Stav. 65 ¥ Trstu, v torek 16. marca 1920 Letnik XIV UY'\- v*ak <šs:i, ud! ob nedeljah Irs praznikih, zjutral. — Uredništvo: aBca «v i' A^čiška ' M6ke»a štev. 20, 1. nadstropje — Dopisi naj se pošiljajo ured« rTtr u. -- Nr? infcfn»pa tmtia se n?. sprejernajo, rokepisi se ne vračajo. — !rt odgovorni urednik Štefan Godina. — konsorcij lista 2i — Tis! '»k.vne Edinost — Nsročeina zn«2a ra mesec L 3*—, po! le'-? L JB - -'n relo ter.« L 35-— — Telefon uredništva in narave 5tev. !5-->7. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 siotirsk.__Oglasi so r-cu.-v.j > «r Si rek ost i ene kolone (72 mm). — Oglas! l—iv-r- t-. . n)kov rt:n L'0 stoL: osmrtnicc. zahvale. »>oslanif:e In vabila po 4J st»v.. o»; .-< d-rr. ■ .vnt-v mm po SO stot Mali oglasi po !0 stot besed«, nr-pn-n. f > ^ »•_. Ovi*--« *orefe: i« inseralni cddeJek Edinosti. Naročnina in rek a-nacij- -» .t" »n "ivf: > m »-vri Edinosti. Uprsva ia inseratni oddelek sc nu.ajiu v Ti.-,.,, u. . Predsečer meščanske volne v Hemčiji. t.titeiis ne priznava tefollnsk: ulade ? — Bnmrsks — inonntltiio. Von Kapp — von Jagow in general Falken-!f-»yn na čelu protircvolucijcnarnega gibanja. BAZEL, 13. {S.) Iz Bcrclina poročajo: Po zadnjih vesteh so ministri zbežali v avtomobilih, po dragih vesteh pa so cili baje aretirani. Kancelar Bauer je baje odstopil brez odpora, v'a prepreči vsako prelivanje krvi. Von Kapp, ven Jagovv in general Falkenhayn so baje na čelu prolirevclucljonarnega gibanja. Ebertova vlada se preselila v Draždane. BAZEL, 13. (S.j Iz Draždan poročajo: Stara državna vlada se je preselila v Draždane. Položaj nove vlade. BERO LIN, 14. (S.) Po vesteh iz Berclina pridobiva nova vlada za se mnenje južnonem-ških čet in njen položaj se je tudi včeraj znatno utrdil. čeravno ni še sledu kake politične opore. \ I3erclinu vlada mir. Zdi se. ca so vojaške patrole gospo-clarji položaja. Ven Kapp je obvestil davi poročevalce listov, da bo via-aa z vsemi sredstvi potlačila upor s strani stavkarjev. Nemška narodna stranka izjavlja, da vztraja pri svojem mnenju, ca se nadaljnji obstoj narodne ustavodajne skupščine protivi lista.:. Stranka smatra, da bo nova vlada ne-luu.-oma. vzpostavila ustavne razmere potom i i o v i h volitev, in v tem pričkovanju bo stranka podpirala organiziranje vseh narodnih moči a prid miru, redu, svobod: in naredni časti. BEROLIN, 13. {S.) Zastopniki sredine so odobrili soglasno resolucijo, v kateri se obsoja zruše^je ustavne države, razpustitev državnega zbora in pruske poslanske zbornice. BEROLIN, 13. (S.) Bivši vojni ujetniki so objavili proglas, v katerem izražajo željo po zakonitosti, miru in delu ler obsojajo vsako nasilje, izjavljajoč, da se hočejo drža-ti parlamentarne vladavine. BEROLIN, 14. (S.) Ven Kapp, novi državni kancelar, je izdal prog'as na nemške poljedelce, v katerem izraža upanje, da bodo dali mir-nemu prebivalstvu in delavstvu po mestih na razpolago vse. česar potrebujejo. BAZEL, 15. (S.) Iz Magdeburga javljajo: General Marker ^e izročil oblast policiji. General Groderk je prepovedal vsako sestajanje in zborovanje. KASSEL, 15. (S.) General Schoeller je izja-\ il kot vojaški poveljnik zapadne Nemčije, da ne more podpirati berolinske vlade, ker je protiustavna. Za sestavo koncentracijske vlade. — Bremenska, hamburška in bavarska vlada padla. BEROLIN. 13. (S.) Kancelar javlja, da so \!adna posvetovanja pokazala, da je treba sestavit- koncentracijsko vlado, ki bi objemala •-se skupine, od skrajne deonice do komunistov. Navi državni zbor se izvoli v soboto, 15. aprila, i'rispela je vest o padcu bavarske, bremenske in hamfcurške vlade. KODANJ, 14. (S.) Po vesteh iz Hamburga vzdržujejo red čete, ki so se izjavile za Eber-tovo vir do. Čete so zasedle mestno hišo in razna druga poslopja. Govori se, da je mestna oblast v rokah prejšnjega senata. Badcnska vlada proti von Kappu. CURIH, 13. (S.) Iz Karlsruhe poročajo: Ba-denska vlada je izdala proglas, v katerem izjavlja, ia no priznava nove berolinske vlade in da odklanja vsake stike ž njo. Splošna stavka v Frankfurtu. BAZEL, 13. (S.) Iz Frankfurta poročajo: Tukaj se je preglasila splošna stavka. Delavci so priredili demonstracije po mestnih uiicah. Položaj v Berolinu. CURIH. H. (S.) Iz Berolina poročajo: Mesto je mirno in ima svoj normalni izgled. V Wil-helmstrasse, kjer je vladni sedež, tabore vojaki. izdajanje listov prepovedano. BAZEL, 13. (S.) Iz Berolina poročajo: Izdajanje večernih listov je bilo prepovedano; dovoljena je bila samo objavi te v proglasov nove v lade. Vestialski rudarji nevtralni? LONDON. 14. (S.) Reuterjeva agencija javi;. iz Berolina: Vlada naznanja, da so sc vesl-falski ritcarji izjavili za nevtralno vedenje napram novi \ladi, toda pod tremi pogoji: da ostane v veljavi zakon o delavskih svetih v svoii sedanji obliki; da se ohrani republikanska vladavina, da ostanejo v veljavi sedanje delavske pravice. Vlada je pripravljena sprejeti te pogoje. Splošna stavka v tipskem, Brcslavi in Stcttinu PARIZ, 15. (S.) Iz Basela poročajo: Vesti iz Lipskega javljajo, da se je včeraj proglasila splošna stavka. Prišlo je do krvavih spopadov v srednjem ceiu mesla med zborovalo: in prostovoljskim polkom. Bilo je kakih dvanajst mrtvih in nekoliko težko ranjenih cscfc. BRESLAVA, 15. (S.) Tukaj je bila proglašena splošna stavka. Železniški promet je ustavljen. BAZEL, :5. (S.) Iz Ščetina poročajo, da so tramvajski uslužbenci proglasili 4Curr:o protestno stavko. Železničarji proglasili splošno stavko. BEROLIN, 15. (S.) Lokal An»eiger~, uradni list nove vlade, javlja, da so železničarji poslali vladi ultimatum, v katerem so zahteva!:, naj von Kapp. Traube in von Jagovv takoj odstopijo. Vsled negativnega odgovora je proglasila železničarska zveza splošno stavko. BEROLIN, 15. (S.) Posebna izdaja lisla Deuische Allgemeine Zeitung , izšla ob 11, javlja, da se je dosegel sporazum med berolin-skimi in dra danskimi železničarji. Kriza končana. Ukazi za aretacijc preklicani. BEROLIN. 14. (S.) Merodajni krogi nove vlade izjavljajo, da so bili ukazi za preventivne aretacije preklicani; samo komunist Ledy je bil pridržan v zaporu, kakor tudi princ Jo-achim. Protireakcijonarno gibanje v Karlsruhe. KARLSRUHE, 14. (S.) Pred mestno palačo so se vršile velike manii'estacije, katerih se je udeležilo več tisoč ljudi. Govorniki so ostro protestirali proti berolinskemu gibanju, zahtevajoč, da se ukrenejo varnostni ukrepi proti razširjanju gibanja na jug. Komunisti in neod- ; visr.eži so zahtevali, naj se nemudoma obo-! roži policija. Neki govornik je javil, da se je I proglasila po vsej deželi splošna stavka. Manifestacije so se vršile brez izgredov. Mornarica v Kielu n3 strani nove vlade. KODANJ, 14. (S.) ^Berlingske Tidende poročajo iz Kiela, da je poveljnik kijelskega bro>-dovja stavil tamošnjo mornarico na razpolago novi vladi in pozval prebivalstvo, da naj nadaljuje v miru in brez izgredov svoje delo. Popoldne in zvečer je bilo izmenjanih nekoliko strelov med delavci v ladjedelnicah in vojaki. Napad na pošio v Weimarju. WEIMAR, 14. (S.) Glavna pošta je bila napadena z granatami in streljanjem iz pušek. Mestna straža je odbila napad. Napadi na stanovanja. LONDON, 15. (S.) »Timesovc berolinsld poročevalec javlja, da je bilo v Berolinu opustošenih nekoliko stanovanj. Podrobnosti rnankajo. Položaj v Brazd?,mh. DRAŽDANE, 14. (S.) General Wattern, poveljnik državne brambe v industrijskem delu rensiko-vestfalske pokrajine, je sklical delavski svet sporazumno z ljudskim poverjenikom za industrijo in vodjem večinskih socijalistov v svrho vzdrževanja javnega reda. Von Kapp koi državni kancelar. BEROLIN, is'. (S.) Kancelar von Kapp upravlja državno pisarno v uniformi z vsemi odlikovanji na prsih. Državnega podtajnika Alberta, ki ga je prejšnja vlada pustila v državni pisarni, je odpustil. Danes opoldne je bil aretiran Rausclier, ravnatelj tiskovnega urada. Uradniki urada za vnanje stvari so ustavili delo, ker nočejo priznati sedanje vlade. Prusko ministrstvo je bilo aretirano v celoti. Ebert in Bauer v Stuttgartu. KOELN, 14. (S.) Predsednik Ebert in kancelar Bauer sta zapustila Draždane in odpotovala v Stutigart, kjer se bosta udeležila seje narodne skupščine, ki jo je sklical predsednik Fehrenbach za torek popoldne. Zvezne države podpirajo Efeerta. NEW YORK, 14. (S.) »Associated Presse« poroča iz Berolina, da sta voditelja konservativcev in liberalnih narodnjakov, odklonila sodelovanje s von Kappom. Ebertova vlada je baje zahtevala cd zveznih vlad, da ne priznajo vlade von Kappa. Izjavila je tudi, da je hotela s svojim begom iz Berolina preprečiti prelivanje krvi. Listi v soboio niso izšli. Zdi se, da je prebivalstvo presenetila naglost revolucije. Mnogi smatrajo, da je revolucija samo napihnjen mehur, ki se kmalu razpooi. Največja nevarnost je splošna stavka, ki je že bila proglašena v nad 10 mestih. Po zadnjih vesteh se zdi, da podpirajo Ebertcvo vlado zvezne države. Pogovor med nemškim poslanikom in Millc-random. PARIZ, 14. (S.) Agencija »Havas« poroča: O vsebini pogo%rora, ki se je vršil danes popoldne, med nemškim pooblaščencem Mayerjem in ministrskim predsednikom Millerandom, ni seveda nič znanega, teda nekaj se le lahko domneva. Mayer je bržkone prosil francoskega ministrskega predsednika, da smatra še nadalje njegovo vlado kel edino zakonito in redno nemško vlado, in ga je bržkone tudi poizkušal prepričati, o r.emogočncsli uspeha Kappovega reakcijonamega gibanja. Naj si bodi, kakorkoli hoče, zavezniki se doslej niso vmešali v to gibanje, in lahko se predvideva, da ne bodo posredovali pri krizi, ki sc tiče samo nemške notranje politike. Će bi pa nova vlada ustvarila Nemčij-o, ki bi bila podoba Hohenzollern-cev in ki bi odklonila izvršitev klavzul versail-leske pogodbe, bi bili zavezniki upravičeni na posredovanje; sredstev za to jim ne manka. Kakršnakoli vlada se povzpne na moč, bo morala predvsem zajamčiti izvršitev pogodbe, da pokaže svojo dobro voljo. Zato bo morala začeti z moralnimi in materijalnimi odškodninami zaveznikom, med drugimi z odškodninami za atentate, ki so se izvršili proti kontrolnim zavezniškim komisijam v Nemčiji. Nova vlada bo izvršila mirovno pogodbo. LONDON, 14. (S.) Agencija : Reuter« poroča: Angleški pooblaščenec v Berolinu je prejel zagotovilo, da nova vlada namerava spoštovati mirovno pogodbo. Angleški uradni krog: izjavljajo, da je še prezgodaj računati v kako akcijo s strani zaveznikov, ki medtem niso ogroženi. pchod zavezniških čet bi bil verjeten, če bodo dogodki to zahtevali. Zavezniki bodo bržkone opozorili nizozemsko vlado na nekatere mož-icsti. Na vsak način so se ukrenili vsi potrebni ukrepi, ki j:h zahtevajo razmere. »Nova vlada ni vlada barbarske reakcije.« BEROLIN, 14. (S.) Kancelar Kapp je sprejel zelo veliko časnikarjev, katerim je izjavil, da je on začetnik državnega prevrata. Izjavil je tudi. da bi bila Nemčija pogubljena, če bi se bilo dovolilo stari vladi, da nadaljuje svoje delo, in da nova vlada ni nikakor vlada barbarske rekcije. Smairamo — je rekel Kapp —. da je republikanska vladavina žz določeno dejsivo, kateremu se mora Nemčija vdati. Smatramo tudi. da se mora povrniti čim prej k ustavnemu življenju. Ententna komisija se strinja z novo vlado. BEROLIN, 14. (S.) Uradno poročilo pravi: Med zastopniki nove vlade in ententno komisijo v Berolinu se je vršil dolg pogovor, ki je baje imel dobre uspehe. Ententna komisija je baje izjavila, da se slrmja z novo vlado. PARIZ, 15. (S.} Iz Berclina poročajo: Čeravno vlada naznanja, da je bila priznana s strani inozemskih misij, je general Nollet odklonil sprejem poročil s strani generala von Liittwitza. LONDON, 15. (S.) Reuterjeva agencija javlja, da ni bilo nobenih formalnih stikov med zavezniškimi zastopniki in novo berolinsko vlado. Ni res, da so zavezniške misije priznale to vlado. V Berolinu je bila vzpostavljena služba pri vodovodu. General Foch ▼ Maincu. MAINC, 15. (S.) Maršal Foch je prispel v Mainc, odkoder odpotuje jutri zvečer. Bavarska — monarhija. PARIZ, 15. (S.) *Temps« javlja, da je dobil telefonsko poročilo iz Berolina, da je bila v bavarski prestolnici proglašena vzpostavitev monarhije. Avstrija proti von Kappovi vladi. DUNAJ, 14. JS.) Kakor pišejo listi, se je pre- j povedalo pangermansko zborovanje, na katerem so se nameravali nodpirati predlogi za pri-kle pitev k Nemčiji. Velik del listov označa berolinske dogodke kot nepremišljen panger-manski čin, ki ga smatra za zelo nevarnega za enotnost države, in izraža upanje, da se von Kappovo podjetje kmalu dokonča. Arbeiter Zeitung piše, da je nesložnost v vrstah proletarijata pomagala protirevoluciji bog a tih posestnikov, ki bo potlačena, čim se vzpostavi edinst\o proletarijata. Hspačni zabljučKf. Wa- Rirnska agencija Štefani poroča iz shlngtcna z datumom 11. t. in.: »Senator Macorniik (?) je v senatovi seji razlagal in grajal, kar je predsednik Zedinje-nih držav pisal glede Francoske v svojem pismu senatorju Hitchocku, in se je bavil nato obširneje z Italijo. Izvajal je, da se nahaja protislovje med Wilsonovim stališčem glede Gdanskega in koridorja, ki veže Gdansko s Poljsko, in njegovim stališčem glede Reke in onega pasu, ki naj bi vezal to mesto z Italijo. Govoril je tudi o neskladnosti WiJsonovega protesta proti strateglški meji, ki jo je priznaval Italiji po zaveznikih predlagani kompromis, s priznanjem stategiške meje na Brenne-rju s strani predsednika ter s severozapadno čehoslovaško mejo. Macornick je nadaljeval: Predlog zavezniških minitrskih predsednikov bi priključil trideset tisoč Jugoslovenov onim 400.000, ki so že vključeni v Wilsonovi črti, to se pravi, že vključeni v meji, kakor jo je odobril on. Južno Brennerja ostane 5 00.000 Tirolcev vključenih v italijanskih mejab, do-čim severozapadna čehoslovaška meja vključuje v novo državo 3 milijone Nemcev s pol-petim ali petimi milijoni Čehov in četrtim milijonom Slovakov. Politiška modrost pri določanju strategiške meje je odvisna od mnogih činiieijev in je otročje obsojati strategiško mejo kot tako. Govornik je nato primerjal italijanske žrtve z japonskimi ter londonsko pogodbo s pogodbama za Šantung in saarsko kotlino. »Primerjajte,- je dejal, usodo 36 milijonov v Santungu s 400.000 Jugosloveni, primerjajte vključitev 200.000 Tirolcev s priključitvijo treh milijonov Nemcev v Čehoslovaško, z vključitvijo več ko enega milijona Madžarjev in Malorusov v Čehoslovaško*, več ko enega milijona Ukrajincev v Poljsko. Primerjajte politiko, ki je upravičevala samovoljno odredbo nadvlade nad temi miiijoni ljudi, s politiko, ki je ediočila usodo 500 tisoč Jugoslovenov, ki naj bi postali italijanski podaniki na podlagi dogovora, predlaganega po ministrskih predsednikih, francoskem n angleškem, in kateremu se upira predsedniV Zedinjenih držav. Govornik je zaključil: »Ali naj bo odvisno od volje ene same osebe, slabotne, zmotljive in izpremenljive kakor vsi, da naj Zedinjene države ameriške odločijo, ali je kak dogovor pravičen in da mora kot tak biti zajamčen, ali pa da je krivičen. Predsednik Zedinjenih držav zajamčuje meie srednje Evrope, katere delajo silo narodnostnemu duhu milijonov, do-čim bi pa odrekel vsemu svetu poroštva miru, če ne bi po svojem načinu mogel izvesti ured-i>o meje istrskega poluotoka proti volji vseh velikih evropskih demokracij.« Mislimo, da smemo k tem izvajanjem amerikanskoga senatorja dodati nekoliko pripomb, ki naj pokažejo, da je on sam, če je predsednik Wilson slabotna in zmotljiva oseba, še tem slabotnejši in zmotilivejši; njegovi zaključki so v resnici popolnoma napačni. Amerikanski senator--njegovo ime kakor ga sporoča Štefani, se nam zdi nekam čudno — navaja za upravičenje priključitve pol milijona Jugoslovenov italijanski državi vključitev treh milijonov Nemcev ter enega milijona Madžarjev in Malorusov v Čehoslovaško, enega milijona Ukrajincev v Poljsko, 200.000 Nemcev v Italijo, in celo 36 milijonov Kitajcev v Japonsko ter končno tudi začasno podreditev saarske kotline pod francosko upravo, za zvezo Reke z Italijo pa poljski koridor do Gdanskega. Mož računa torej samo s številkami; računajmo tudi mi. Wilsonova črta priključuje Italiji, 40milijon-ckemu naredu, 400.000 Jugoslovenov, Lloyd C-eorgev kompromisni predlog pa bi dodal temu številu kakor pri kravji kupčiji na živinskemu trgu, kjer nihče ne vpraša živali, ali hoče k novemu gospodarju, prodanih pripadnikov našega naroda še nadaljnih 30.000. Amerikanski senator torej primerja ieh 430.000 z onimi zgoraj navedenimi milijoni, češ, če je \V1ls0n pritrdil priključitvi onh mlijonov državam za priklcpljence tujih narodnosti, je vendar več ko upravičeno, da se mora odobriti tudi priključenje te malenkosti. Ne vprašuje pa gospod senator, kaj pomenja teh 430.000 za tisti narod, od katerega se odcep-Ijajo. Po njegovem štetju pride torej 3,200.000 Nemcev pod čehoslovaško in italijansko nadvlado; to se pravi ena petindvajsetina nemškega naroda. Če prištejemo k onemu številu tudi še vse ostale Nemce, ki pridejo pod drugo gospodstvo, bi potemtakem izgubil nemški narod (Nemčija in Avstrija) morda eno šest-! najstino svojih pripadnikov. O priklopitvi Ma- • diarjev k Čehoslovaški je težko razpravljati. Madžarska uradna statistika je prelevila iz Slovakov v Madžarje vse, kar se ni z rokami in nogami uprlo temu nasilju, in če govori amerikanski senator o priključitvi več ko enega milijona Madžarjev in Malorusov k Čehoslovaški, smo prepričam, da v tem milijonu ni niti ene petine pristnih Madžarjev: 200.000 je rečeno več ko preveč. Podkarpatski Malorusi pa tu ne prihajajo v pošte v, ker so se sami izrekli za priklopitev k Čehoslovaški. Priklopi-tev enega milijona Ukrajincev k Poljski po-menja poljsko nadvlado nad eno tridesetino ukrajinskega naroda. In končno je mirovna konferenca s priklopitvijo 36 milijonov šan-tumške pokrajine spravila pod japonsko nad-oblast približno eno štirinajstino petstomilijon-skega kitajskega naroda. Kaj pa pomenja odcepitev 430.000 Jugoslovenov od Jugoslavije? To pomenja, da naj številno najslabše jugo-slovensko pleme, Slovenci, izgubi «ao četrti- no svojih pripadnikov in sicer politično, kulturno in gospodarski najrazvitejšo četrtino, torej najmanje štirikrat toliko kot nemški ali kitajski narod, najmanje sedemkrat toliko kot Ukrajinci napram Poljski in desetkrat toliko kot Madžarji napram Čehoslovaški. Če bi velik narod, če bi Italija izgubila eno četrtino, deset milijonov, ima ostalih trideset milijonov še vedno vse pogoje za razvoj, za popolno narodno življenje, ali odvzemi poldrugomilijon-skeinu narodu eno četrtino, in sicer najboljšo četrtino: kako naj živi potem, kako naj se razvija, kako naj procvita, posebno še če si ga z odcepitvijo te četrtine odrinil od morja, od izhoda v svet?! Vsega tega pač ni premišljeval in premislil gospod senator, preden je prišel na dan s svojimi oko na prvi pogled preslepljajočimi, nikakor pa ne v resnici merodajnimi številkami. Njegove predpostavke so bile napačne, zato je napačen njegov zaključek, in to še tembolj, ker gospod senator tudi ni upošteval še drugega dejstva, ki mera tu odločno tudi prihajati v poštev. Nemci in Madžarji so premagani, Jugosloveni pa zavezniki. Ne čudimo se, da se zahteva strateglška meja proti sovražniku, ne vemo pa, čemu naj bi med zavezniki moral imeti trikrat močnejši strategiški varno mejo proti trikrat slabejšemu in sicer še celo na račun in troške tega slabejšega, tudi zaveznika?! Po mnenju gospoda amerikanskega senatorja bi bilo seveda to edino pravično?! In če ima Poljska koridor do Gdanskega, zakaj bi ga ne smela imeti Italija do Reke? Pa res! Gdansko je edino pristanišče za Poljsko, Italija, ki se je celo sama odrekla Reke. pa ima menda tako nujno potrebo tega pristanišča, da ne more izhajati brez njega, in mora imeti tudi koridor do njega. Seveda! Gdansko ima za zaledje vso Poljsko, Reka pa niti ene pedi laškega ozemlja in niti enega Laha, a po-leg tega toliko pristanišč, da vsled medsebojnega tekmovanja nobeno ne more pošteno kvišku. Ali vendar: če ima Poljska koridor do Gdanskega, ga mora imeti tudi Italija do Reke, ali, seveda, italijanske Reke, dočim Gdansho ni poljsko,, temveč pod nadoblastjo Zveze narodov. Gospod senatour se je torej urezal tudi tu. Da! WiIson je slaboten, zmotljiv, izpremen-ljiv, gospod senator Macornick pa je ncomali-ljiv ko skala, nezmotljiv ko papež in neizpre-menljiv kakor sam Bog v nebesih, in zato tudi agencija Štefani s tako slastjo objavlja njegove večno resnične, neizpodbitne besede. Tako je, in nič drugače! Mirovna konferenca. Vrhovni svet. LONDON, 15. (S.) Danes se je vršila seja v Dowmng Streetu«, ka-tere so se udeležili Lloyd George, lord Curzon, Winston Churchill, prvi lord admiralijata, Scialoja, italijanski poslanik markiz Imperiali, Bcrthelot in Veni-zelos. Armensko vprašanje. LONDON, 14. (S.) Ministrstvo vnanjih stvari objavlja dopise med Gerardom, bivšim ameriškim poslanikom v Berolinu, in Balfotirjem, glede Armenije. V prvi brzojavki od 15. februarja protestira Gerard proti razkosanju Armenije, poudarjajoč, da prihaja v Ameriki na površje močna strui-a javnega mnenja, ki je za to, da Amerika pomaga Armeniji. Balfour je odgovoril, da je vedno upal, da Zedinjene države prevzamejo mandat za Armenijo, in da smatra da morajo biti Amerikanci pripravljeni na uporabo sile v obrambo Armencev proti turškim napadom. Flensburg za Nemčijo. KODANJ, 15. (S.) V desetih okrajih flens-burške dežele se je oddalo 1355 glasov za Dansko, a 7485 za Nemčijo. V mestu Flensburgu je bilo oddanih 7566 glasov za Dansko, a 18.075 za Nemčijo. General M angin pri Millerandu. PARIZ, 13. (S.) Mdllerand je danes sprejel generala Mangina. Mirovna pogodba v Madžarsko. PARIZ, 15. (S.) Konferenca poslanikov se je sestala danes pod Cambonovim predsedni-štvem. Nadaljevala se je razprava o pripombah madžarske delegacije k mirovni pogodbi. Romunska vlada odstopila. PARIZ, 15. (S.) >Temps« javlja, da je vlada Vajde Vojvode podata ostavko. Kralj je poveril sestavo novega kabineta generalu Everescu. Nov madžarski kabinet. DUNAJ, 14. (S.) Iz Budimpešte poročajo: Simony Samatian bo predložil jutri admiralu Hcrtyju to le listo novega kabineta: Predsed-nlštvo in notranje stvari Simony Samadan, vnanje stvari grof Pavel Teleki, vojna general Socs, finance baron Friedrich Koranv. pravosodje dr. Ferdinandy, poljedelstvo Kubi nek, uit Ln begočastje Haller, javno zdravstvo dr. Bernard, prehrana Szabo pl. Nagyatad, minister za malo posest, Szabo de Sokorapalka, minister za narodnostne manjšine dr. Bleyer. Interim trgovinskega ministrstva se poveri finančnemu ministru Friedrihu Keranvju. Pomankanjc premoga na Dunaju. — Osebni in blagovni promet ustavljen. DUNAJ, 14. (S.) Vsled grozečega pomanka-nja premoga se ustavi s 17. t. m. osebni in blagovni promet na vseh železnicah na paro do nove odredbe. Ta ukrep je enak onemu o Božiču 1919. _____• Iz Stalile. Ministri, ki so podali ostavko. RIM, 14. (S.) S kraljevim odlokom od 13. t. :n. so se sprejele ostavke gg. cdv. profesorja Alojzija Rossija, ministra za kolonije, od v. Fr. Tedesca, ministra za finance, dr. Karla Schanzerja, zakladnega ministra, generalskega poročnika grofa Alberiga Albriccija, vojnega ministra, odv. Alfreda Baccelija, ministra za javna dela, odv. Alfueda Baccellija, ministra za javno šolstvo, dr. odv. Roberta De Vita, ministra za pomorski promet, odv. Ahila Vi-socchija, ministra za poljedelstvo, odv. profesorja Petra Chimentija, ministra za pošte in brzojave, inženirja Cesara Nava, ministra za dežele, osvobojene od sovražnika. Nova vlada. RIM, 14. (S.) Z današnjim kraljevim odlokom so bili imenovani: Odv. Nitti, ministrska pred- sednik in začasni minister za kolonije, dr. Schanzer, minister za finance, profesor Luz-zatti, zakladni minister, profesor Ivanoe Bo-nomi, vojni minister, dr. Andrej Torre, minister za javno šolstvo, cdv. de Nava, minister za javna dela in začasni minister za pomorski in železniški promet, cdv. Alfred Falcioni, miri.ster za poljedelstvo, profesor Alessio, minister za pošte in brzojave, dr. Raineri, minister za osvobojene zemlje. Novi ministri so danes prisegli kralju. Poslanska zbornica sklicana za petek. RIM, 15. (S.) Poslanska zbornica je sklicana za petek, 22. t. m., ob 15 s tein le dnevnim redom: Poročilo vlade. Konireadmirai Sech: upokojen. RIM, 14. (S.) Z današnji m odlokom vojnega nrnistra je bil kontreadmiral Sechi vpoko- j en. Zborovanje zveze izdajateljev listov. RIM, 15. (S.) Za 20. t. m. je sklicano v Rim zborovanje izdajateljev listov v svrho razpravljanja o vprašanju dobave in cene papirja ter zvišanja cene listom. IMM M\M lzbnznic izdal v Vfem zas^dciiein ozemlju. Generalni ci-. ilni komisar v Trstu naslednjo naredbo: čl. I. — V vseh občinah zasedenega ozemlja je obvezna uvedba živilske izkaznice za odmerjanje kruha, testenin, riža, koruze, olja, živalske masti, sirovega masla, sira in sladkorja. Občine morajo poskrbeti za popolno uvedbo izkaznic do 1. aprila t. 1. Čl. II. — Naloga občinskih oblasti je, da določijo način odmerjanja in uvedejo, kakor pač zahtevajo krajevne potrebe, rodbinske izkaznice, nakazilo al: knjižico ali katerikoli drug način, ki more zajamčevati pravično razdeljevanje odmeri podrejenih živil z ozirom na starost in delovne razmere vsakega porabnika. O načinu, ki se uvede morajo nemudoma poročati generalnemu civilnemu komi^arijatu, Ivi more poskrbeti za izpremembe, če bi se mu zdelo, da ne daje dcvoljnega jamstva. Za pravne osebe, zavode, hotele, restavracije, gostilnice, društva, poljedelska in obrtna podjetja, ki združujejo nad pet porabnikov, je dovoljena uporaba ene skupne izkaznice za dotično število porabnikov. Za vsako živilo se izkaznični odmerek odmerja po množini vsaki občini odkazane množine. ČL III. — Vsak državljan je dolžan za rok, ki ni krajši od enega meseca, priglasiti izkaznico, osebno edi rodbinsko pri določeni proda-jalnici. Vsaki prodajalnioi se odkaže vsako posamezno živilo na podlagi priglasitev, ki jih ima. Hotelom, restavracijam, gostilnicam se raz-delujejo živila na podlagi izkaznic stalnih gostov m na podlagi približne precenitve števila nestalnih porabnikov, izvršene v občinskem uradu, v primeru pritožbe pa po razdeljeval-nem komisarju za zasedeno ozemlje, proti čigar razsodbi ni več pritožbe. ČL IV. — Prepovedano je v vsakem javnem obratu pripravljati na dan nad cic'set različnih jedi. z vštetim: zakuski in juhami, izvzemši samo sadje. Pri vsaki jedi, bodisi po stalni ceni ali po jedilnem listu, je prepovedano postreči z več ko tremi jediii, od katerih pa sme biti samo eno mesno. Lastniki in voditelji javnih obratov so dolžni izročiti vsak dan krajevni javni varnostni oblasti prepis jedilnega lista za dotični dan. Te odredbe veljajo iudi za obednice, pri-Idjučene raznim krožkom, klubom, društvom, restavracijskim vozovom in vsakaterim sesta-jališčem. ČI. V. — Od dneva po razglasitvi tega odloka dalje, se morajo vsi občinstvu odprti prostori, kjer se nudijo jedi, vino in alkoholne pijače, zap:rati najpozneje ob 23, izvzemši želez-niškiin postajam priključene restavracije, ki smejo ostali odprte še dcije, toda z obratom, omejenim samo na potnike, ki imajo dotični vozni listek, do cr.e» ure po prihodu zadnjega vlada. Enako ob 23 se morajo zapirati zasebni prostori, ki rabijo za sestanke članov vsnkate-rega društva, četudi sc ne nudijo v r.jih jedi in pijače. Prodaja vina in drugih alkoholnih pijač ali postrežba ž njimi pod katerimkoli naslovom je popolnoma prepovedana po 22, in sicer v občinstvu odprtih bakor tudi v zasebnih prostorih, ki rabijo za sestajanje članov vsakaterega društva. Čl. VI. Prodaj? ali poslrc'2'oa pod vsakaterim naslovom ler poraba mesa vsakatere vrslc je popolnoma prepovedana ob petkih in sobotah. ČS. VII. — Prebivalstvo, ki prideluje živež p. si je pridržalo za lrstno prehrano in prehrano družine in poslov potrebno množino žita, ter vsi razredi oseb, katerim se živež cdkazuje v zrnju, smc-jc mleti žito samo na podlagi predložitve posebnih mlcvnih dovoljenj, ki j;h izdaja občinska oblast, ki je dolžna vsak r.esec predložiti komisiji za zasego žita seznam izdanih dovoljenj, z navedbo dovoljenih m nož. in. Pridelovalci, omenjeni v predidočem odstavku, nimajo pravice do izkaznice ?.i kruh, testenine, koruzo in riž, ker so si pridržali potrebno množino pšenice, koruze ali riža ali teh treh žit. ČL VIII. — Mlini vseh vrst morajo za mlete v žita imeti posebno dovoljenje, ki je izdajajo okrajni civilni komisarji. M 1 narji smejo mleti žito san:" po naročilu deželnih aprovizaciiskih zadrug ali pa na podlagi mlevnih dovoljenj, izdanih v zmislu čl. 7. Konr-slja za zasego žita nadzira mline. ČL IX. — Kršitelji odredeb tega odloka sc kaznujejo v zmislu veljavnih avstrijskih cesarskih in ministrskih naredeb, oziroma obrtnega reda. V teh naredbah določene globe v kronski veljavi sc nalagajo v lirah alla pari. ČL X. — Za cbratovalca in goste javnih obratov v primeru kršitve določeb, nanašajočih se na policijsko uro in postrežbo z jedili in pijačami, določene kazni se nalagajo t;stcmu, ki ima pod katerimkoli naslovom nadzorstvo ali vrhovno vodstvo prostorov, določenih za sedež društev, krožkov, klubov, ali če ni tega tistemu, kdor je najemnik, in, oziroma, vsem osebam, ki se najdejo navzoče v istih prostorih po policijski uri ali so uživale jedi ali pijače, s KDINOST« 65. 14. tom 10». fe pKfvvtdtn* posittfcba v jwmski z v našem iw&*tiL In zares ^o ob' ■ pr .v; t»i» odlok*. J scršhf, kajti včeraj so cr.OT.iJe zaiipet.C'ii v O. XI — Ta odlok stopa v velj« v-o z dne v ara | Chies« v id. VaW*rivt> t>7 vreč riža. po razglasitvi Trst, 12. m*rca 1930. Generalni crvilni komisar: Podpisan: Moacooi. ie v iiler. tisi se je iit-v'-uu^' o.n-e r»ž z \so na-jd\.a -nn i\ d t:>v oni.«. v \ rt^j.. Domače vesti. Sodoćnost Trsta ki njegovu /aledfe. Sil vso Benco e dejstvi. Frvo saJco dafctvo Ua ->e, da it imel Trst — nti »kratloo pos-^iiijUBL* — vsJo-_ur veliko privlačno sito na \,*so Sntsdrilu Eviropo. 'i"udi v J-s-tih \oin»e se «1 iiprsnseui.ia. posnemboost Trsia, •kaSu:* mu jal ^ uatje n>jfftjv semij-efrfsnl glodaj. Drugo dejstva bij ? bik> buli »auLosn-ejca •prav/ki". Gim se stvari S"-. hcT ; i -s «n Lutkiv^k m Tyja valu i a na tižaskem trgu: \ Trsiu, do« 15, marca----- . 7.50— 7.SO : t Ncpreoečatene krene : t v i sk o - rK.-n i sk e k r one ju^cslo verske krone čvhoi'3 vaške krcce 7.70— 3.10 11.50— 12.25 ;cfi i. 1 C . u~ j i marke 20.50- 21.— 45.50— 46.50 27.50— 28.50 ■se iru je jMie-ru *a "amv ..v-c 1 še4 stva»r ia-koi javiti :'-r £ te. Rit sta l>;!a Bi'! ' Ouij *z Lrrj/c. Ru.5R.cJe K- i. kaieri Ja*. *a -e 4aupM od ^0®-':».- ,:»-> ! društva i« Trsta. . ..... Tatvina (revliev se '-e ponc\.!a neko!'\: \ j ocv&rr* trevlj^rnšji iienclcii & Mcsiari ra .rgi; i .'a. franc. ti en k.: ne da bi bile tfM.v;!^ oblast: za^-e^ 2-rriwe | Švicar Rred kratkim «5cer 'kvcs>t!?ra afa;'rr Ja ; funti Matte'J PirK&a-n. bnez ^tiflnega +>iAa!išća. • da aut-rada «a .je .zopei izpusti: raji i»ezadas^ti liofca-} " r• zov. Vectdar se f» Vzfcazato. dta >e ot> tat. adPweum . .. BatavKJo * ie. da Je protSail nekemu Beicramc iz , Švicarski »©€«0- KSte^ %rov CreMiev za *ir. Belkam- rej ŽENEVA. 13. (S.) Lira 32.70; nemška mar prodai ć-rev-lje dutie s» precGjžiMVin dobO--; .r: tr-« ka 6.95: avstr. krona. n. 2.60. st francoski fr.mk 43.90 S tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pripeljem in znancem prebridko vest. da je naš Ijtibljeci soprog, oče, sin ia brat. gospod fra-Jiki 26.50— 27.50' 18.10— 18.25 'gag 134.-135,— ^ 203.-305.- 67.- 25.- 25.50 62.50— 63.— Viktor 07.50 : SOVCOirra Man>s »:i liadlnr. B'stsso no cbiasJ z. ;-c-- ?unt 2'.93: a Pitizaina so spravit; zop&t pc?d klusč. -kj-e-r] laf 5 93 2.65; angl aif>eriš.k': do- ' tstvuno prazna-1 Ewvi>: i-roie. prjde .aopet za v,3 prometea snadi-doftn; \eiik'č dtJjiiVino-jet. Tukro tudi nerz^^joo Dva -ialirana« železi>ičaria. ki za višja policijska uradnika. To s»u se i/driaJa Trst AU rnorwm.* V- -iekfo ui bi- so vx cptkui- Oarto Pasien7xi. iz Lorettar pri Ja-k^u O!« Jem to^niilt: sinovi tegSt asesi^ todi nri. ( seppe loucobesi v*. Agnsemu. Prvj .j h*r saj sfii.jr tudi mi -po civoljem resrv^u. po tovori zj£o-( Ca«-, kt je jsa b.l odpuščen ra^: dovoli i/t svojti feurfistlii na.c^ani nn ta musto. -rnedtem toie dru«: baie še \ viusb*. t recscji^.tn ^osianel Oospotiarsko društvo r a Prošeku ima svoj | i piedoikih prsu v.jr ^ni občni zbor v nedeljo 21. marca 1920, j danes ob 8.15 mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika s«? bo vršil v sredo, 17. t. m., ob 15 iz hiše žalosti Scalasanta v rojansfco cerkev. TRST. 15. marca 1920. Žahtjoća soproga ANA laonora m Ladica, hčerki. Vinko, Josipieia, starši. GatM*f|eta, Dora, sestri. — Rupart, iO«lp < odsoten), brata. iMi pordieric. Cotm» V. K. tH. 47. vt'y»msx*\ in ne 11. marca, kakor je bilo pomotoma objavljeno. MM& ©^LMSS Samo r.a nekai tii c^;.r»r:::. kan- pocaiblSa men- sta PrtšLa mM otesuo rahavo v tverant? da S&vto Preveč .• i--*.-- a u a ^splošno s talko jfoapo-kim na&topasn. kel i)i W 1 rsi: -.liči i.:« - e. k> : e -zJe naravni: :>iih. Tako} sta- nst iglas «ovorite o varnosr-;_____ i a netoosl-biiš. i,- treba, vb V.ti. poklican:.! nib raz-;»erah v Trsiu >n po ajahovdi beseaaOi set Cianid pod caslovom odsovvla nred- •iredo Bjemic iti roko. da etrarjaje po*oje za, j roorato nagamfttr. da sfct nit veo *a wo mani} tak razvoj! Vefko \Trra"fc>:t> t« rej: ati bodo I ko iJTscri kj l-i.do -Dok-'uaarji«-, -m , in sposointos-t: j \ z«i prspev^v-^e razvil?! 5al vud« d/ev.r korenin! ^en.O. r.oje: ra.^-v!; vrndar c: v-seec'.:, aK m« in gr.o.dS. r^i f>a «_■! — SSvIo Benco P a r^.i.^vj! št- stekaL ce.:.u." rt o cpor&^ti. NJo oposnek-amo mu siter. w praviL-cai:'-a *'a-bv^t: itziSAjl' trsoi«;*:- \ u. u a stranu !cr .v.v -n / pred seboj i-tfrsj no-.ib sil. prlmerito iv'pre(uenienemwL'. .vr.e.te, pa -rvj Jp- rik^ ka 5? sbabest Tnsia, tud; » psiULvui «?o5rt«-♦aC, ki 'o r-c^irt jčaf'^ ^tormcil-citufisti lr. - iuKu-slorer.>kt a^iia-orii! Tu obdoćiujđ Ueuto nedO'?Jie. Naspron* trditvi ifstVr.mske^a č^-nikar^a 'i«2cno-. det pitcraav;i>o sedali tudi (jtarsjnsfoi tisti. Ja •c kn/vnb 'OB sedana «f.vi;oiS^rsksi -depresiij^. v 1'riiu v* — »atomu. Kavno pr-jd p^r iJmsvi je mi:-kliski »Seao'os — oetudi drugih zvezah oči-..•_•! rci>ti a-ietoinu... nesposobnost! A. ka; naf reee-:no t-es:mu sfc&r -;sou. too fSCe \zrfka emrralna ^ro^kia mšpelcuonu. kS ^ pri^! tdirvo ie toSAo, kolikor ma veleva zakon. \ Tsnst r-adzorav^t ttdcaisnio viarntvsDio s!ii£bo ' i'etiaj pa je bikt ose na -noaah, ida bi se .gospoda i čiru Itoijše postregla. druge strani tv se Ja-! .j.;-e 1 udi tfospe in »03?pi*£.Jire zanimati za visak. .os?a. Ta _va s-u w ^osebno pokazaib. ko .s'a.! av sa.-trt- -davo^a- neko zbiranje za- neko i:bo^oJ r j\v>, temneč sta se Lofrha saffna. ic^a deTa asrni-' Morijti, č-cš pcdiciia n]itva samo dobrih i.ii. x««sm-! veo utj-r dobro sroe.- Iz -tFen-fice^ sta šla v j štitio -t""or?una . tea>t« bik. sta Jauna "na pkvaj se ta, fefi znailia v 5 .15--12 iet. Tudi VDOVA, sredii;c ^a-rost:, svr.br- ž c rt ? t v,- $ sanicen ae!o z&stoni. " "" ' po ^'tSS i dobil*nate.^;.' "da }u j fSCF. SE 3ev*"arskž poanocTiik «L Oi-nnas^o:: Medtem pa s« ;|e bil raznese! sias m&atu, dj sta prišku v Trst dvu' j£e*aratoa po- j icijska iašpekicn.ia. Seveda 'je bila tudi kvu je, tn jiš.pektorda sta gaj j>ruv i c »o .-.oreiela kot to^ri-šii . kffrsa pa en trakta | 382 \ dc!^ k-aii: 4. Titzii >e stvar postala rakoj j1 i S 5as:-ditorii .morala Seoo v iakmo. , ^-.Aa- O^te ^rb^^ & 1 sol^o tn touhin?o. 394 JADRANSKA BAHRsl Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10,0»0.0«0 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj. Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split. Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb Obavtja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 31 a v haneogiro prometu po S"/,. Vloge, ki se imajo dvigniti samo proti predhodni odpovedi, sprejem? po posabno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja. Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu sc nahajajo : vi« Cnsa cH Risp« ;nio, oi. S. f!3cok» Telefon : štev. 1793, 2670 Ki 9J8-12.M i« ad H.3H-« — in se p I a c a »o p'» najvisj h cenah, Kakor jih nihče ivz plača. Pisati, prinesli aH posla«i po p<*sti Stroji, banr^i in izdeluje vsakovr. k^ v i Kcšahami^a Mar j 1 z j Trst — elita Gatteci žl. 3?. Trst - „ i ?oasto;^r.)u tržaške trgovine v Dc;n, da ptkg -r^i^rontašneiše pokntjme r.a sv-etu! ia]. ■/ Sil Maif'.' tiiui SUv^o Botco ne or, k-m 'in do kvd sega trivvin-.kjo ccitetlje Trsta? Alairi rneni Banco. da >e Sfžaika trgova.a oJ^srra ud jtoriškega in Krasa, ko m v resnici vir n]ene .muči v jvc-va. izvozu in prevozu iz diritgjh v druue dteftsl-fi!! tirajpi gospod Benco. >iuscstovenski •3*itatar)i s ita/ zasedenem ozesnlju ne .mora .o- mstiti taroffov -toržeške tr-covtne, ttrdi če br Irct-ali. N'.nw;o mnrj?. da h: povzročali v Trstu -i.'.epre. r«.'. Bcnco m:5'!i nrcmča na vja-gi-na-t^-er- v — Jugoslaviji. Na !!žeMan'em. ker pozabita. da s« ravm> pokrajine te nove države tvorile ok>i::j in v pravtšSo'. Ca mu >e res j »a tein. iaba se ie od^o-čil TkiOTDisarT^t fforPvo. da S«rrela. Ha skiadisC-M za drva i SLUŽKINJO do pod Sked^jiui -.e i Lakaja tudi nedcoUko vofci£k?f! j .t .11 Vojaška baraka dobrinu izpričeval iioe dražirKa, #__________________________ __________ oov^e Ms. odd. »tk^nosii^. barak, "iste ^tai/? kot zaivet^e va^im ki w r»a:n>-J ———-7--- —--;—- ~ .. ,., .kali aa stra/i. Včeraj -okoH IV si »e -neki \oi«k Aa-J KiiHtNJA (a>oh^t\o> se pro&a. «>»* •ienrii s'ctTk tncenj v eni takšni biaralk: in sc je; Mn^tavn !7. vr. 2 mrab o^rei, je šal zopet van. iHtoć v barabi pa sej S je preveč pazssreta in. 385a p^te S j^eS PISALNA MIZA. A^M pos^.^os^va) sob-| Kup^M ij i 'hrastova, cerova in bukova, I ni do!ga, razcepljena in okleščk-., o - B . . kupujejo - Obvezne ponudil / t WH0t fliitariiiM-iirarnlca! navezo ce^^ ^ ^n ^ oddajne postaje, ko.icine n dobavnega roka pod „BOLOGNV- 12. vwa«a 2. ,?>>5h. barr^ka ( svojo službo, ic ia-koj 'telefoniral uajsth, O^niejraao! so prih*tefe jih veač vozd, u^i ie "b:!a /se vsa v plamenu iti ni »e b«3k> mogo3e rešiti Pogasili pa so oneiiv in s nem vsaj ook>P± Lep ui.rž. Mart ta Gieniroucicli Vx 'Medii- In. je nesla \ je: a'? ko&Mo sve^enm -flioža-s. k« v iprcsti 'uk:. neiv-erttu utovanrt-liu Doiw*Xa. K« ie niart -jteož pl-1 irdel mu fe isikakt nekai deua.v>a V" odg o v o-r ie zaffnabđ DođjritLa k«os premagat hi ti je laabrual v gbvo. Morata ie n» reštfno •postajo, kjer so deii potrebnu* panroCr. Zlikovci na delu. Preteklo nai neffitiauii pači vdrAi v hotol -Ferdinamdcin pri »Ijovji*. :n otfnesš zia 4t)77 Ur nauitilh stvafa<č>ar.j? premog.! vanje Petra VaLdestc-rja v irtior delb. e na ta' .»okraJfi za m*> lir bencina in oblfck. V-aMesJ-er .e preskrbi ti*ka;«nj-. pfcTr*wr«.a s poti eUnim go-' javit rat vino e^jzisrkemt. Ku-^u pa se ie ogenj razširil 3)0 vsfiij baraki j« muiiiciia. kur ;o je L;:io v »rej. ;>e začeta pokssc..;_____ Neki zasebni 'ponočni čuvaj, ki jo \Tirf t".rii ranr h|a. 3 .oo-h ^ -terasa ki stjifl " % . , * A r*!- J___ut... torto Štev, 15 srebra« krone in ;na in7eratni oddelek „Edint. goMtearfe po najvišjih canaft. j v \ rt, »e pnoda. Sckti v'»fo. S. Pietfo 14, bifea Kraoj-; •čev^e ifostiint. | ar- ZAGONSKA SOBA jmvoporučmeee popolno-tm ima n.^v.1 štva. &e proda. Scistđtflfto št. J, zaloga p->bi-i W>\ 22 LET F.N gospod s šikr^o -m posestvom. rm„. dol*rt» pkvao. v žeuitvc z inladv -4zwbra7.en .1 goapotSaii*. utojiradeževane' ^r-eteklosti. Prc-J-v-.^st l\wipjbe «s ?dikoj nt 'i'-i!*j.v: Zvoniirrrr, A^dovščkva. 29LET&N MLAIKJ-NIC it*r ziwit>a v rlu> ž.eni-, rX< z 2t>. .'S'-etoo flo»-.eod56rK> s čškui .preteklo-} PoTudbe s stko na .pastov poštiu* Je/a^e, Od? or: Vipjivi. Ves»l ZvToniimr, 3374h • Trst rjvooi. Tudi omenk-nt korcšsxrij.^ ob>ul>-M. d-i ie; Prijeta tatica. Neka Mania ulKrnPartt stanujoči« vivt-MC -asatr Mite' i-u v svrtio /oiiitve f • >• / . t. -t * » ' _ _ ... 1 1 i # . . 1 .1 - A , . ».-..k* V. 4 ti 11- bat _ I 1 w • * r. 1 ■ it /L •Ice bii-žnje .jjhthI.J'c fr^-ko-i n -kvd pre- i c ut\* viol |JoyJ, ie iamaiksniiffca Ajhmj^IU Oofc.MM.iit- PELLE<5RIM0 C Trst - rfka Makaniofi 5tvt 9 ^HiSa ustane vijena leta 1328 ) KOŽE in USM]E za ženske in moške Bo* in Chevrero*, lak, podlage k v^krtfrsini predmeti ia Vse po MfO^oBi ccnafc. t t r >\ i'J Po prizadevanju r^eae^a« kv.m> >.iri;..ta fer zr*a\ k^i le-^a .rraJoirrcst'v] p^iftjfc oar^ka • C.'ra-tfitn- z nek»m ^r.u^im pren.offoau tako se 1h» pufabid pTcarru«^: s teita pa-inilea v kor!>t mesLfU piina>mi. Sme se upa^i.. ;ć razv-oljuvJijije avstrij-kib gfcfaonov ickde koikCATfeii prklojbin. iz je naicvichna, da se uveduio tndu za zai^edeino e/trile StaJijanSlrt zaki>ni o .koikovniVi pristsjbl-•xli za trgefvabe spise, za orev^cdrne V;sline, za pre-iirtrte jo. pod>'-pe. za de.poxi.t-e in zabave ter «DT7oe pogiulbe. Ravno tako _>e uveSiav^i'o itall-foirske kečk-ovne pristojbine za -ketesa. av.u>mobi!e ai «-.ctorsre Cobie. Zu.<ča*no se tui pri t-r^ov siih in dracih sptsih ia!»ko postajalo po avstrijskih z^>ko-nalL Slovensko gledališče. Oanss. toono ob 15 vna>a I Zapostdnl bodo Vcarkovv*, Oradiva»rjtna. ter; ŠUa. Poiar. BrMarž. Te«rii:-. Miicotv. rev. i:.-f!T;-eo s 17.50 Krami. Pošteiro emsx> so V-'1! pod kijač Kauieit z granato rtrTu-do. 1H- ^..»-»podrćiio. Pomtdbic s ko >e kupđJ Mdra-ed iioiittrd sf-Lko uvi Vipa v». mjL-s .v ■ Tštno !o/eeiJ. C-rrf pri . 3374c na neki njivi -pri Tržiou, ie udari.1 z mat>ko !■*>{ usann.Aiiirnc: trgovino -s »»lrA>>.jff granati, ki se ie l orpoida *n ga -raaiki po otbramu. \ ^vensttecgu i:« itaUJan^erji icaifca- tj • j Cf13. id. __.-r^S Odpel-taH so nesirudunia v tukajšnjo l>ol«»- j (ViaiziiH 41, fw«viua. 19, k 7V- POZOR! Hačam /a srebrne krone. i-eriEftaai-d Uoamfcni. stanujoč v utici c, ] z=la-;o najvišic cene, Uidi več kot drug* trgovci. — iiiidfiiKirie i u seait ___ _ Rlttfnevor 10. raku nesre«3no jiadei po stopiu-u-el:. da s> «e nevvani« ranil oiepin>o Odpeli vo ga v bolnišnico, kjer >e !iesreOte< twb — umrl. _ Porotno sodišče. Albert P»v4t. urar. ni. Manzoai 17, vr. 2, prit!. SOBA «icl>iok M. 30. 4Co sUa se ta -dva vrmfe» \k*nov. sta vwfc»lai bikt n*- PipCarHl JiKri v sredo zveier sestanek v kur- n.lcit! Nasvzcćnost vseh uu-jno potr-ebr.g saraA a: e- ^ _____ _____________________ _______ gtecfct- ćlaarstva Kdor še «6ma ^naka. nai priie uo-' vrata'odkksniena. ftavao v istem h(pu Krvo; crr.u^»ie b» druga Kjazen: —'50+1 —! | - muknita vnan dva olovekia. Ctespodatrja sto ju i»-Romanski Sokol vabi vse brate in sestre tu rt-J- ^uv^a in povabita., da maj pojdefct 2 ni«ma v sfci-nl ob&*i zbor. Id ae bo vTšil danes. 16. t. m. ob 20 novanje. itko sta pošte«*. Todai slb. zbežaia oba t —t__— -------/"* ■ I > • I MriAl #r< ATlJb'vt-ltt« v dvoran! -KOTsmmnega društva« v kolanti. Na sijoredti ie: 1. Miigcvar staroste; 2. poroč:'o ta^tnev v t^ek pi edpd-d»e » b^ftio prodaji razni iiTa$oceni predeneti s-enije 144 od št. 747U1 J« št 7SntH>; popoldne nodnasBooem predmet serite 144. ki ->o bili »prejeti \ mesecu iLiniju 191V ELEGANTNI 'iamatel ik?obuM »hI 15 ik najvci atenski »d S Ur :uiprej. Prevzcnuio se in poplave rta Ztgtvm^i O-r f-ta 27n._ i 2CN&K! RLOBltK*. NeprrndHMna novi pnfcoaA| aajtepših svelenLh, paiCoituraal ei .^rgu^-, Corti v Trstu. Corso G-aribuidi 2S. _' T M v stanovanju. V urica Crocena 4. st«nuie| v I. iftidstropju dni/uc-i Wieger. bkiscajtt*k pri dro-' iivu -Adriajf?ca=. fVi n$Ju stanujete Riegerjev^ n»!t fn tefci. V soboto zv&Ser po večrrii sta š!a gosipud R>eger in njegova tena 'r,» izprehed, a diftfa s^a ostal: m^ti in teta. Okcti 9'30 ste -slišali obe aek^K i/um bVLzu vn.-*. nc da b4 megli spoznati, je prav^zspruv bi^j. ste posedali. ^ n!-Ae v?deH nščacsar. Ob 10 ste lagU wt acaspafel. Gkcdi petami "đta jre vrnthi RLetger in. njegova žena uhanov. sta v^e v redu. le neki za.\itek s pismi rti bel na sv&jan mestu se te ttakoi jjotnšriia nekaj zaboli na priih, kot bi k> kdo -zbodel. <^)dprb 6e oči in je virdeta ČJoveiko prtiobn. ki >e ^.topife sta dkno nt ajjiniiLi. Ob istem času ie pridrdraia kio-iva po uliei in se ie irsfcavila- ravno pri vltodu n-«-bovt bšše. Ko še prišla nekoliko k sebr, >e zajoia t- R'.egrjeva krićtit. prebudil je rnoža. ki je v»e-] iiRjžiikarra po sfcjprrcain. Cctrinina#i in N-ap.riitatri sta ta>kia iza niimc in prvemu se Ije Hwdr posrečijo uioviti enega -od dveh. ki še bil omenjeni Poudi. Okra^ejtea stia zdo»em nadvfef/P'u j dva kosa blaga za obhako. roda maitkah; >e 24o metrov". Obtoženec raaijfca trdovratou, da bi M kriv. Obravnava se nI JoonCaka, tamvtoo 4e btia ložeJiia. _ DAROVI. SRE3RN DliNAR kupujem po najvišnb cenah v j vsaki množini PriJem lahko ponj. Aiojz Povh,; Garibaidijev trs št 3 (pi-ei Barriera.) 3341 j ISCF SE vrtnar zjno2en vseli vrtnarskih tH»ravn /„t posestvo na NtnranSke.Mt. Ponudbe aa. s L* .pošiljalo oskrbtiištv u gespoščine Raunach b;».zu St. Petra i>a Kj-sišu. __ 3372! Pip£arM ia juošJoo CMiU: Seiršić u^ 1.—. P^ točk 2. strela te udarni* 2.—, Nseru l^oiziuk 2 . L>rei0ek- 5.—, J«at PsiSCamc 2.—, Just Pa- bor a—. Negno pr« Minkjpv* mter 1.50. M*r.ko « Rojena ICoaakov Pept i?ojanski So-JooJ 5.—. ta volk Peter 2.—v Tooe iz, IdojuLUia 1-—, Snanko Vidmar 1.60 in eno srebrno tanano, po 52 'petih žeteanrtke stažbe brca polcojniat L-, Ferdo iz Rojana 3.—, Riko m svete iojCre 2.—„ strič-ko- *z Rojaua 1.—. siovenalcr rtojao^ot aanabaro 5.—v ta Toda Riegerjeva i step Jule K-- trtaSij™ v pot^u 10 dMmr. usainta Marta 1.—; nabra) s»Puar B.: Akvfči\ Lovrenc iz Vritpo^n i- ltt—, Ttabar 5.35. Jaicob Cer-inic XL Trsta a—. Ateicsa* fhmbm 5.—. Rudotf Lu-abić 5.—, Niče zate, 9cer bel v Mosvbeucab-r S—. tirom 5.—. to uabteateiiki 8.—; stan«; L M»8.45. 10 dinariov. 1 K srebrna'. — Lep dar. Ob svoiem sobi. Na-j Skedstia 36 stovenslali faiw. 2*vtel šla sta vse v r»ent?du. iz omare pa >e izginMa • nioa z Jiekufcko sto •Hra^nš. Sodi »se. da sc te tat vtihotapil v biSo. ko s«e b*^ stani sann dama' n! da si potem nr več upal ven. RtadS tega se 'je skrti v onfcuro. ko sta pri^a -iaitonska Rieger doiraov. Ker pa Je mislifc da ita Rieeerjev« bdi, ie skočsJ ic potTDeUa. jo rani v prsi tn Misli; je. da bo narav« bo«swr pksi pri iiiaga-iniku R^eserju. aH cnor&i se je z^davotNi s 570 ifetramL O tem vveka«-kor resnem dogodku so bife takoj obveščeni oro*-nSsi Idant 2>e. Rtegerjeve te *e iabku. vendsiT le •itnraltt «k»t* porooC» na našihu posta-ji. Se o nedovoljeni trgovini na škodo dr- žave. Pred kratkim smo poročali o velbki pone- i Martinoiich verb* dnfav«e»a Tiža v jivomuj Htfieverbo L&ere Trlesti« iornm m dali izvesti rimski kapit^bsrt. \ tx» Oceania svTbo so podloup&i nekega nadpuroSirka. kji ue bti p ^ uradnik v attatrshu za apnovčzac>«x Ob*ast«n T ^ Jadr Cosuiboh DaJmatia Gerolimach Uoyd Lussioo «e e teA&i posneotto samo po golem ;wkiji«c*i pr»ri ua sted tea poćten^aški družbi. ra\jio ko imeli oškodovati ii-pro\i2,aci'o /m riža. V zvezi s tem nečistim |e Mte japtenitev riža v tukajšnjem •ns ii^ifti. o kalen smo tuc£i ponočaii v oroenten«__ Ofctos* so za&e*e tateai sumiti, da se mora | K , »K , V vM te k» Mavnesit rida 310 t r2ušk*h okboh \ . .. Ev R/timor irSS>> prepovedanih poteh 1 Cnrtdiuca n4a Ampelea Cement Dalmatin Cement Sf>alato Čistilnica petroleja Ctetilošca olfa aad«3rovaAte > 1 ržašk: lramw