Zgodaairsft zapisi
Rajko Topolovec*
OBDOBJE NARODNE HRANILNICE IN
SV. BOLFENK PRI SREDISCU
Ob vsestranskem razvojlt ctvstro*ogrske monarhije se
je na prelomu prejinjega stoletjtt le-to odrazilo tudi
na Slovenskem. V okviru prve slctvenske banke -
Ljubljanske kreelitne banke (LBK) ki smo jo dobili
leta 1900, so se njene podrulnice v obliki posojilnic in
hranilnic iirile tucli v manjie kraje. Zadovoljevale so
potrebe kmetov, obrtnikov itt rualih trgovcev na
poclel.eliu. V tern valu iirjenja je leto 1908 ta banina
ustanovo zal.ivela tudi pri Sv. Bolfenku pri Srediiiu,
kot se.je takrat uradno nai kraj imenovol.
Kljuine besede
Naroclna hranilnica in posojilnica, Sv. Bolfenk pri
Srecliiiu, leto 1908, hranilncr kniiiica, varievanje,
tlenur.
Pobudnik zamisli mreZe bandnih ustanov oziroma
podruZnic po celotnem slovenskem ozemlju je bil
Maks Vriec, ki je leta 1900 za bandni5tvo ogrel tudi
Ivana Hribarja najznamenitejSega ljubljanskega
Zupana, da se je 24. avgusta na Slovenskem oziroma v
Ljubljani ustanovila prva slovenska banka - LBKI.
Slovenci 5e takrat v tej dejavnosti nismo imeli dovolj
izkuienj in kapitala, zato so nam pomagali Cehi. Po
viSini vloZenega kapitala je sledilo 42 slovenskih
zasebnikov, ki so skupno vpladali 36Vo kapitala
prvotne emisije. Med delnidarji so bile tudi zadruZne
posojilnice iz Zveze slovenskih posojilnic, na katere
se je glasilo B7o delnic. Tako je ob zadetku I. svetovne
vojne LBK ie imela Stiri podruZnice, in sicer:
Celovec, Trst, Gorico in Celje.2
Prav pod okriljem celjske podruZnice, kot je razbrati
tz arhiviranih dokumentov, je bila leta 1908
ustanovljena Narodna hranilnica in' posojilnica Sv.
Bolfenk pri Sredi5du3. O ,banki,, na Kogu, deravno je
od njenega konca i.e ved kot Sestdeset let, se s
ponosom govori 5e danes, saj tedaj tovrstne dename
ustanove ni premogel marsikateri primerljiv kraj na
Slovenskem. Ta ponos je 5e kako prisoten danes, ko
. 
Rajko Topolovec, dipl. ing. org.. Abramidcva 14, 2251 Ptuj.
I Slovenska kronika XX. stoletja, 1900-1941.
2 Prav tam.
3 Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), 5k. Narodna hranilnica in
posojilnica Sv. Bolfcnk pri Srcdi5du.
UDK 336;122@97.4Kog) " 1908 "
POSOJILNICE
so krajani v skrbeh, da bi izgubili celo po5to, katere
korenine prav tako segajo v tisti das. Da bi tudi s te
strani obnovili spomin na to bandno ustanovo -
Narodno hranilnico in posojilnico pri Sv. Bolfeku,
sem prebrskal njene Ze sto let stare poslovne knjige, ki
se hranijo v Pokr"ajinskem arhivu Maribor.
Slika l: ,Udje" hraniLnice in posojilnice
V prvi vrsti od leve Mirko Pokrivai, Joi.e Breznik, Joie
Borko, Robert Koiar, od spoznanih stojijo ie Joi.e Klanjiar,
Peter Oreinik, Peter Petek in .... (Hrani: Rozina Sebetii,
Ptuj)
Posojilnica, kot se je v domadem okolju reklo, je
domovala v zgradbi, ki je bila kot razvalina po vojni
vihri predelana v Solski razred in nekoliko pozneje 5e
v kulturno dvorano. Njeni ustanovitelji in poznej5i
odborniki ustanove so bili ugledni va5dani, kmetje,
vinogradniki, obftniki in uditelji. Nekaj imen se 5e
danes, ko od nosilcev imen nihde ved ne Zivi, s
pohvalnim prizvokom sli5i na Kogu. Tudi sam se 5e
spominjam nekaterih, kot so: g. Peter Ore5nik s
Ciganije, g. JoZef Borko iz Pesovdaka, g. Franc
Munda iz Vodrancev, g. JoZef Klanjdar in Marko
Podgorelec iz Jastrebcev in 5e kdo. Med glavne
pobudnike in tvorce te pridobitve pri Sv. Bolfenku pa
sodita vinogradnik in uditelj Ko5ar ter vinogradnik in
ekonomist Breznik. Z nekaterimi imeni oziroma le
njihovimi podpisi pa sem se prvid sredal na
arhiviranih dokumentih v PAM. V sklopu hiSe, v
kateri je posojilnica delovala, je od nepremidnin bil 5e
>posojilniSki< vinograd, kjer ga je del ob sedanji
Solski zgradbi mogode videti tudi danes.
-34-
Zgodoabltki zapW
Ohranjeni dokumenti Narodne hranilnice in
posojilnice Sv. Bolfenka pri SrediSdu predstavljajo
enajst poslovnih knjig oziroma zvezkoy. Iz njih je
razvidno, da je ta zaiela delovati v decembru leta
1908, zajemajo pa naslednje enote:
- 3 knjige - zvezki formata 79 x 49 cm s 150 listi -
evidenca hranilnih vlog
- 4 enake enote - evidenca posojil oziroma keditov
- 3 enote nekoliko manjSega formata so bile
namenjene za - vodenje blagajniSkih dnevnikov
- 1 knjiga pa je bila razdelilnik (register)
dokumentov
V arhivski Skatli pa ni mogode najti posamidnih
spisov oziroma dokumentov, ki bi natandneje razodeli
tudi druga dogajanja in odnose ter poslovne odloditve
te ustanove. Mislim, da se je ta dokumentacija
izgubila v dasu II. svetovne vojne koje tod na frontni
drti od Sredi5da do VerZeja potekal silovit boj med
osvoboditelji rdedearmejci oziroma pridruZenimi
Bolgari ter rivali Nemci, ki so prav tod za vsako ceno
nameravali obdrZati staro mejo Stajerske oziroma
Velikega rajha. V tej vihrije bila >>posojilnice<< docela
razdejana in tako dostopna vsakomur.
Po toliko letih si dovoljujem tudi malce pokukati v
nekaj Iranilnih knjiZic in skuiam ugotoviti tedanji
vardevalski utrip ter namen vardevanja takratnega
kogovskega dloveka:
- Prva enota - zvezek iz sklopr hranilnih vlog - je
bila zape(,atena ali bolje redeno, dana v obtok na
sodiSdu v Mariboru, dne 17. 12. 1908. Prvi vpis
vloge v hranilno knjiZico (H. K ), 5t. 1, se je
zgodil 20. decembra 1908 in se je glasil na ime
Pavlina Verband,id, Vodranci. Po letu dni, i^ 1.
1909, so bile tej vlogi pripisane obresti 09 h
(halerja), kar je pomenilo letno obrestno mero
4,5Vo.
- Naslednja H. K., 5t. 5, izpisal sem jih le nekaj, pa
se je glasila na cerkev Sv. Bolfenka pri SrediSdu s
pripombo - za oltar Sv. Antona. Sto .;e torej za
namensko vlogo, ki je bila vpisana prosinca leta
1909, kot je zapisano. Do 1. 1. 1914, kot se je po
vlogah soded ugotavljal, se p za oltar zbralo
oziroma na tej H. K. privardevalo942kinT2h.
- Cerkev Sv. Bolfenka na Kog ta pa je bila vpisana
v H. K., 5t. 16, z dnem 17. jtnija I90B z zadetno
vlogo 16 k.
- Najstarej5i krajani pri Sv. Bolfenku se verjetno
spomnijo imena nekdanjega Zupnika g. Ivana
' Na t"- mestu je Kog kot naslovno ime kraja prrrii omenjen (op
avtorja).
Zadravca, ki je bil vpisan kod dvajseti vardevalec
na5e hranilnice.
- Zanimivo je morda tudi to, da je pri Sv. Bolfenku
na5la hrambo tudi vloga Kmedke hranilnice in
posojilnice r Gomjem gradu, ki je 7. marca 1909
vloZila 2.000 k. Ta vloga pa je 1. 1. 1915 s
pripisanimi obrestmi i,e znaiala 5.991 k in 35 h.
- >UboZni zavod obdine Jastrebci<<, kot je bilo v
njegovi H. K. vpisano, pa je tej ustanovi zaupal
vlogo 355 k in 90 h, dne 9. maja 1909.
- 6. junija 1909 pa je vpisal vlogo i. G. (dastititi
gospod) Jurij iurin, Zupnik v pokoju.
- Da so se poslul,evali te bandne ustanove pri Sv.
Bolfenku tudi iz sosednjih krajev in celo Hrvati,
prida H. K., Stev. 36, na katero se je glasii
vardevalec Juraj Klandar, posestnik v Badnidanu.
Tudi nekaj vlagateljev iz bliZnjih Stanetincev rer
Sv. MiklavZa je najti v knjigah vardevanja redanje
Hranilnice in posojilnice Sv. Bolfenka pri
SrediSdu.
Zanimivi so tudi tedaj uveljavljeni stanovi in poklici,
na katere so se glasile hranilne knjiZice oziroma
denarne vloge. Tako zasledimo HK na ime deklica
Otilija Borko tz Vodrancev ali pa hlapec Juril
Dolin5ek v Vodrancih i.t.d. Tudi naslovi bivanja so
zapisani po svoj-, kot recimo Ciganija in Pesoviak,ki
sta danes (kot Ze tedaj) le domadi imeni zaselkov v
vasi Jastrebci. Zanimivo pa je tudi, da je pod H. K. 5t.
77 bila z ilegalnim imenom vpisana Neimenovana
gospodiina. Tudi vlagatelja oziroma va5ke gmajne, ki
je v H. K.. 5t. 116, dne 17. decembra 1911, vloZil
vsoto 70 k in se je imenoval Skupno posestvo v
Jastrebcih, se danes nihde ved ne spomni. Tudi
Marijina druiba Sv. Bolfenk in Neimenovana
ministranta so bili med prvimi vardevalci v Narodni
hranilnici in posojilnici Sv" Bolfenka pri SrediSdu.
Najbolj nenavadni dogodki, ki so v dasu poslovanja
doleteli ustanov.o, so bili ob menjavah denarja. V
Dravski banorinr, kot se je tedaj imenovala Slovenila,
se je to zgodilo Sele Stiri leta pozneje, ko smo se po
kondani prvi voj ri znaili v novi drZavi SHS. Namred
Sele z novim letom 1922 so se v banovini zadele vse
dename operacije voditi v prevzetih srbskih. dinarjih.
Glede na to, ,1a je avstro-ogrska monarhija Ze
razpadla konec leta 1918, seje vendar 5e do tega leta
pri nas lporQbljala avstro-ogrska denarna enota -
krona (k)).
O nujnosti urelitve valutnega vpraSanja ni bilo
dvoma, saj so novi drZavi, kraljevini Jugoslaviji,
nekaj let kroZile kar Stiri valute. Vrednost krone je po
razpadu monarhije zadela silovito padati, kajti sveZe
5 Slovenska kronika XX. stoletja, 1900-1941.
-35-
Zgodoriruft zapisi
natiskane krone so se iz dunajske in budimpeltanske
tiskarne neovirano zlivale tudi na jugoslovansko
ozemlje, deravno je kmalu po zdrtiitvenem aktu, 12.
decembra 1918, jugoslovanska vlada prepovedala
vnos bankovcev v vrednosti po 1.000 kron in 5e nato
uvedla Zigosanje tega denarja na jugoslovanskem
podrodju. Tudi s posebnimi znamkicami na
bankovcih, kot so to storili Cehi, seje pri nas posku5al
zavrettdotok klonske denarne mase.u
Prave teiave pa so nato bile v Narodni banki
Jugoslavije in v parlamentu, ko se je razpravljalo o
menialniSkem tedaju. Slovenci so pridakovali
menjalno razmerje 1:1. Po daljiih razpravah v
gospodarskih in politidnih krogih je nato bila osvojena
menjava 1:4 - (en dinar za Stiri krone), ki je bila nato z
odlokom vlade potrjena 20. 2. 1920. V Srbiji pa so
celo hoteli. cla bi bilo to razmer.je l:6.;
Ta monetarna operacija se je. kot je tudi razvidno v
omenjenih knjigah, odrazila v vseh bandnih
evidencah, kakor seveda tudi v hranilnih knjiZicah
obdanov. Za predstavitev te transakcije sem se
postavil v vlogo svojega starega odeta Ivana
Topolovca, umrlega leta 1957 . Njegova H. K., 5t. 112,
je 5e pred menjavo premogla 31.618 k in 93 h, po
menjavi v dinarje pa le 8.122 drn in 75 par.
Na kondnih straneh te valutne transakcije oziroma
letne rekapitulacije, dne 31. 12. 1922, so bile vse
izvedbe vzorno vpisane in lastnorodno podpisane. Za
glavna podpisnika sem razbral: levo Ciril Zabavnik
desno JoSko Breznik.
Za nadzorni odbor pa:
- Vinko Lukman
- Franc Pintarid
- Ignac Zadravec
Zdaj pa si 5e nekoliko bliZe oglejmo knjige - zvezke
posojil oziroma kreditov, ki jih je celo za eno knjigo
ved, kot je vardevalnih knjig. Podrobneje sem
pregledal knjigo za obdobje 1939 - 1941, ki je kot
zadnja zapedatena z Ligom Zveza Slovenskih zadrug,
Ljubljana, z dnem 22. oktobra 1939. Njene evidendne
strani pa vsebujejo naslednje postavke oziroma
klavzule:
Posojilo se je dovolilo na seji nadelni5tva dne ...
Poroki:1.
2.
ZadolZnica z dnem
6 Prav tam
I Prav tam
Mislim, da je bila moZnost kreditiranja, za katero
kai.e, daje bil tudi takat vedji interes kot za vlaganje,
predvsem odvisna od viSine hranilnih vlog v lastni
hi5i.
Arhivirani blagajni5ki dnevniki - trije zvezki, so
nekoliko manjiega formata. Zadnji je bil zapedaten
dne 15. 1. 1931 v Ljubljani, in sicer:
levo: Narodna hranilnica Ljubljana
desno: Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani
pri Sv. Bolfenku pri SrediSd,u, registrirana
zadruga z neomejeno zavezo, registrirana
zadntga z omejeno zdyezo
Tudi davdna upravr v Mariboru je vanjo >prislonila<
svoj pedat!
Tretji sklop bandnih dokumentov oziroma zvezkov. pa
je knjiga - razdelilnik - ali kot tudi danes pravimo -
register. S pomodjo te je bilo menda tudi mogode
razvozlati tista Ze malce sme5na oziroma skrita imena
vardevalcev, kot neutana gospodihru, dekla iz
Vodronce,-, hlapec iz Vodroncev, ministranta Sv.
Bolfenka i.t.d.
5e opaznej5i dogodek, kot sem ga opisal v poslovni
evidenci pri prvi menjavi monetarne vaiute, je bil tisti.
ki se je zgodil ob menjavi dinarjev (DnD v Reich
Marke (RM). Ta bandna transakcija leta 1941je tudi v
knjigah opaznej5a kot tista iz leta 1922. Zanimlo je
Leto, daje knjiZena ie 1.4.1941, torej teden dni prej,
kot so nas Nemci dejansko napadli oziroma okupirali.
Zaslediti je rodne prenapise slovenskih besed v
nem5dino, kot na primer: Zinsen (obresti), Stand
(stanje), bezhalt (pladilo) i.t.d. Menjalno razmerje
1:20 pa je bilo 5e mnogo slabie kot prvid, saj si za eno
RM moral od5teti 20 DIN.
Z okupacijo Nemcev pa je tudi praktidno zamrlo
vedino aktivnosti te, pa verjetno tudi vseh ostalih - do
vderai 5e slovenskih bandnih ustanov. Kakor je
razvidno iz arhiviranih knjig Narodne hranilnice in
posojilnice pri Sv. Bolfenku, so tedaj te avtomatidno
preile pod nem5ko tovrstno ustanovo Raiffeisenkasse.
Po tako drastidno slabi menjavi je v kondnih vpisih
ostalo zelo malo vlog, saj so se le-te 5e pred prihodom
Nemcev drastidno dvigovale. Drugade pa se je seveda
zgodilo s kreditojemalci, ki so bili olajSani!
Pa si tudi v dasu nem5ke vladavine dovolimo narediti
nekaj vpogledov v te knjige:
Gospod JoZe Rodiga, devljar in posestnik s Koga,
ki je posedoval H. K., Stev. 133, je 5e z dnem 31.
3. 1941premogel 167 DIN, po menjavi v RM pa
je zanje dne 1. 4. dobil le 8, 35 RM, ki jih do
konca okupacije ni dvignil. Pa kakor vem, so ga
Nemci kmalu izselili v Pavelidevo NDH.
Zgodoaircft zapisi
- Gospod Peter Petek, krojad in posestnik iz
Vodrancev, ki je takoj po vojni, leta 1945, pri Sv.
Bolfenku na Kogu postal prvi predsednik obdine,
pa je takrat pod Nemci premogel na H. K. le Ie 93
Pfennigov.
- Prostovoljna gasilska dera Sv. Bolfenka pri
SrediSdu je na H. K., 5r. 411, z dnem 31. 3. l94l
kot zadnje stanje posedovala 12.135 DIN, leto dni
po menjavi, 31.3. 1942, pa so gasilci imeli le je
606,15 RM, kar pa se jim je preneslo v vradilo
kledita. Na koncu je tako gasilcem ostalo le ie
6.1,81 RM kapitala.
-{o sem Le pri vradanjr"r takratnih kreditov, sem ob
rpogledu v prav te knjige oziroma evidence ugotovil,
da so novi oblastniki - Nemci - tudi pri izterjavi le teh
bili zelo dosledni. Primer izterjave v zvezi z gospo
Terezijo RoZman je v ustanovi - >Raiffeisenkasse
Kaag<, zapisan z dnem 6. 9.1942; ponazarja pa, da je
,frau Rozman Terezie iz Jastrevetz< ustanovi
dolgovala 10 RM kredita in 5e 2,38 RM obresti.
SLika 2: Takino je biLo proielje ustanoye tik po vojrti t,ihri.
(Hrani: avtor)
Ce sodimo po videzu arhivirane dokumenracije, je bila
v dasu okupacije in nato v vojni popolne poruiitve
tudi same zgradbe te ustanove zmeda popolna. Sele
leta 1948 se je dokumentacija te bandne ustanove na
Kogu, kolikor je pad po vojni vihri 5e ostalo, nekako
uredila ter arhivirala. To delo je bilo po moji presoji
zaupano gospodu JoZefu Klanjdarju iz Jastrebcev
(podpis je slabie ditljiv), ki je po spominu starej5ih
tudi bil nekod pri Sv. Bolfenku na Kogu obdinski
tajnik, pa menda tudi nekaj dasa odbornik ali
usluZbenec naie Narodne hranilnice in posojilnice.
Po treh menjavah tedanjega denarja - tiste izleta l9Z2
in 1941ter 5e tiste v letu 1945 (zadnje menjave naiega
denarja, leta 2007, v EU v ta kontekst ne moremo
Steti), ki jih je praktidno doZivela ista generacija,
potrjuje deistvo stare modrosti, da moramo biti z
denarjem oziroma s prihranki previdni. Tej generaciji
je bila namred prva menjava hranilnih vlog
razvrednotena za Stirikrat, druga za dvajsetkrat in nato
5e tretja v >Titovi<< Jugoslaviji, saj se je za RM dobilo
le 0,6 DIN, pa 5e menjava je bila omejena do dolodene
vsote RM, kot je to v SZ obdasno prakticiral Stalin8.
Vse to izlemanje vardevalcev ob menjavah valut in
tudi poznejia galopirajoda inflacija, ki smo jo
doZivljali v socialistidni Jugoslaviji, ko je tudi priilo
do dveh denominacij dinarja, in sicer 14. julija 1965,
ko sta se mu drtali dve nidli, in leta 1989, ko so se
>Markovidemu dinarju< drtale Ie 5tiri nidle. Te
dename mahinacije so pri nas iznidile smisel
denamega vardevanja, ki se pri drZavljanih odraZa Se
danes. Prav zaradi tega .je pravljica >>o nakupu
posestva in nato 5e samo moZnost suhe krave ...<<
resnidno blizu resnice.e
Prav zaradi tega je dana5nja generacija skoraj
popolnoma pozabila na vardevanje oziroma na dobri
stari rek: >>Kamen na kamen ... in zrno na zrno ...(<
Viri
- Pokrajinski arhiv Maribor (PAM), Skatla: Narodna
hranilnica in posojilnica Sv.Bolfenk pri Sredi5du.
- Lastni spomini in pripovedi starejKih domadinov.
Literatura
- Slovenska kronika XX. stoletja, 1900-1941,I-jubljana,
- Topolovec, Rajko, 1998: Pot do kruha. Ljubljana.
Povzetek
Pocl okriljem celjske podruinice je bila leta l90B
ustanovljena Narodna hranilnico in posojilnica Sv.
Boffenk pri Srediiiu. Njeni ustanovitelji in poz,nejii
odborniki ustanove so bili ugledni vaiiani, kmetje,
vinogradniki, obrtniki in uiitelji - na primer g. peter
Oreinik s Ciganije, g. Joief Borko iz Pesoviaka, g.
Franc Munda iz Vodrancev, g. Jol.ef Klanjiar in
Marko Padgorelec iz Jastrebcev. Med glavne
pobudnike in tvorce te pridobitve pri Sv. Boffenku pa
sodita vinogradn.ik in uiitelj Koiar ter vinogradnik in
ekonomist Breznik.
8 Topovec, Pot do kruha.
e Lasten pogled na sestavek
37-