ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA GORENJSKO ŽELEZARSTVO V XIV. IN XV. STOLETJU JOŽE GASPERšIč Trostopenjiski razvoj fužin med leti 1300 in 1450 od 1. talilne peči z masami (volki) in masarji' preko 2. kladiva za prekavanje mas v trgovske sorte do 3. strnitve talilne peči in kladiva v fužino je pri nekaterih krajevnih železarstvili dobro viden in po- poln, pri drugiih pa zaradi pomanjkljivih podatkov zabrisan in okrnjen ali v resnici nepopoln. V sledečem bom skušal zasledo- vati ta razvoj in nakazati z njim zvezane družbene pojave pri posameznih fužinah. Pred poklicnimi železarji so se svobodno ukvarjali z rudo kmetje na svojih posestvih, a bolj mimogrede in brez strokovne zavze- tosti. V nizkih, iz kamnov zloženih nestal- nih pečeh in v plitvih jamah-talnicah so talili rudo z drvmi in ogljem, podpihujoč ogenj z naravnim vetrom ali s sapo iz pre- prostih ročnih mehov. Izraba rudne vsebine je bila nizka, visok odstotek nestaljenega železa je ostal v žlindri, ki bi nam izdala njihova topišča, če je ne bi bilo pokrilo list- je, mah in zemlja. Zaradi majhnih mer peči — jašek morebiti ni imel niti pedi premera — je tehtal volk ali masa komaj 15 kg. Mase so kmetje dajali bližnjim kovačem, ponekod pa tudi gospostvu kot davščino. Poročilo o edinem freisinškem kmetu na Gorenji Savi pod Šmarjetno goro pri Kranju, ki je dajal v Loko letno po pol mase železa,^ priča, ka- ko majhna sta bila proizvodnja in promet železa ob kmečkem topilništvu. Prenehanju le-tega in nastopu poklicnih železarjev je bil daljnji pravni vzrok člen nemškega dr- žavnega prava iz srede XII. stoletja, ki je zahteval, da mora kralj podeliti rudarski regal^ izrecno, ker pravica do rude ni zve- zana z zemljo. Po tem členu je zaprosil in dobil rudarski regal štajerski deželni knez že pred letom 1164, freisinški škof pa leta 1260 in za kranjska posestva leta 1277.^ 1. DRUZABNJSKE TALILNE PECI OKROG LETA 1300 V širšem razdobju pred letom 1300 in po njem so delovali neki činitelji na porast pro- izvodnje železa. Začeli so graditi večje, zi- dane, stalne peči z močnejšimi mehovi, ki so kmalu dobili vodni pogon. Lego so jim poiskali še v bližini rudnih jam in ob sti- čiščih rudarskih in ogljarskih potov. Ome- njena dvakratna prošnja freisinškega škofa za rudarski regal priča, da je zemljiški go- spod začel računati z železarstvom bodisi zaradi povečanja svojih dohodkov bodisi zaradi potreb obrti in trgovine na svojem ozemlju, ki so ju gojila nastajajoča mesta. V freisinškem urbarju iz 1.1291 ne naletimo le na kmeta z Gorenje Save in njegove pol mase, temveč tudi na štiri železarje nekmete iz Mojstrane, ki so dajali železo v Loko in so bili prazniki, se pravi prosti (»prazni«) dru- gih podložniških obveznosti.° Z vso verjet- nostjo lahko trdimo, da so bili to poklicni topilci železa, ki so se naselili tod po priza- devanju škofa, ko je prejel rudarski regal. Ne kaže dvomiti, da ti možje niso postavili vsak svoje peči in topili vsak svoje rude,, ampak da so vzajemno sezidali topilnico, ki so jo skupno imeli v posesti in upravljali ter na skupen račun kopali in talili ruda in prodajali železo. Njihova masa je uteg- nila tehtati že stot funtov^ in nedvomno jim je šlo za to, da bi njeno težo še povečali. Najetih delavcev po vsej priliki niso zapo- Prcrez rudne jame št. i v območju Planic na robu Jelovice zahodno od Krope. Raziskovalca Filip Legat in inženir Janez Smitek, ki je jamo zrisal KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO slovali, pet kmetov se je v Mojstrani nase- lilo šele leta 1317.^ Ker ne vemo, koliko mas so oddajali v Loko, je težko kaj povedati o njihovi trgovini. Verjetno so jim mase preostajale, ko go izpolnili gospoščinsko ob- vezo, zato so jih mogli prodati spotoma v Kranju, Loki ali kje drugje. Nedvomno so nastala okoli leta 1300 po- dobna topilniška podjetja tudi drugod v freisinškem in ortenburškem gospostvu. Mi- slimo na Rudno pod dražgoško Jelovico, kjer je cvetelo kmečko rudarstvo v taki meri, da je dobila vas ime po njem. Viri pred letom 1291 ne dajejo o tem nobenih podatkov in listina iz leta 1348, ki govori o kovačnicah, molči o talilnih pečeh, dasi so kovačnice mogle nastati le ob njih. Ortenburški grofje so si nedvomno oskr- beli rudarski regal in si prizadevali, da so se tudi na njihovem ozemlju postavile ta- lilne peči. Viden dokaz je talilna peč v Dnu v Kropi iz XIV. stol., ki jo nekateri tuji stro- kovnjaki stavljajo celo v Xin. stol.' Odkrita leta 1953, je dobila ta ortenburška peč ime Slovenska peč.' Težko si je misliti, da bi ne bila peč njene velikosti in ureditve družab- niška v času, ko so bile v Kropi največ tri hube in hiše in ko je bila najemna delovna sila še redka. Zanimivo tehniško vprašanje je, če imamo pred seboj tip bobovčeve ali splošne talilne peči XIV. stol. Ker se pri tem ne moremo opirati na nobeno sporočilo in ker se ni ohranila talilna peč pri Kamni gorici, nimamo možnosti primerjave in bomo bržkone ostali brez odgovora. — Topilnica (blevhaus) pod Kamno gorico, ki jo omenja radovljiški urbar leta 1498 kot obstoječo in hkrati kot opuščeno, je stala najbrž blizu stičišča rudarskih poti z Jelovice, Drnovca in Vreč v bližini današnje Cvetkove fužine. — Ce sklepamo iz nekoliko kasnejšega raz- voja, so bile družabniške tudi peči nad Je- senicami, kjer so ležali ortenburški rudniki in so se ohranili sledovi srednjeveških žele- zarskih naprav. Ortenburški rudarski red iz leta 1381 potrjuje in nadaljuje takšen druž- beni ustroj. 2. KOVACNICE DRUGORODCEV OKROG LETA 1350 V nekaj desetletjih po omembi mojstran- skih topilcev v urbarju iz leta 1291 se je ponudba železa toliko povečala, da so go- spostva opustila obvezne podložniške da- jatve mas in jih zamenjala z denarno dav- ščino.' Povečane in preurejene talilne peči so tedaj dajale mase,,''' ki jih roke z naj- težjimi kladivi niso mogle kovati v droge za prodajo in za nadaljnje obdelovanje, ne da bi jih bilo treba po nekaj udarcih zopet in zopet vlačiti v ogenj, pri čemer se je pora- bilo silno veliko oglja, železne substance iir- časa. Zelezarji so morali misliti na velika kladiva, ki bi jih poganjala voda kakor mline in mehove. Kakor imamo o poklicnih topilcih prvo sporočilo s freisinških tal, ta- ko se je tod ohranila tudi listina o prvih kladivarjih. Okoli leta 1340* se je ntiselilo na škofovo vabilo pet furlanskih mojstrov na opuščenih kmetijah ob Sori, kjer so po- stavili kovačnice (Shmitten), da bi v njih »delali železo«. Listine jih imenujejo Želez- nike (Eissner), ki so ne samo utemeljili na- selbino Železniki (Eisnern), ampak so ji za- pustili tudi svoje poklicno ime. Po njihovem rodu so sosedje imenovali Železnike še v XIX. stol. Lahovše, Soričani pa še pred prvo svetovno vojno »pri Lahih« (ka Walchen), podobno kakor so kanalske in z njimi tudi druge koroške kladivarje v XV. stol. nazi- vali Walcher (Lahi). Ti kanalski kladivarji so postavili verjetno na povabilo zemljiškega gospoda, bamberškega škola, vsekakor pa z njegovim dovoljenjem v Trbižu, Zabnicah, Naborjetu in Lužnicah (Lusnitz) kovačnice' za predelavo mas iz štiri tovorne dni odda- ljenega Hiitenberga v času, ko se je isto zgo- dilo tudi v Železnikih. Kanalski in železni- karski kladivarji pa si niso bili blizu samo po času naselitve, temveč tudi po trgovskih poteh proti Italiji. Naselitvi v Železnikih je sledila leta 1348 podelitev zemljišča in leta 1354 določitev davščine zanj* in za uporabo rudnih pravic in gozdov, čeprav ta uporaba ni izrecno omenjena kot všteta. O talilnih pečeh molčita listini in tudi sledeča potrdila jih ne omenjajo. To bi se moglo razlagati tako kakor da so Furlani postavili talilne peči kar v kovačnice zaeno s kladivi. Tej razlagi se upira samo ime kovačnica in splošno razločevanje med pečjo in kovač- nico. Dobro so začela ropotati kladiva v Želez- nikih, ko se je nekaj neznanih drugorodcev naselilo na ortenburški Planini nad Jeseni- cami in tam postavilo kovačnice s kladivi. Ali so bili Korošci ali Furlani? Hauptmann misli prvo, ker so bili tudi Ortenburžani Korošci,' mogli pa bi sprejeti tudi drugo, za kar pričajo Železniki in bližnja Kanalska dolina ter dejstvo, da so bili zelezarji na Planini in na Jesenicah v XVI. in naslednjih stoletjih Italijani. Z uspehi novih železarjev je bil ortenburški grof Friderik tako zado- voljen, da jim je po njihovih predlogih izdal leta 1381 obsežno privilegijsko pismo, orten- burški rudarski red (OrtRR), ki podeljuje železarjem (Bergmeister) svobodništvo, izvo- ljeno nižje sodstvo in rudarsko samoupravo ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ter jih oprošča vseh podložniških dajatev razen najemščine (Zins) za kmetije, gozde in rudo. V tekstu OrtRR se desetkrat poja- vita hkrati toda ločeno pojma kovačnica (shmitten) in talilna peč ali topilnica (pla- ofen, plahutten), pa kovačnica vselej naj- prvo. Tudi najemščina je odmerjena posebej za kovačnice in posebej za peči, sicer pa je enaka. Zato ne kaže dvomiti, da so bili obrati v resnici tako ločeni in je kovačnica toliko kot kladivo, brez talilne peči. Kovač- nice so dobile prvo mesto v OrtRR pač kot nova in pomembnejša naprava. Tako ločena so ostala obratovališča na Planini do odse- litve kladiv v XYI. stoletju v dolino k Savi. Kladiv na »Savi« se omenja tedaj šest' in morda jih je bilo toliko tudi na Planini, s čimer bi približno ugotovili število prvih ortenburških mojstrov-kladivarjev. Od 1.1381 do nekako srede XVI. stoletja niso znani za Planino nobeni drugi podatki razen potrdila OrtRR iz leta 1452, v katerem pravi Ulrik Celjski, da so zanj prosili tedanji mojstri (Bergmeister) iz železnega rudnika nad vas- jo Jesenice. Mase Slovenske peči v Dnu nad Kropo je predelavalo kako kladivo v Zgornji Kropi aU v Kotlu. — Težko bi bilo ugotoviti, kje je stalo kladivo kamnogoriške talilne peči. — Kladivo freisinške mojstranske peči je bilo morebiti v Wisserjevi kovačnici izven rudarskosodne meje Planine, ki je po OrtRR stala ob potoku Jesenioi. Talilna peč v Mojstrani je prenehala z delom v XVI. stol., v XVIII. stol. pa so tu 3 kladiva predelovala material iz Plavža pri Jesenicah. — Talilna peč Hermana Esela na Javorniku, v pasu briksenške zemlje od Save ob Koroški Beli do vrha Karavank, je bila zgrajena šele leta 1403 in je bržčas kmalu dobila svoje kladivo, iz česar se je razvila javorniška fužina. — Podoben razvoj je imela orten- burško-radovljiška fužina v Mostah, ki jo navaja radovljiški urbar leta 1498. Ta fužina je v XVI. stol. izgubila peč in se je poslej štela za kovačnico. — O fužini v ortenburški Beli Peči iz leta 1404 poroča kratko Haupt- mann.8 3. TALMjME PECI IN KLADIVA SE OKROG LETA UOO STRNEJO V FUŽINE V tretjo razvojno stopnjo štejemo naselitev talilnih peči pri ikladivih pod eno streho, ki se je opravila med letom 1350 in 1450. Ce bi našli kaj zanesljivejših podatkov, bi morebiti skrajšali to razdobje na čas od leta 1375 do f425 ali od leta 1400 do 1450. Vzroki za strndtev so tili različni, eden od njih je bilo upanje, da se bo v strnjenem Fotografija rudnega vedra (kebla), ki so ga našli v jami v sosedstvu rudne jame št. 4 obratu ceneje in pregledneje delalo, ker od- pade prenos mas. Povod je dala tudi po- treba po novih pečeh, kajti najznačilnejši pojav fužinarstva je bilo neugnano strem- ljenje povečati težo mase, ki je v začetku XVI. stoletja dosegla 500, ponekod že 700 funtov-a (280 in 392 kg), medtem ko je Slo- venska peč dajala v XV. stol. še 350 fun- tov težke mase. Strnjeni obrat nosi poslej ime fužina, prevzeto iz italijanske označbe fusin, ki jo srečujemo od srede XVI. stoletja, kar jasno govori za italijansko pokolenje vodilnih fužinarjev v času gradnje fužin. Ti so sebe imenovali fusinari in tako so si tudi njihovi slovenski tovariši pravili fuži- narji, v XIX. stol. pisano fežnarji. Nemško se imenuje fužina vseskozi Hammer, fuži- narji pa Hammergewerke ali Gewerke. On- stran Karavank ti označbi pomineta, na Štajerskem so fužine in fužinarji Radwerke in Radmeister; zgolj kladiva in kovači, ki so se tam zaradi pomanjkanja oglja povsod odselili od plavžev, pa so Hammer in Ham- mermeister. Na Zgornjo fužino (Hammer) Niklasa Der- motta, Andreja, sina Lovrenčevega, Jurija Rumplerja in Maksa Lokovca v Železnikih zadenemo 1.1438, njihove kovačnice (Shmit- ten), sedaj nedvomno manjša tezalna kla- diva, se navajajo posebej.' Ta fužina je bila tedaj skoraj gotovo nova, medtem ko je de- lovala nenavedena Spodnja fužina pač vsaj že od leta 1422.i» »V Kropi,« piše Koblar,"» »so pri Starem kladvu že v XIV. stoletju se- zidali peč na volka in izdelovali železo po 9 do 11 stotov (504 do 616 kg; op. pis.) s težkim kladivom, katero so bili kupili na Štajerskem. V Spodnji Kropi so pa posta- KRONIKA CASOriS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vili plavž na volka leta 1442.« To pomeni nastanek dveh fužin v Kropi v presledku 50 do 60 let ali tudi manj. V Železnikih je minilo še manj časa od zidanja Spodnje fužine do nastanka Dermottove. Ime Staro kladivo v Kropi je nastalo po zgraditvi no- vega kladiva ali Spodnje fužine. Da pomeni kladivo isto kot fužina, priča med drugim tudi bohinjska Stara fužina za nemški Alt- hammer. To^ ime obrata, ki je obstajal pred novo fužino na Bistrici, zgrajeno v prvi po- lovici XVI. stol., nosi sedaj vas, stoječa ob ostankih nekdanje Stare fužine. Zgornja fužina v Kropi je nastala s postavitvijo peči in težkega kladiva nedvomno tam, kjer so sedaj v zemlji njeni temelji. Plavž v Spodnji Kropi je Koblarju isto kot fužina. V katerem sestavu je tedaj delala Slovenska talilna peč v Dnu, ne vemo. Mislimo, da je prenehala sredi XV. stoletja' po zgradnji Opodnje fužine, katere peč jo je prekosila po teži mas. Po radovljiškem urbarju sta bili leta 1498 v Kropi dve fužini, a obrobna opazka od iste roke pravi, da je sedaj le ena. Urbar so prepisali iz nekoliko starejše knjige, ob priliki Maksiniilijanovega refor- miranja deželnoknežjih urbarjev pa so ga popravili. Izpadla je pač fužina v Spodnji Kropi, kajti to so nanovo posta\-ili leta 1558. Kroparski fužini je imel Žan (San) z ne- Vhod v rudno jamo, kjer so pred drugo svetovno vojno našU kebeL Jama se nadaljoije v 65 m dolg umeten rov Slovenska peč v Unu nad Kropo med izkopavanjem. V sredi talilni jašek, levo prostor talilcev (prim. Baš-Rekar, Sloven- ska peč, Ljubljana 1954; Vodniki Tehniškega muzeja Slove- nije, št. 2) imenovanimi družabniki (Mitgesellen). Fu- žina v Kamni gorici je bila last Pavla, ime- novanega Kovač (Hamershmid), opuščena talilna peč pa je bila Jurija Shererja (no- žarja). Fužino v Kolnici so imeli Baltazar Knauer, Muntzan, Krise in Matin. Moščansko fužino je imel v posesti Lovrenc Parend- eiser. OrtRR govori o tretjinskih in četrtinskih deležih pri talilnih pečeh in kladivih. Ne- dvomno je bilo takšno deležništvo pogojeno po nujni vzajemnosti osebnega proizvodnega dela »mojstrov« in po potrebi po kapitalu. Delovno tovarištvo prvih poklicnih topilcev je bilo zarodek fužinarskega deležništva, do katerega pa je bilo mogoče priti že kmalu le z denarjem. Potreba po kapitalu je od- prla pristop zlasti trgovcem, kar je OrtRR zavrl z določbo, da družabnik mora bivati pri peči in kladivu. Izkoriščanje denarne stiske fužinarjev po trgovcih, ki so zalagali fužinarje z denarjem in življenjskimi po- trebščinami, je skušal preprečevati tudi, Ferdinandov red leta 1550. Prvotna delitev posesti peči ali kladiva na tretjine a!ii četrtine odkriva, da so delo pri teh napravah nekoč opravljali trije ali štir- je družabniki, in se ujenm tudi s številom družabnikov, ki ga navajajo listine leta 1291 za Mojstrano, leta 1348 in 1438 za Železnike, radovljiški urbar leta 1498 pa za večino fu- žin pod Jelovico. Imena fužinskih družab- nikov v XV. stoletju kažejo tudi, da je pri- hajal do pose.iti fužin k staremu tujemu življu ponovno drugorodni pa že tudi do- mači človek. Od srede XV. stol. so družabniki zapo- slovali v večji meri najeto delovno moč, ki je pritiskala v fužine, rudnike in gozde za- radi rastoče revščine na kmetih. Kako in, ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kdaj se je razvil iz delovnega družabnika pasestnik-uživalec fužinskega deleža in de- lovnega presežka, v podrobnostih še ni pre- iskano. Deležnika, ki je soposest na fužin- skih napravah ob pridobivanju lastnih obra- tov, na primer vigenjcev, štacun in podobno izkoriščal tako, da mu je po fužinski upravi najeto delavstvo proti plačilu sorazmernega dela stroškov v fužinsko blagajno delalo železo iz njegove rude z njegovim ogljem, spoznamo šele v XVI. stoletju. OrtRR je po Mullnerjevem mnenju' veljal tudi za druge fužine in AViessner ve,'* da so se po njem ravnali tudi na Koroškem. Naslov »Bergordnung in Crain« v spodaj omenjenih prepisih najbrž ni pomota. Ne- dvomno SO' si ga prisvojile s krajevnimi spremembami vsaj ortenburške fužine, saj je Ulrik Celjski leta 1452 raztegnil njegovo belopeško veljavo tudi na radovljiško-lipni- ško gospostvo, nekako ob času, ko so Celjani in drugi zemljiški gospodje, pred vsemi pa deželni knez-dedič Celjanov, začeli zastav- ljati svojo posest za posojila, kar je pome- nilo za ortenburške fužine umik dotedanjega neposrednega zanimanja in varstva zemlji- škega gospoda. Fužinarji v Kropi, Kamni gorici in Kolnici, ki so takrat tvorili ne- kakšno enoto, so si dali leta 1494 napraviti s vidimirane prepise OrtRR v Ulrikovem po- trdilu. Na en izvod prepisa, ki se je ohranil v Miinchenu,!' so zapisali leta 14% svoje in rudarskega sodnika sklepe o jamski meri, o številu rudnih jam in o globah; en izvod pa so leta 1547 priložili prošnji za podelitev ortenburških privilegijev in lastnega rudar- skega reda, ki so jo poslali cesarju Ferdi- nandu na Dunaj. Tudi tam se je prepis ohranil.12 Od drugod bi nam OrtRR ne bil znan. Bohinj v tej razpravici ni obdelan, ker zanj ni bilo mogoče najti ustreznih podatkov. Nedvomno bd mogli razvoj Stare fužine raz- členiti podobno, kakor smo ga pri fužinah okrog Jelovice. Bistriška fužina in druge fužine iz XVI. stoletja pa v našo nalogo ne sadijo. V drugi polovici XV. stoletja je nastopila huda gospodarska in socialna kriza kot po- sledica turških roparsikih vpadov in fevdal- skih bojev, ki so povzročili z naglo rastočimi državnimi izdatki razvrednotenje denarja, sprožili nove deželne in deželnoknežje davke in izzvali upore osiromašenega in obupajo- čega kmečkega podložnika. Od vsega tega je zastajala in nazadovala tudi trgovina z železom, tako da je prišlo v fužinarstvu celo do opuščanja obratov. PREGLEONICA NASTAJANJA GORENJSKIH FUŽIN V SREDNJEM VEKU Opomba: 10 funtov = 1 marka KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO OPOMBE t. Glej op, 3 i(istr. 55). Masser so se imenovali toplici v ikoToSkem iHiittenbergu, ki so še leta 1381 prinašali na trg T Althofen cele okrog 300 funtov težke mase (volke). — 2. Blatnik P., Kolonizacija in kmečko podložništvo na Sorskem ipolju, iRaizprave SAZU, Ljubljana 1Kosov zborniik.), str. 280 si. — 9. Miillner A., Geschichte des Eisens in KraLn, Gorz und Isitrien, str. 381. — 10. Koblar A., Zgodovina železar- stva na Kranjskem. Letopis Matice Slovenske za leto 1892, str. 183. Prim. Baševo opombo v Slovenski peči, str. 27. — //. Miinchenski izvod prepisa OrtRR, ki ne visebuje določbe o najemščini, ima oznako Miinchen.-Kreisarchiv. H. L. fasc. 42 Nr. 216 Copia Bergsordnung In Crain Grauen Ulrichs von Cilli zu Orttenburg 1452. Prepis je oskrbel dir. Pavle Blaznik. Fotokopiljo ima stalna razstava železarne Jesenice. — 12. Popolno besedilo dunajskega izvoda OrtRR je pri- občil Miillner (gl. op. 9). To besedilo vsebuje tudi določbo o najemščini. 13. Wiiessner, Geschichte des Karntner Bergbanes, Klagenfurt 1953. . 10