime ,.Vila P aninka", to pa po enem vrhu zelenega Pohorja in je last Podravske podružnice S. P. D. Otvoritvena slavnost se vrši v nedeljo, dne 8. septembra ter opozarjamo tem potom vse prijatelju našega zelenega Pohorja na ta dan. 8. Sep terubra vsi k Sv. Arehu na planinsko veselico.
Boreči. V torek, 30. jul. sta opoldne utonila v jami na posestvu križevske opekarne šolarja Kosi in H ne. Trupli je po eno in polurnem naporu dobil iz globočine jur. Križanič, naše klerikalne kapacitete pa so lepo s suhega gledale. — Jama. ktere globočina znaša glasom sodnijske meritve do dvanajst metrov, je bila popolnoma nezavarovana, čeravno je zahtevala pred dvemi 1< ti mlado žrtev, Matija Herica iz Borec. Kako nevijrno je kopanje tudi za izborne plavače in P< r»pijače, dokazuje to, ia je Križanič pri rešilni ftke ji skoro ostal v podmolu v globočini osem uii't.-ov. Seveda prejšnji župan je prijatelj akcijo-
narjev, sedanji pa je sam akcijonar, kdo bo pa gledal na predpise. Občani bodo pa plačevali na ljubo našim klerikalcem občutno globo. Pa prav se jim godi, če še jih bogomolec Jureš ui naučil, kako zna s tujim denarjem gospodariti. ___
Čebelarsko društvo za Spodnje Štajersko opozarja trgovce in obrtnike na imenik, kterega izda ob priliki čebelarske razstave v Celju od 15.-20. septembra 1912 in jih poživlja, da se oglasijo z inserati. Naznanila do 25. avg. 1912 pri sodniku A. Zdolšek na Laškem.
Od Sv. Barbare v Halozah. Kaplan Berk izginil. Piše se nam: Kaplan Berk, o katerega zadevi s šolaricami ste poročali, je minoli četrtek izginil. Župnik Vogrin je oznanil, da „so šli gospod kaplan na potovanje". „Pozne maše ni, molite žalostni del rožnega venca!" Šorn je tudi „odpo-toval", predno ga je zadela roka pravice. Vogrin pojde najbrž mesto Berka k sodniji, saj je poklical nekega Berkovega upnika, naj pride na račun. Če mu je kaplan račune izročil, mu je gotovo tudi povedal, kam je „odpotoval". Vogrin ima smolo s kaplani. Ogradi se je bratil z „libe-ralnimi" učitelji, Rabuza je pisal o njem dopise v „Štajerca", Berk pa mu je odpotoval, ko bi ga najbolj potreboval v boju s temi preklicanimi liberalci. Vogrinu in Liziki izreka prisrčno sožalje — stari Haložan.
pruStVcnc in druge prireditve.
XXIV. glavna skupščina Zaveze avstr. jugosl. učiteljskih društev se vrši dne 10., 11. in 12. avgusta 1912 v Celju. I. V soboto, dne 10. avgusta: 1. Ob 10. nri dopoldne seja upravnega odbora v „Narodnem domu-'. 2. Ob pol 2. uri popoldne zborovanje delegacij v „Narodnem domu". 3. Ob 8. uri zvečer Zavezin večer v veliki dvorani „Narodnega doma" z mičnim vzporedora. Vstopnina za učiteljstvo po 1 K. II. V nedeljo dne 11. avgusta. 1. Ob 9. uri dopoldne: Gavno zborovanje v veliki dvorani »Narodnega doma" po dnevnanj« re u, ki ga določi Zavezina delegacija. 2. ob 1. uri popoldne banket v restavracijskih prostorih ..Narodnega doma". III. V pondeljek, dne 12. avgusta. Izlet v Savinsko planine. Tura se določi po dogovoru v Celjn. Za glavno zborovanje so zglašene sledeče teme: 1. Jan Jaques Rousseau kot človek in pedagog. Poročevalec dr. Ivan Lah. 2. Naš položaj in šolstvo. Poročevalec Karel Kveder, učitelj v Št. Juriju ob j. ž. 3. Stalno namešeenje okrajnih šolskih nadzornikov. Poročevalec Melhior Ris-mal, učitelj v Rajhenburgu.
Slov. delavsko podporno društvo v Celju priredi dne 18. (ne 11., kakor prvotno nameravano) avgusta v Bnkovem žlaku pri Sodina ve liko poletno veselico s tombolo in raznimi drugimi zabavami. Svira celjska „Narodna godba" in nastopita društveni pevski zbor in tamburaški zbor. Priprave so v polnem teku in obeta biti veselica zelo prijetna. Podrobnosti naznanimo v prihodnji številki. Lepaki se ravnokar razpošiljajo.
Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov vabi celjsko odvetniško in notarsko uradništvo na prijateljski sestanek v četrtek zvečer ob 7. uri h Krušiču na Lavi.
Izlet na Vransko priredi Klub slovenskih kolesarjev „Celje" prihodnji četrtek 15. t. m. (na praznik) ob priliki vranske sokolske slavnosti. Zbirališče je gostilna Krušič na Lavi ob državni cesti. Odhod točno ob pol 2. uri popoldne. Ta izlet je pripravljen v večjem obsegu in le želeti je, da se izleta udeleže ne le vsi člani kluba, ampak vsi slovenski celjski in okoliški ko<e-sarjl. Med potom se nam pridružijo Savinski kolesarji.
Telovadno društvo „Sokol" n* Vranskem priredi v četrtek, dne 15. t. m. veliko ljudsko slavnost, združeno z izletom celjskega sokolskega okrožja in javno telovadbo. Tudi več drngih "društev poleti ta dan na Vransko, predvsem klub slovenskih kolesarjev v Celju, Prireditev se bo vršila na obširnem Apatovem vrtu, torej tam,
kjer se je vršila pred štirimi leti krasno uspela veselica Ciril-Metodove podružnice. Vse priprave so v najlepšem tiru in že danes lahko rečemo, da ne bo nikomur žal, kdor nas bo obiskal.
Griže. (Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino) zborovala je v nedeljo, dne 21. julija ob treh popoldne v Grižah. Udeležba je bila kljub slabemu vremenu prav povoljna. Razpravljalo se je o letošnji slabi čebelarski letini in njerih vzrokih ter o bližajoči se čebelarski razstavi v Celju. Gospoda Piki in Černej sta tudi radevolje odgovarjala na razna vprašanja. Končno je demonstriral g. Černej še tudi s čebelami v novem panju z mrzlo stavbo. — Prihodnjič zborujemo dne 15. avgusta, t. j. na praznik ob treh popoldne pri Žganku p. d. Klincu v Seščah. Med potom se oglasimo pri Rezarju ali p. d. Jožefu v Dolenjivasi; a glavno zborovanje se pa vrši pri društvenem tajniku g. Pečarju v Dolenjivasi okolu pol 5. ure popoldne istega dne.
Prlekija na dan! Dne 15. avgusta 1.1. priredijo prleški dijaki veliko veselico pri Sv. Jurju ob Sčavnici v uti g. Trstenjak po 3. uri popoldne. Igrala se bo veseloigra „Bratranec" in burka „Bucek v strahu". Nastopi tudi dijaška vrsta k telovadbi na orodju. Čisti dobiček se nakloni »Dijaški kuhinji" v Mariboru in slovenskim vi-sokošolcem. Svira slovita Kocmutova godba (To-teli). Rodoljubi, pohitite k nam, ne bo nikomur žal!
Gornjegrajsko učiteljsko drnštvo zboruje dne 15. avgusta t. 1. točno ob 10. uri v šoli na Ljubnem. Spored razviden iz stanovskega lista. Za kosilo se je pravočasno javiti tov. Satlarja na Ljubnem. K polnoštavilni udeležbi vabi odbor.
Središče. Čebelarska podružnica za Ormož in okolico priredi v nedeljo, dne 11. avgusta ob 3. uri popoldne v Središču v ondotni šoli čebelarsko poučno predavanje. Predaval bode priznani strokovnjak g. J. Jurančič. Čebelarji in prijatelji čebelic, pridite v obilnem številu!
Ciril-Metodova podružnica v Framu priredi veselico z istim sporedom v nedeljo, dne 18. t. m. in ne v nedeljo, dne 11. t. m. Takrat pa vsi rodoljubi od blizu in daleč v Fram!
Št. Vid pri Ptuju. V nedeljo 11. avgusta se priredi na vrtu g. V. Pernata ljudska veselica s sledečim sporedom: 1. Pozdrav. 2. Petje: a) Har-tel: (moški zbor), b) Aljaž: Izveni mi (mešan zbor). 3. Godba: Ko bi bil kralj. 4. Igra: „Ženska trmoglavost". (Burka v enem dejanju). 5. Petje: Volarič: a) »Slovenskim mladenkam" (mešan zbor s spremljevanjem orkestra), b) Aljaž: „Soči" (moški zbor). 6. Igra: ,,Moška trmoglavost". (Gluma v enem dejanju). 7. Petje: a) Naša zvezda (mešan zbor), b) Slavček (mešan zbor). Začetek ob 3. uri popoldne. Slovenci! Pridite v obilnem številu!
Braslovče. Ker se vrši 18. t. m. veselica naše požarne brambe, se igra „Nebesa na zemlji" preloži na poznejši čas.
V Sevnici priredi šestrazredna slovenska šola v nedelio, dne 11. t. m. popoldne šolsko veselico z gledališko igro, petjem, telovadbo učencev in godbo. Prijatelji šole in mladine dobro došli! Zvečer koncert na vrtu gostilne Simončič.
Iz Ljutomera. Ženska Ciril-Metodova podružnica v L -tomeru priredi dne 11. avg. 1912 v gostilni g. Franceta Puconja na Cvenu veselico v prid drti/b^. Na sporedu je srečolov, petje, godba. Proda ali se bodo tudi prleški krapci, katere bodo pekla zaveda cvenska dekleta v prid družbi.
ob j. ž. Ob priliki občnega zbora družbe sv. C. M. dne 18 avg.,
Št. Jurij ženske podtužo prirede vsa ti,k. sarsko slavnost stilne pri Za c i V4 ure od n-g-t. slavnost pri n --njih društva, i Spored bo le /. kemu v popoln družbi pa v [,>
i št«ja narodna društva veliko ca-v vseh prostorih in na vrta go-v Lokarjih, lepi, prijazni vasici, K r bode to letos edina narodna irosimo vse vrle narodnjake in is posetijo v največjem številu, raznovrsten in zanimiv — vsa-i lovoljnost — naši prepotrebni Va zdar!	Olbor.
vjmi/
rj /?
tfSfi/ f

k «tJSk4* i* »,_;.. '
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Svetinje: Tako obširno o tem ne moremo pisati. Q stvari sami pa smo itak že kratko poročali. Le nikdar se ne pustite od takih ljudi žaliti, ne da bi dobili za žaljenje zadoščenje. Ce se pa ona zanimiva četvorica Bratušek, Habj&nič, Vraz in Meško zdaj jezijo, ker so po postavi in pravici dobili vsak svojo porcijo, Vam bodi to znamenje, da se bodo skušali maščevati. Ne dajajte jim nikakega povoda, pustite jih kator se pusti gotovo stvar na cesti! — Vojnih: Dotične „Str." žal nimamo pri rokah! Dopis za politične razmere premalenkosten, ker je to vajina osebna zadeva. - Pragersko, Št. Jur ob Ščavnici: Za to številko prepozno. — Slovenjgradec: Ravnotako, pa prosimo, da nam naznanite tudi svoje ime, ki ostane naša tajnost. — Dobova: V zadnjem dopisu nismo mislili le Vašega slučaja, ampak smo splošno obsodili pretepaštvo kot nekaj grdega, slovenskega človeka nevrednega. Če mislite, da orožniki niso postopali pravično, se pritožite na glavarstvu! — Središče: Danes ni več šlo! Pride!
Loterijske številke.
Gradec, 3. avgusta 1912: 90, 38, 19, 54, 9. Dunaj, „ „ „	41, 61, 66, 86, 53.
Tužnega srca naznanjamo pretresljivo vest, da je naš predober soprog, oče, brat, stric, gospod
Franc Ramšak
veleposestnik
danes ob pol 3. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za umirajoCe, nenadoma v 67. letu svoje starosti lahko v Gospodu zaspal.
Šmartno pri Celju, 5. avgusta 1912. Jožef Ramšak roj. Vrečko, žena. Neža, Franjo, Franica, Alojz, otroci.
Naznanilo in priporočilo
Naznanjam slavnemu občinstva da je
mesnica na Bregu „pri Pleterski"
zopet odprta. — Prosim, da me slavno občinstvo počasti s svojim obiskom; potrudil se bodem vsakomur vestno postreči. Imam prve vrste volovsko meso kg K 1'60 —1"68, teletina kgKl'80 — 3 —, svinjetiua kg K 1'80 — 2'20.	497 l
J. €i ?3i d I a r, mesar, Breg pri Celju.
Potrebujem za svoj vinograd dobro
vEnicaMca
šeg i	Dr. Juro Hrašovec.
ije dijaki
iz boljše hiše se sprejmejo na hrano in stanovanje. Naslov v upravništvu „Nar. Lista". 498 2-1
Št. 1146.	Celje, dne 5. avgusta 1912.
Razpis učiteljskih služb na ljudskih šolah v pol. okr. Celje.
Na 2. razredu v LetUŠU, III. kr. razr., kr. šolski svet Braslovče, mesto nadučitelja; na 3. razr. v Pristovi, III. kr. razr., mesto učitelja ali pa učiteljice; na 4. razredu na Rečici, II. kr. razr., mesto učitelja s prostim stanovanjem; na 3. razr. na Dolu, III. kr. razr., mesto učitelja definit. ali pa provizor.
Pravilno opremljene prošnje do 10. septembra 1912 na dotični krajni šolski svet.
502 1
30 minut od mesta, je gostilna, trafika in pripravna trgovino. Naslov pove upravništvo „Narodnega Lista". 500 3-1
Irgouci, pozor!
Želim dati 15 letnega sina pod ugodnimi pogoji kot praktikanta v kako boljšo mešano trgovino na Spod. Štajerskem, v hišo, kjer se rabi tudi nemščina. Fant ima dve realki in iz domače hiše precej izobrazbe v špeceriji. Prijazne ponudbe sprejme	503 3-1
Ivan Levstek v Sodražici, Dolenjsko.
V najem
se d<i pOSeStVO, obstoječe iz dveh njiv z 2300 drogi tretjeletnega hmelja, dveh njiv za setev, dveh travnikov (prilično 3 orale velikih), s stanovanjem in gospodarskim poslopjem. — Povprašati je v Gotovljah hišna številka 10.	494 3-1

za trgovino z mešanim blagom, poštenih starišev, sprejme takoj	496 3-1
A. Geiss \r Žalcu.
vajen pospravljanja v pisarni, kateri tudi nekaj vrtnarstva razume, se sprejme s 15. avgustom t. 1. Pismene ponudbe s spričevali in plačilnimi zahtevki so poslati na: 495 1
paromlin Peter Majdič, Celje.
Praktični in zobozdravnik
r ^ "
dr. Danko Sernec
odpotuje od U. velikega srpana do 5. kimovca.
POZ©!* I
Pozor!
Vsak četrtek razprodaja
po zelo nizki ceni ali za vsako ceno.
Letna obuvala, platneni čevlji, sandale in drugo vsakovrstno obuvalo.
Štefan Slrašek,
Kovaška ulica.
493 2-1
Dečki in deklice na hrano in stanovanje
se sprejmejo pri bivši učiteljici v Celju, Gosposka ulica št. 30.	4H2 3-3
Pisarna v velikem mestu
sprejme	491 3-2
stenografinjo
Ponudbe na upravništvo „Narodnega L sta"
i t
se
-r •	■ ittf.fl Sft i
popolnoma nov daljnogled. Cena 24 K. — Izve se v uredništvu Narodnega Lista.
Lokal za trgovino z mešanim blagom,
na že vpeljanem prostoru s prodajo drv in premoga, obsegajoč trgovino, kabinet, 2 kleti za premog in skladišče za drva, se odda v Celju, v Gosposki ulici st. 30. 481 3-2
Hiša s trgovino
v lepem kraju na Spodnjem Štajerskem z velikim sadovnjakom in vrtom za zelenjavo, se proda pod zelo ugodnimi pogoji. — Vprašanja na upravništvo tega lista pod šifro J. C.	433 6-6
C. kr. priv.	505 1
Gizelino društvo
(Gisela - Verein)
vzajemna zavarovalnica za življenje in doto pod protektoratom Njene c. in kr. visokosti nadvojvodinje Gizele. — Glavna reprezentanca za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Murplatz 9. Zavarovalni kapital četrt miljarde kron. Premijskih rezerv in prenosov K 83,860.000. — Išče za ustanovitev novega glavnega zastopstva za sodni okraj Celje
zmožne osebe.
Prednost imajo gospodje s kavcijo, ker se odda tudi inkaso. Obširne ponudbe na
podružnico Gradec, Murplatz 9.
lsepo posestuo
približno 35 oralov zemlje, t. j. njive, travniki itd. z lepim prostornim kmetijskim poslopjem, kleti hiša z gostilniško koncesijo, se odda takoj v najem. Celo posestvo leži na okrajni cesti, V4 ure od trga Sv. Lenart v SI. gor. Letno najemnino kakor druge podrobnosti pove oskrbništvo grajščine Hrastovec (Gutenhaag) pri Mariboru pošta Sv. Lenart v Siov. goricah.
472 3-3
iz poštene slovenske hiše, vešč obeh jezikov, se sprejme takoj v slovensko trgovino s papirjem in galanterijskim blagom V. Weixl v Mariboru.
488 3-2
Eno krono za dragocenega konja
in še več M rad žrtvoval vsak posestnik, če mu nevarnost preti, da bi ga na koliki zgubil. Dr. B. Schwarza balzam proti koliki učinkuje tudi v najhujših' slučajih zanesljivo proti krču in sploh pomirjujoče ter razpuščajoče. Vsak konjerejec bi moral imeti ta balzam pri roki. Pri lahkih slučajih kolike zadostuje 1 steklenica; pri hudem zapiranju se morajo rabiti 3 steklenic^ Cena steklenice 1 K, 3 steklenice 3 K 40, poštnine prosto na vse kraje.
Lekarna Schwarz v Ljutomeru (Štajersko).
459 6-3
33
parnikov!
33
parnikov I
| Avstro-Amerikana, Trst
Redno prevažanje potnikov in blaga v Grško, Italijo, Španiio, Severno in Južno Ameriko. — Qr-wet dni iz Evrope (Gibraltar) v Južno Asneri'?co. Posebna vožnja parnika „Cesar Franc Jožef T Odhod iz Trsta 22. septembra 1912. (V zvezi z n. vno zabavno vožnjo Dubrovnik. Na-polj Biu celo a, Kanarski otoki).
Dne 6. oktobra v Rio de Janeiro, „ 7. „ v Santos,
»i	m
v Buenos Aires.
Podrobne pw':,i.f daje: ravnateljstvo v Trstu, Via Molin Fin • io ii Kari Kiffinanna nasl., Maribor, Grajski tir <	484 3-2

>Tar<>f'ajte, pomidite, mhte\ s j te in pijte le
Istevrško siaf
»i

ki je najboljša namizna in zdravilna kisla voda in se naroča v Tolstem vrhu,
p £ta Oušt-uij, železni tka postaja Spodnji Dravograd, pošta in postajališče Guštanj, Koroško. Brzojavni naslov: Oset, Streiteben. — Tam se i u.j «i tui' dobra gostilna in prenočišče. Prazne steklenice tiru« i h 'oda se sprejmejo v polnitev. Cene ni/.tr- ~ ikati, prospekti in ceniki na j i -i* '.astonj in franko. — TJp< >a>slia so kot td^vileta voda in namizna osvežujoča pijača. V»6 ;	>ih in pohvalnih pisem. —
/s AAAA ^^»N^rt/v	#\»i	»» /N^
VUUvv Wvwvw UUU UU VvVV vvw vw vvwwvwww
_ _ _ _ —---- — — — — — —-
V U l/ ww w *7 ^ ^ ^ ^ ^ **
VVUVv w w w--------- -	_ ,	_
ooo
QQQ
SSS! SliirkAiv^A^^a^i ISSI
Super fosfati
mineralični in animalični, najpreizkuše-nejša, najzanesljivejša in najcenejša fosforna gnojila za vse
vrste zemlje
Vsebina strogo zajamčena.
Najsigurnejše in najhitrejše oživljenje pašnikov; bogata žetev krme, bogate 18 na fosfornokislih soleh. 30-21
W Superfoslat H
povzroči pri žitn in sočivju najpopolnejšo tvorbo zrn in poplemenitenje sadeža, tako tndi pri krompirju, repi itd. amonijakove, kalijeve in soliterne
MT* superfosfate
prodajejo vse tovarne umetnih gnojil, trgovci, kmetijske zadruge in društva. Osrednja pisarna: Praga. Ptikopi 17.
T7W
AAA WVV
oee
AftA
_
n r> r> n <i	ri <■>	/-s	OOftflfifi	O A Q A
vUVvv Vvvvvv UVVUv wwww\7 wv v wv ww www rt	rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt rt AftAftAA AAAAAA
UUVvv VtllvVVv \7tJv7v7T7 UUUvU w v vvw vv v w wv7
eo666eeeeeeGooooooeee&eooooooeooe
rt rt rt UUV7 rt rt rt uuu -rt rt rt iwtr
Jo o o
3ISIS
=112

Za Jesenske setve
se rabi TOIttaSOVa moRa »Zvezdna znamka" kot najcenejše
in najboljše fosfomokislo gnojilo vedno z največjim uspehom. 444 4-4
Popolno pokončanje podgan!
se doseže hitro in gotovo s preizkušenim in v stotinah zahval priporočenim sredstvom, ki je za iomače živali neškodljivo. Edino na kunce je treba —— pazili' Pol kg za 2 K pošlje ——
J. Nfeuwirth, vrtnar
v Ustju n. 0. (Češko).
Prepričajte se in pri naročilih se sklicujte na ta inserat.	164 26-26
je
najboljša
"mM (
za gnojnico, ki izvrstno dela in je poceni ter brez pogreška. Nad 15.000 sesalk ]e v obratu in nihče se ne pritožuje in ne zabavlja. Take sesalke knpite le pri tvrdki
Jože Element
tovarna kmetijskih strojev Hrobec n. L. (ČeSko.) 137 52-25
Zvezda na vreči in plombi je sigurno jamstvo za čisto ne-potvorjeno blago.
Kmetovalci, zahtevajte pri Vašem dobavitelju gnojil To-masovo moko,Zvezdna znamka'
ki
Svarimo pred manjvrednim blagom
mis
SBSH
Sil:
ESIlJ
ANTON KOCUVAN
Ring štev. 2 « CELJE « Ring štev. 2
Priporoča svojo špecijalno trgovino za prave švicarske vezenine.
Vzorci poštnine prosti dr razpolago! — Predtiskovine na platnu za šolo _in dom in vsi v to stroko spadajoči predmeti. — Velika izbira perila in modnih predmetov za dame iu gospode. Klobuki in čepice za gospode in dečke. Tudi dežniki, svileni robci, moderci, šerpe itd. se dobijo po nizkih cenah.
Za mnogobrojni obisk prosi
S Ant. Kocuvan, trgovec, Celje.
ni;
nisiii

Naše najmodernejši urejeno špecijalno tovarniško podjetje stoji
že 40 let na čelu
tovarn za stiskalnice (preše) in uživa v strokovnjaških krogih
najboljši glas.	«eio-4
Zahtevajte posebni katalog št. 448 a vinskih in sadnih stiskalnic^ kompletnih moštarnic, hidravlskih preš, sadnih in grozdnih mlinov, strojev za snemanje jagod, navornih sesalk itd.
Nad 700 medalj in prvih priznanj
D ii H Aulanllt A f^flft špecijalna tovarna strojev za pri-rili majiann « UUi delanje vina in sadnih izdelkov.
Dunaj II. Taborstr. 71
nii
1500 delavcev.
Zastopniki se iščejo.
ills

c
M
C
H
le
E
s
M
C
m
C
H
C
H
C
M
le
H
[C ■
C
M
C
M
C
M
C ■
C m
C
H
C
,Titania6
brzoparilniki za živinsko krmo
iz kovanega železa in kovinaste pločevine, so pod garancijo ^trpežni. Se porabi silno malo kuriva, sopara se naglo razvija, pariti treba kratko časa. Malovredna krma
zopet porabua.
Največja špecijalna tovarna za brzo
parilnike na Avstro-Ogrskem. „Titania" parilnik se pošlje tudi s post. var. napravo za kuhanje žganja.
,Tltanfa" mlečne centrifuge v sestavi, trpežnosti in natančnosti posnemanja neprekosljivi.
Senskl obračalniki, seaske grablje, sejalni stroji
v priznano najboljši kakovosti.
„Titania-Werke", Wels 173 a ^
Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc Asen, Gradec, Marlengasse Ceniki, spričevala zastonj. Plačila na obroke se rada dovolijo. Dobri zastopniki se



o
H
3
H
3
H
3 m
3
31
5
M
3
H
3 3
M
3
H
3 m
3
H
3
M
3
M
3 ?
3
Avstrijske poštne hran. račun štev. 54.366.
62 51-34
Telefon štev. 48.
dom
ss
Ogrske poštne hranilnice račun št. 26.283.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
hranilne vloge od -----a. — -*■ r,, j ^ 4 £0 Ol 1
ie%sknp"dr;s£a,»fs pet oa sto 15
razun nedelj in praz- Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi nikov od 8.-12. ure	...	• , A ,■
dopoldne. © © <9 se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga sama in gane odteguje vlagateljem.
Pisarna je « Celju, sprejema Rotovška ulica št. 12 vsakega, je član zadruoe Uraduje se vsak dan in jih obrestuje po
žen str, in sukno za moške obleke zadnje m« de razpošilja najceneje
JugosloT auska razpošiljalna ___R. Stermecki v Celju.
Vzoi na zahtevo poštnine prosto.
s v v- v<< w v.<< >iU' vcj!* >i	y*yy'
i Rastlinska destilacija „RADECKI" 1
Ivan Čater v Celju
vas postreže priznano povsem najugodnejše pri nakupu vseh vrst likerjev 24i	in žganja.	43-29
Špecijalitete: „Radecki" grenki in sladki in Pelinkovac najboljši želodčni likerji, izdelki izključno samo iz rastlin. Bosanska in slavonska slivovka, ogrski kakor istrski tropinovec in vinsko žganje ter zajamčeno pristen v zdravilne namene priporočljiv kranjski brinovec. Zahtevajte v lastno korist brezplačno in poštnine prosto vzorce in cene.
š >iiv* »v v v- >>'»■< to vi<	'v- »v
Franc Strupi
Celje, Graška cesta
piiporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, svetilk, raznovrstnih šip itd. Najnižje cene.
Prevzetje vseh steklarskih
50	del! ' 51-31
Na debelo! Na drobno!
1
M. RAVTAR
Ljubljana, Jurčičev trg 3
priporoča razne delikatese, fine kranjske klobase, salame, hrenovke, pristna namizna in dezertna vina domačih in inozemskih kleti, kranjsko borovničevo vino, šampanjec, konjak, likerje itd. — SI. društvom posebno nizke cene. Za veselice dam blago tudi v komisijsko prodajo.	317 26-16
m
S



Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje:
1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K, boljšega 2 K 40 h; prima pol belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, ) puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobeiega, puljevega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K. najfinejši prsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg, 443	dobi franko.	50-4
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica, 180 cm dolga, 120 cm široka, z 2 zglavnikoma. vsak 80 cm dolg, 60 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 E; napol puh 20 E; pnh 24 E; same pernice po 10 E, 12 K, 14 E, 16 E ; zglavniki 3 K, 3 E 60 h, 4 E. — Pernice 200 cm dolge, 140 cm Široke E 13'—, E 14 70, E 17 80 in K 21—; zglavniki 90 cm dolgi, 70 cm širok E 4'50, E 5 "20, E 5'70; podpernica iz močnega rižastega gradlna, 180 cm dolga, 116 cm široka, E 12 80, E 14 80. Razpošiljanje po povzetju od 12 E naprej franko. Dovoljeno je zamenjati, za nengajoče se povrne denar.
S. Benisch v Dešenici, štev. 773, Češko,
Bogato ilustrirani ceniki zasto-: in fiau iv.

S
Zdravilišče z vodo in elektriko po si- —- yrp « |\|«tt stemu prof. Winternitza in po Kneippovem V	llvl
last si. in kralj. pov. trga KRAPINE.:: Odprto od I. aprila do I. decembra.
Srednje blago podnebje; mesto je obkroženo od izrastkov Štajerskih Alp, bogato na krasotah narave, kaže gledalcu bajne prizore. Bolnikom so na razpolago tople, marmorne in kopeli z ogljikovo kislino, masaža, električno zdravljenje, parne, peščene in solnčne kopelji itd. Sedaj je zdravilišče pod upravo izkušenih zdravnikov hidro" patov, ki so se priučili zdravilne metode pri prof. Winternitzu na Dunaju ter skozi dalje Časa v Woris-hofenu. Oskrba poceni, obed, obstoječ iz treh jedi, 1 E, večerja po jedilnem listu največ 1 E; stanovanj dovolj, soba od 1 E do 1 E 20 v; glede teh se treba obrniti na kopali&čno upravo.	814 15-15
Največjo trgovina in velikanska zninga ur, zlatnine,
srebrnine, verig, uhanov, zaponk, priveskov, prstanov z demanti, brilanti in drugimi kamni.	68 5i-8i
Za ženine in nevestice	££
ZALOGA očal, naočnikov, daljnogledov itd.
Naročite cenike! Zastonj! Poštnine prosto!
R. Salmič, Celje. Narodni dom
l-M ZVEZNA TISKARNA V CELJU.

a> O
A
M
>
o 00 CS
a
—	.2
a	h-
t»
al	ce
O s s 5
M IM
m
I Q ■_El

Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez nčinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike, je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. Založena z modernimi črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisnimi stroji najnovejše konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti svoje cenjene stranke. — Cene nizke.
Lastna knjigoveznica.
"2	O
O	a>
2.	® B
er
3	8»
S.	«<
S"	c
p	p
-J
P1 o
tO •
S W
tO 1-1

Nič več beganja kadilcev cigaret
OTTOMAN
ker so glasom razsodbe upravnega sodišča na Dunaju z dne 9. marca 1912 vse imitacije izbrisane.
835 52-16



I
■V Nahrbtniki
najboljše kakovosti po raznovrstnih cenah, nadalje planinske dO" pisnice Savinjskih alp,
papirnate čaše in iz aluminija, se ===== dobivajo pri tvrdkl =====

Za vrtne veselice s
iampljone, konfetl, serpentine, karte za tombolo, papirnate krožnike, ser-vijete itd. — Zaloga raznega papirja.
Goričar & Leskovšek
Celje, Graška cesta št. 7.
26 52-32
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek)
Celje, Rotovška ulica št. 2.
M
Najnovejša iznajdba!
Velik požar
zamore se lahko in naglo pogasiti le s
Smekalovimi brizgalnicami
z 40% delavske sile pomanjšanim ravnotežjem nove sestave, koje od desne in leve strani vlečejo in mečejo vodo. — T vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnic nepotrebno!
R. A. Smekal, Zagreb
SkladUče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sesalk in gospodarskih strojev ter motor-mlinov.	276 26-19
8BB3 Odplačevanje na obroke EjHEjj odlikovanj!
Penziionistu
se odda lepo stanovanje z 2 sobama, kuhinjo, drvarnico in vrtom, v bližini Vojnika, ob
S. -	a? ■ ; IP ns'
državni cesti. Cena po dogovoru. — Ponudbe na upravništvo „ Narodnega Lista". 489 3-2
" Ivan Rebek, Mffia^
	
Edino pristno ■ to	
	189 44-25
varstveno znamko	
<RI/^ierjeva voda z	a zobe
najboljša za zobe. Se dobi povzod.	
Steklenica 72 vinarjev. .), <: •; ■ ■ j t	
	
»TIHf)X
Slikar, pleshar
__	f J al!'.
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela kakor slikanje sob, : cerkev, gledaliških ; odrov, črkoslifearstvo na steklo, les itd. — Zmerne cene. — Priporoča se za obilna naročila. Svoji k svojim! ji >	rt
Viktor Bevc, Celje
90 Graška cesta it 8. 49-28

je * HP tir m «
' pro
ninske in sploh vse vrste Meluje
Adolf Bursik v Celju
promenadne, lovske, telovadne, pla-" - "	' Me1-'
{ Cene zmerne.
Postrežba točna
■ ■	■ w ■
najstarejsi
naEodni mannfafctiuiii Jasmini	vsled
smrti gospoda
Karol a Vanič v Celju
.Narodni dom"

prod
vsakovrstno blago, kakor: moško in ŽeH8ko sukno, druki, oksforti, platno vseh širokosti, dežniki, nogavice, moderci, kravate itd. po želo znižani ceni
Velika množina različnih ostankov pod
lastno ceno

Celje.
. s© priporoča za napravo želemth ograj, vraf. oken, stopnic ter za Vaa konstrukcijska dela. štedilnike, vzeli vrst vodovode, vod* tke. kopališča. Izdelujem močne premostne tehtnice (Brficken-wagen). — Vzamem v popravilo vzakovrztne tehtnice tn nteze.
Vse po duevnUt cenah. - 105 48-28 u r Celje«
1. ■ s;!i

* S,, i

Slovenci! avedajte sel
i**.-
■e. 1 i.
Glavna slov. zaloga, velika izbira kranjskega vrvarskega blaga n. pr. štrang, uzd, vrvi, štrikov za perilo, mrež za seno in za otroške postelje itd.
Zaloga sveže žgane kave.
Ivan Ravnikar
Celje .
Graška cesfa Šte«. 21.
i t
Na drobno in na debelo. Točna In solidna postrežba.
Trgovina z moko in de :: želnimi pridelki
.v:..' i -rt
Glavna slov. zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, :: firneža in lakov ::
Kupujem vse deželne pri4e|ke |io naliv 1*1 i ■T*- dnevni ceni. -n
_-•>' s *■■ v-_:■ 1 i
Zaloga rudnin* : slak voda - :

■i. i
Edino delniško pivovarniško narodno podjetje
Delniška družba združenih piY0?aren Žalec in Laški trg
j . . «, . - ™
Svoji k svojim! v W«bljaHi	Svoji k svojimi
priporoma stoje
izboruo marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo im	} v sodčkih in steklenicah.	r 47-27
|__' __I
■............. ; „ « t,	.rfi
347
52-14
Razpošiljalna zaloga
dalmatinskih vin
Glavni trg S CClj© Glavni trg 8
lina v svoji veliki zalogi najboljša vsakovrstna dalmatinska vina in razpošilja na veliko in v steklenicah. Črno vino „Plavac" za slabokrvne in droge vinske špecijalitete se tudi razpošiljajo. I! Zahtevajte cenik 11 Pjebivalcem v mestu in bližnji okolici se raznaša po hišah od 5 litrov naprej po zmernih cenah. Za naročila od 56 litrov naprej velik^popust. Za naravnost ' vina se garantira, ar Priporočam svoj vinotoč na drobno, "m
—r


■S Južno:
ti m
k ■»
tm
s
hranilnica
v Harodnem d§mu. i
12. ure
O prejem a hranilne vioge vsak delavniV od k .i«.
O dopoldne in jih obrestuje po I0&" 4 ' * "'o - - . , , . » . . ter pripisuje obresti vsakega pol leta U ^'taja. Rentm dsyfk plačuje hranilnica
ssma ter ga ne odteguje vlagateljem Sevnica, Srn rje. Gornjigrad in Vransko
nad 350 000 K Ker nima namena v obfekmi-i. « m dobrodelne namene /,
vt mnst vlog jamčijo okraji: Šoštanj, rezervna zaklada, katera zuašata vže hifka, zato razdeli znatne svoto navedene okraje.	92 52-28
31 B'
TVisedaj J-' za na
je dovolila za dijaške ustanove 30.OSO K, za napravo potov 5.000 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 12.000 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 6.000 K, hranilnico ustanovivšim okrajem izplačalo okolo 45.000 K za dobrodelne namene, skupne tedaj nad 100.000 K. Sprejema tudi hranilce knjižice drugih, posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanjo.
sei Slovenci, vlagajte v ju arovance, in zahteva ju s
»s—MM—i I ——
b. vi
ajepsko hranilnico svoj cerkveni in ustanovni denar in kadar nalagate denar za mladoletne ali išcih, da se naloži denar za mladoletne o*, za varovance izključno le v južnoštajersko hranilnico.