Poäfnina plačana U gotoulnl. KOhHERElEC 6LR51L0 K0H1ERE15KEBR DRUŠTUR ZR mARIBORSKO OBLR5T Dopise, naročila in reklamacije je pašiljatiiKonje-rejskemu društvu za fTlarib. oblast, luanjkouci „Konjerejec“ izhaja Okrat letno Člani društua sprejemajo list brezplačno. Naročnina letno 20 Din. Cenik inseratou na zahteuo Žteu. 6. fTlaribor, öne 15. òecembra 1927. 1 Letnik 1U. Dirkalni kasač. Spisal Rudolf Albrecht, prevaja Fr. Veble, drž. veterinar. 3. p o g 1 a v j e. Trenaža enoletnih žrebet. Po načelu: »Zgodaj se uči, v komur mojster spi«, »Vlomimo« z enoletnimi kasači že na spomlad. Ta izraz diši pač malo po nasilju, nič pa ne sme biti manj nasilno ko ta prva šola. Vedno imejmo pri tem pred očmi, da so prvi vtisi, ki jih žrebe sprejme v se od svojega bodočega poklica, odločilni za to, če izvaja ta poklic ž veseljem ali pod pritiskom. Za prvo vežbanje žrebet (Einbrečhen) je potreben miren, pri tem pa energičen temperament in izrazit čut pravičnosti. V Ameriki, deželi delitve dela, se je razvil iz tega specjjeleri poklic. Foal breaker oskrbi po potrebi nalom letnikov proti; honorarju za glavo in je njegovo delovanje od važnosti, ki se je ne sme nikakor podcenjevati, kajti iz pomanjkljivo vlomljenih žrebet postanejo uporneži, nevoljni starterji, ubežneži itd., vse lastnosti, ki narede-celo najhitrejšega konja izrabljivega le z' velikimi težkočarrii in nevarnostmi za trenerja in vozača. - Dobro vlomljeno žrebe ohrani svoje dobre manire, ki mu jih je priučil njegov mojster, za svojo celo karijero. Smatram zato, da je kočljivo prepustiti vlom mladim in neizkušenim hlevarjem brez nadzorstva, kot sem imel — žal — često prilike opazovati. Slišali smo že,, da se dene odstavljeno žrebe v kobilarni na povodec, da se. da voljno voditi na povodcu in da si dà noge mirno dvigniti. Zaupanje v prijatelja, človeka, se mu mora še povečati tekom prvega učenja, kajti mi imamo pri tem nalogo, žrebetu pokazati, kar mora delati in česar ne sme. Primitivni pojm pravice in krivice inteligentna živaliča kmalu kapira, če konsekventno in v pravem momentu uporabljamo takozvane pripomočke kot‘so: vajeti, bič, glas in nagrada. Celo pri neizogibni kazni, ki jò pa moramo izvrševati' hladno in ki je ne smemo nikoli dodeljevati v razburjenju, naj žrebe ve, da se mu ne godi krivica in da je to dobilo, kar je zaslužilo. Enoletno žrebe, ki je določeno za prve vaje, spravimo iz teka, ga nalahko navežemo iz dveh. strani na povodec tako da more z grävo premikati. Nàto ga očistimo kot pónavàdi s topim štrigljem ter-mehko krtačo, da ga nè razdražimo. Kopita mu izstrgamo, kràtkomalo ravnamo ž njim kot s starim konjem, samo z razliko, da se mu bolj dobrikamo in smo ž njim še bolj prijazni. Nato mu odstrižemo čop in zgornji del grive, da ga pri opremljanju ne ruvamo za lase in mu s tem ne povzročamo bolečin. • «žkJ-“ ... • . .. . Po teh pripravah mu nadenemo čisto mirno opremo, pri čemur je paziti na to, da je repni jermen dovolj dolg; kratek repni jermen tišči in prisili žrebe,, da bije. Tako pustimo živalico nekaj Časa v opremi mirno stati,-da se je privadi. Nato odstranimo vajeti za privezovanje, vendar pa. potegnemo preko komodni oglavnik s prikrovi, z dolgim overchequonr s podbradnim jermenom in usnjeno lahko uzdico ter z mehkimi usnjenimi žvalmi za žrebeta, ki jih pritrdimo pod brado, da tako zabranimo iztegovanje jezika preko- njih. Posebej hočem omeniti, da mora izvršiti prvo nauzdanje izvežban hlevar brez nasilja, drugače oplašimo žrebe pri glavi in razvije se pri vsakem uzdanju čisto nepotreben boj. Na lahko uzdico oglavnika se pritrdé vajeti, ki jih pa ne smemo prepeljati skozi obročke na grebenovem pokrovu, temveč skozi nosilec, štrang, ki je pritrjen,z jermenom, dà se tako rta. obeh straneh zadnjih zgornjih stegen nadomesti občutek štrang. Naprsno opremo s štrangami naj nadenemo in štrange naj zavozlane vise, zibajoč se, da navadimo žrebe takoj spočetka na udarjanje usnjenih delov opreme. Ko je tako mali kasač bodočnosti v opremi, stopi hlevar k glavi in ga povede za na povodcu (nikakor pa ne za žvali) pritrjeno vrvco, dolgo dva do tri metre, na dvorišče ali pa v hlevni hodnik, kjer se mora predvsem učiti prosto obstati, kar se morà naučiti za poznejše vprezanje. Mala slaščica (repa, kruh ali sladkor) ga nagradi, za njegovo strpljivost in mu pokaže, da je prav storil, ko je obstal. Nato stopi trener žrebet s približno 2 m dolgim bičem za žrebe, vzame vajeti v roke tako daleč vzadi, da pač more z bičem dirigirati zadnji dèi, da ga pa vendar ne more doseči eventuelni udarec. kopita, da pritrditi komodni overcheque in požene žrebe naprej z jezičnim mlaskom, pospremi pa ta signal s tem, da položi bič na sredino križa,- obenem pa pritegne hlevar žrebe na vrvci. Vlomljenje (prvo uvežbanje) se izvrši v koraku, kar še ne more dovolj povdariti. Teka (kasa) ni treba učiti kasaškega žrebeta, tega mora’ imeti v krvi. Pač pa naj je predmet prve lekcije ubogljiva hoja v koraku, postajanje in nadaljevanje hoje na povelje. Nato povede hlevar žrebe nabrej, dokler ne da trener z nadolgo -zategnjenim »stoj« znamenja'ža obstanek in pritegne vajeti. Sedaj spozna žrebe p^ViČ učinek žval! in’je stvar temperamenta, kako tà učinek sprejme, če obstane ob laskajočem prigovarjanju hlevarja, ga näj nagradimo in bo, če vajo ponovimo, rado obstalo v pričakovanju nagrade. Če se pa takoj upre, če se na pr. dvigne s prednjim delom, ga naj energičen udarec z bičem pouči v^tem, da ni prav storilo, in kèr kazen izostane v momentu, ko mirno obstane, ali pa dobi za ta slučaj celo nagrado in pohvalo, bo'tudi v prihodnjem primeru opustilo odpor. • Za prve dni zadostuje, če se žrebe nauči hoje v koraku in če obstane. Lekcije naj bodo kratke, da žrebetu stvari ne priskutimo. Ko mu opremo snamemo, kar se zgodi prav mirno in previdno, pride učenec zopet v iz-dirjalni hiev ali na tekališče. Ko trener žrebet vidi pri prihodnjih vajah, da enoletno žrebe obvlada pojme' o koraku, obstajanju in nadaljevanju hoje, bo hlevarju naročil, da vrvico priveže in mirno hodi poleg žrebeta. Nato bo pričel učenca priučiti na zavoje v levo in desno, pri čemur postopa sledeče: Zavoj na desno: desna vajet, bič z leve, pri zavoju na levo: leva vajet, bič z desne strani. S pravilno porabo biča zgubi žrebe pred njim strah, ki ga je imelo drugače pred tem orodjem pravične kazni; in vsak vozač ve, da je bič važen faktor specijelno v finishu dirke, in kako dragocen more biti, če konj pojmi porabo biča le kot poziv k teku ne pa kot kaznovanje, na katero odgovori ali s skoki v galopu ali pa omalo-srčen popusti v teku. Pravilna poraba biča pri prvem avežbanju žrebeta je zato precejšnega pomena za poznejšo trenažo. Pri. vaji zavojev prične tudi učinek živali na obe strani konjskega gobca in že v tem stadiju lahko presodimo, če je žrebe podedovalo od svojih starišev dober ali preobčutljiv,, slab gobec. V zadnjem slučaju počne pri lekciji zavojev, kakor izkušnja uči, prvi resni upor in je silno važno, da ga' stremo, tudi če .pride do boja, v katerega se pa smemo spustiti le, če smo si, podprti po krajevnih razmerah, sigurni zmage;, kajti če obdrži žrbbe prvič, pravo, so potrebni mnogo težji boji, da se pogrešek popravi. Ce smo pa ostali zgoraj v tem prvem konfliktu, potem-je bil, kakor uči izkušnja, tudi zadnji, in žrebe se bo udalo skoro brez izjeme volji trenerja. Ce zavije žrebe brez pogreška na levo èli desno, kolikorkrat se zahteva, če naredi brez upora čele obrate na òbe strani, ki so pri startu tako važni, če naredi celo »osmičko« kot pridnostno nalogo, potem je prvi del po-četnega Uvežbanja, takozvani »ground breaking«' dokončan irt prične drugi del trenaže enoletnih žrebet v lahkem vozu za trenažo na dirkališču za treniranje. . Kako dolgo traja ta »ground breaking«, je odvisno samo od žrebetovega temperamenta. Imel sem - žrebeta, zrela v štirih do petih dneh za vprego, pri drugih je bilo treba dveh do treh tednov. Na noben način pa nima smisla stvar forsirati, ker se maščuje vsako prenagle-nje tekom poznejše trenaže s tem, da se žrebe v vozu upira, kar bi moglo biti opasno za konja in vozača. Konjereja u letu 1927. Razmere v reji konj se tudi letos niso izboljšale, vsaj reja konj gotovo ni napredovala. , Kakor v zadnjih prejšnjih letih, tako je padlo tudi letošnje leto Število zaskočenih kobil. Vzroki tega padca so pač tudi letos gospodarske neprilike konjerejcev, nizke cene konj in posebno pa nemožnost prodaje žre-bičkov, oziroma njihova vzreja. V letu 1926 je bilo zaskočenih na državnih plemenilnih postajah, pri oskrbnikih državnih žrebcev in pri lastnikih zasebnih licenco-vanih žrebcev — skupno 7682 kobil, med tem, ko jih je bilo v letu 1927 zaskočenih le 5535 kobil; nazadovali smo torej tudi V tem letu za nad 2000 kobil. K Žrebčarrii na Selu pripada sedaj tudf Medjimurje, iz katetega tudi letos nismo prejeli poročila o zaskočenih kobilah. . Z' ozirom na zmanjšano potrebo je zadostovalo raž-razpoložljivo število žrebčev, posebno ker se ni pripetilo večje število izgub med žrebci. Noyih žrebcev ‘ je dobila žrebčarna v letu 1926 — 6 in sicer 2 lipicanca, 2 angleška polkrvca in. 2 noričana. Ti žrebci so se nabavili iz Tiredita 1926-27.1 Za nakup novih žrebcev je nakazanih državni žreb-••-čarni proračuna 1927-28 ^ 50.000 Din -in-iz feb bo potreba nakupiti predvsem nekaj mrzlokrvnih 'žrebcev. Premovanja plemenskih konj so se vršila tudi v letu 1927 in sicer večinoma po zaslugi naših konjercjčev,. — ker so preskrbeli sami potrebne podpore ; — državni prispevek je bil izredno majhen. Pri premovanjih se je v splošnem opažalo, da je prigon v mrzlokrvnih okoliših povsod manjši in slabši, kakor prejšnja leta, v toplokrvnih okoliših se pa prigon ni zmanjšal in. tudi kvaliteta prignanega materijala ni bila; slabša. Posebno lep uspeh se je, videl pri premovanjih v Ljutomeru in St. Jerneju, V prihodnjih letih morda ne bo potrebno, da se vrše premovanja v istih krajih, kjer so se doslej običajno vršila, vendar je pa gotovo, da se bodo morala premovanja še vršiti in da se bodo tudi lahko vršila, ker bo ta premovanja podpirala srezka in oblastna smouprava. V naslednjem podajem pregled žrebcev, ki so plemenih v letu 1927 v območju državne žrebcarne Selo. V Sloveniji je plemenilo v plemenilni dobi 1927 — * 131 državnih, žrebcev ih 98 licencovanih privatnih žrebcev, in sicer: a) v ljubljanski oblasti: na državnih plemenilnih postajah 4 mrzlokrvni, 28 toplokrvnih žrebcev; V-zasebni oskrbi: 27 mrzlokrvnih, 10 toplokrvnih žrebcev; licen-covariih: 3 mrzlokrvni in 1 toplokrvni - žrebec. Skupaj v ., ljubljanski oblasti: 73 žrebcev. . b) v mariborski oblasti: na državnih plemenilnih postajah 2 mrzlokrvna, 13 toplokrvnih žrebcev ; v za*® sebni oskrbi 61 mrzlokrvnih žrebcev;; licencovanih: 109 zasebnih žrebcev. Skupaj v. mariborski oblasti Ì85 žrebcev. V zasebno last oskrbnikov je prešlo v letu 1927 — 21 plemenjakov in sicer 16 mrzlokrvnih in 5 toplokrvnih žrebcev. Izločilo se je 2 toplokrvna in 1 mrzlokrvni žrebec. Današnji' stalež državnih \žrebcev v Sloveniji je: 129, in sicer 81 mrzlokrvnih in 48 toplokrvnih žrebcev. Od teh je na Selu: 5 mrzlokrvnih, 38 toplokrvnih; v zasebni oskrbi je 76 mrzlokrvnih in 10 toplokrvnih, in sicer v ljubljanski oblasti je 10 -toplokrvnih1 in 27 mrzlokrvnih; v mariborski oblasti pa je 49 mrzlokrvnih žrebcev. - Cerne. Žrebčarna na 5elu in mariborska oblast. Ing. agr. Benedikt Wenko, Maribor. Kakor je povzeti, po časopisnih izvlečkih iz uredbe , o prenosu nekaterih, poslov na oblastne samouprave, preide najkasneje 1. aprila dosedanja državna žrebčarna v Selu pri Ljubljani, ki,j e delokrog za v s o.. S 1 o r venijo, na ljubljansko oblast. Vsi, ki smo imeli karkoli opraviti s centralno vlado, gotovo iskreno pozdravljamo decentralizacijp, : ki obeta zlasti kmetijstvu lepše razvojne možnosti. * Kar še pa: posebej žrebčarne na Selu tiče, se mi vidi stvar vendar precej komplicirana. Žrebčarna ima sedaj svoj delokrog za vso Slovenijo, ona ima svoje žrebce v privatni oskrbi tudi v mariborski oblasti in vzdržuje plemenilne postaje v mariborski oblasti, ki* se v obče več peča s konjerejo nego ljubljanska oblast. Z žreb-čarno vred se odstopijo tudi odgovarjajoči krediti, ki so bili namenjeni tudi za obe oblasti. Vidimo tedaj, da obstoja Možnost oškodovanja interesov mariborske oblasti, in njene konjereje. Ni namen teh vrstic podati kakih točnih smernic, za ureditev tega aktualnega vprašanja. Opozarjati hočem samo na faktično stanje in na potrebo, da se pravno razmerje glede obeh oblasti, v kolikor se tiče žrebčarne, razbistri in to čimpreje. Do nove plemenilne dobe bi moralo biti vprašanje vsaj v glavnem razčiščeno. Po mojem mnenju obstojata dve možnosti: 1. ) Žrebčarna bi ostala skupna institucija za obe oblasti, , ki bi za skupne stroške prispevale po izvestnem ključu. Pravna možnost za take skupne institucije je dana/ v zakonu o oblastni in sreski samoupravi. Ta na-•čin bi bil zaenkrat najenostavnejši in najcenejsi. 2. ) Mariborska oblast si osnuje svojo lastno žreb-čarno na primernem objektu v osrčju konjerejskega okoliša n. pr. kje v Ptuju, Ormožu ali Ljutomeru. Morda bi se dala stvar uresničiti na objektu Zadruge za vzrejo žrebet na Cvenu pri Ljutomeru? Taka rešitev bi bila iz strokovnega stališča boljša, ker bi interese tukajšnje konjereje veliko bolj zadovoljila, kakor preveč oddaljena na Selu. S tako ureditvijo vprašanja bi pa nastala potreba večjih izdatkov in seveda tudi podelitev inventarja (zlasti živega) sedanje žrebčarne na Selu. Vsekakor pa je nujno potrebno, da naše konjerejsko društvo o predmetu takoj razpravlja nh odborovi ' seji, Z ozirom na važnost vprašanja bi celo kazalo sklicati izredni občni zbor. Tako bi še stvar najpreje v okvirju strokovno pristojne organizacije razčistila, na kar bosta lahko oba oblastna odbora končnoveljavno sklepala z ozirom na ostale (pravne, finančne, gospodarsko-poli-tične) ' vidike. Konjereja u 51oueniji poò samouprauo. ** Izmed vseh konjerejskih zavodov, v naši državi je prišla edino državna žrebčarna na »Selu pri Ljubljani« pod samoupravo. S tem si je natovorila samouprava težko breme, a brezdvomno se pričenja za slovensko konjerejo nova era, doba mirnejšega razvoja, kot je bil osobito zadnja leta. Treba pa bo temeljitih sprememb v organizaciji konje» eje same kakor tudi omenjenega zavoda. Pritegniti bo reba k delu v čim večjem obsegu privatno sodek vanje, skratka postaviti naše konjegoj-stvo na gospodarsko bazo, ki bo racijonelna, plodonosna in odgovarjajoča našim potrebam. Tudi konjerej-skemu društvu ljubljanske in mariborske oblasti,' ki 'sta zadnji čas sicer po tuji krivdi le životarili, se nudi sedaj novo, obširno, torišče. Posežeti naj z nasveti in lastno inicijativo tam vmes, kjer javna oblast ne more. j| Reorganizacija konjereje mora početi od kraja. Razbremeniti moramo oblastni budžet za. izdržavanje lastnega konjerejskega zavoda, zmanjšati izdatke pri nabavi novih plemenjakov s tem, da povečamo število zasebnih, licencovanih žrebcev. Tudi če oblast lastnike takih konj primerno nagradi, je to še vedno najcenejši, način oplojevanja kobil. Da morajo ti plemenjaki odgovarjati po svoji kakovosti in pasmi ondotnemu plemenskemu materijalu, je umevno. Seveda bo morala žrebčarna še nadalje imeti primerno število lastnih žrebcev, predvsem toplokrvnih. Treba pa bó sestaviti pravilnik za oddajo plemenjakov v zasebno oskrbo. Pravilnik, po katerem izdaja sedaj državna uprava žrebce, dasi je izšel šele 1924. L, nas že danes glasno opominja, da je v marsičem pomanjkljiv ter potreben sprememb.. Žal,, da je pri nas za tako važne stvari, kot so razna živinorejska vprašanja, tako malo časa in razumevanja. Resnici na ljubo pa bodi povedano, da je stvarno težko sestaviti enoten pravilnik, ki bi odgovarjal tako raznolikim prilikam, kakor so v naši prostrani domovini. Kar. je prikladno za Makedonijo, ne odgovarja v Sloveniji. Žlahtnega toplokrvca ne moremo oddati pod istimi pogoji in na isto dobo let v zasebno oskrbo, kakor konja bosanško-brdske rase, ki ga je nabavila državna uprava za 3—4000 Din, med tem ko prvi reprezentuje neprimerno višjo, pogosto celo nenadomestljivo vrednost. Tendenca mora biti, da se izdajo tudi toplokrvci v zasebno oskrbo ali pa v zakup. Na' ta način bomo skrčili število državnih plem. postaj,-ki so za oblast najdražji način plemenjenja. : Povsod naravno tudi takih plemenskih postaj ne bomo mogli opustiti. Tu bo pa potrebno pritegniti krajevne činitelje — sreske in občinske uprave, da primerno prispevajo vsaj k izdržavanju hlevov in drugih malenkosti, ki pa so delale državi mnogokrat veliko : neprilik in tudi nepotrebnih izdatkov. Glavna preosnova pa bo morala zastaviti pri »Oblastni žrebčarni« sami. Uprava žrebčarne naj bi vodila vse konjerejske zadeve in agende v Sloveniji, sodelovala pri licencovanju, premovanjih in sličnih prireditvah, kakor jih vodijo sedaj državne ergele in . kar je vršila žrebčarna vsaj deloma še danes,'in to sporazumno s pristojnim konjerejskim ali živinorejskim referentom oblastnega odbora. Osobje, činovništvo kakor ostali službeniki, {5o številu umerjeni stvarni potrebi na zavodu m mora se primerno nagraditi in zaposliti, kakor zahtevajo gospodarski interesi in posli takega zavoda. Vsako premišljevanje, ali se bo delalo 7 ali 7 in pol ur dnevno, ali se naj službene ure dele ali ne, je popolnoma odveč, nego dela se, dokler je posel. U.ver-jen sem, da bodo tudi upravni posli pod samoupravo jedniostavnejši, rekel bi skoro manj državni, kakor so današnji, ki radi malenkosti zahtevajo veliko dragega časa, delavnih sil, potov in papirja. Zavod sam pa naj postane matica* iz koje če črpati podeželna konjereja svoje regeneratorje, in pa rezerva za izločene ali na drug način za priplod nerabne žrebce. Naloga žrebčarne bo, da pripremi in preizkusi mlade plemenjake, prèdno jih izda v privatno nego. V njej se izvršujejo operacije, ki zahtevajo stalno nadzorovanje po véterinarju in lečijo dolgotrajnejše bolezni, ki se težko lečijo zunaj zlasti, Če je živinozdravnik, oddaljen. Manjša obolenja ali neznatne poškodbe pa morajo lečiti oskrbniki na svoje stroške po navodilih ondotnega veterinarja. Žrebčarna bodi zavetišče žrebcem, ki jih iz kateregakoli razloga ne moremo dati v'zasebno oskrbo, ki pa jih je še ško‘da izločiti, in pa onim, ki so potrebni za postavitev plemenilnih postaj. V žrebčarni nameščene žrebce se mora primerno in smotreno uporabljati za delo tako, da jih ohranimo v dòbri plemenski kondiciji, kajti le na ta način si moremo nadejati tudi dobrih plemenskih rezultatov- Uporabljati plemenska grla za kuluk ali jih smatrati za prevozna sredstva raznim sreskim pisarjem in drugim tipom tega kova, kakor se to na žalost danes prepogosto dogaja; ne smemo. Upravnik oblastne žrebčarne naj bi bil podrejen neposredno oblastnemu odboru, odnosno pristojnemu referentu. On odgovarja za red in brezhibno poslovanje na zavodu, zato je potrebno,- da ima do gotovih mej slobodne roke. če bo mož na mestu in če mu bo pri srcu procvit zavoda in panoge, koji služi, bo gotovo našel sredstev in potov,, da bo naše konjerejce kar naj-izdatneje podpiral v njihovih težnjah. Odklanjati pa bo moral vsako neumestno vmešavanje v notranji posel zavoda, kakor se je dogodilo to: svoje dni, da se je smatral neki korijerejec poklicanim, predlagati na žrebčarni služečega prostaka v čin četovodje. Taki in enaki slu--čaji so se dogajali- v Sloveniji po preobratu, drugje pa še danes niso to nikake izjeme. Prav pogosto smatra ta ali oni oskrbnik, da mu je državni žrebec podarjen kot nagrada za uspešno provedeno agitacijo pri volfc tvah in ne za to, da bi pospeševal konjerejo. Pazimo, da se ta državna bolest iz oddaljenih krajev naše prostrane domovine ne vtihotapi tudi pri oblastni žrebčarni. Tudi na pasemsko rajoniranje Slovenije bo treba misliti prej ali slej, toda to vprašanje prepuščam za enkrat drugim, merodavnejšim faktorjem. Da dosežemo čim prej cilj in namen, ki smo si ga stavili s prevzemom žrebčarne v samoupravne roke, je potrebno sodelovanje vseh poklicanih činiteljev, v prvem redu oblastnih organov in strokovnih organizacij in končno naroda, konjerejcev samih. Bojazen, me navdaja, da ne bodo zopet videli poedinci v tem oblastnem zavodu nov predmet, ki jim. je dan v eksploatacijo njihovih samopaŠnih namenov. In tu se otvàrja zlasti konjerejskinia društvoma in njihovim podružnicam široko polje prosvetnega dela, da s predavanji in drugim smotrenim delom poglobe razumevanje za stvar, na drugi strani pa prijavijo vse upravičene želje in potrebe podeželske konjereje in morebitne nedostatke ha tem polju na pristojnem mestu. če se bodo vsi pozvani činitelji in pa narod zavedali švoje dolžnosti,-ki smo jo prevzeli z avtonomno žrebčarno na se, nam bo uspeh zagotovljen in naš avtonomen konjerejski zavod nam ne bo v nikako breme, temveč v ponos in. dobrobit našega kmetijstva. V nasprotnem slučaju se bomo pa žrebčarne zopet tako radi otresli kakor se danes radujemo njenega prevzema v samoupravo. Šlajpah. lesenske öirke u Ljubljani in u fDariboru Po sedemletnem odmoru je Ljubljana naredila nov pričetek dne 24. in 25. "septembra 1927 s prireditvijo, ki je povsem in tudi firtahcijelno dobro uspela; to so bile kasaške dirke, pomešane s turnirskimi točkami. Slednje so obstojale v. tekmovalnem jahanju (preskušnja dresure) za dame.in gospode, v katerem si je. priborila dama gospa Lukmanova zasluženo prvo darilo. Naš daleč preko mej znani jahač podpolkovnik Seunig je jezdil svojega krasnega lisjaka .»Junaka« brez konkurence. (Junak pohaja iz žrebčarne Ljubljana). Izreden užitek je pripravila gledalcu najsijajnejša dnevna točka jahanja istega gospoda na rudečem konju Senjanin - Iva. Ta pohaja iz državne kobilarne Kara-djordjevo in je določen, da bo zastopal jugoslovanske barve prihodnje leto na olimpijadi v Amsterdamu. Dalje'jè vozil gospod komandir Kostič 4 plemenske žrebce žrebčarne v Selu pri Ljubljani na lep in strokovnjaški način v četverovpregi. Nato je prišla na vrsto dirka v galopu čez zapreke, dalje nekaj hitrih krogov z dvema. plemenskima žrebcema Posilni in Makfilka iz žrebčarne v Selu ter predvedba plemenskega žrebca iz Lenarčičeve kobilarne lipicancev na Vrhniki. Kasaške dirke so se vršile po sledečem sporedu in s sledečim izidom: I. Darilo Ljubljane 3000 Din. Originell (Fr. Skoberne) 1 : 46.5 I. Nelka (Al. Slavič) 1 : 48 II. Lumpi (S, Mužek) 1 : 44.5 III. Dragolina (Al. Jurša) % : 48.5 IV. Te dirke se je udeležilo 10 konj, med temi je bilo 8 kmečkih. II. Darilo Maribora 3500 Din. Dolly (Kobilarna Turniš) 1 : 33.6 I. Sonja (Fr. Skoberne) 1 ; 33.7 II. Bogdaj (Iv. Koražija) 1 : 37 III. Bessie (I. Weitzl) 1 : 40.5 IV. III. Prodajna dirka 2500 Din. I. heat. Bogdaj 1 : 40.5 I. Lumpi 1 : 46.2 II. Dragolina 1 : 49.5 III. Nandi (J. Novak) 1 : 53.7 IV. Gyurka (Al. Pavlin) 1 ; 41 V.1 Drugega dne: I. Darilo Slovenije 5000 Din. Bešsie 1 : 88.7 I. Dolly 1 : 32.2 II. Bogdaj 1 : 34.2 III. Originell 1 : 41.7 IV. II. heat. Bessie 1 : 37.5 I. Originell 1 : 40 II. Dolly 1 : 35.2 III. Lumpi 1 : 39.4 IV. V celoti je bilo 9 konkurentov. V konkurenci je bila določena sledeča končna razvrstitev: Bessie, Dolly, Originell, Bogdaj. II. Tolažilni handicap 2500 Din. Gyurka 1 : 35.5 I. Puca 1 : 50 II. Nandi 1 : 50.4 III. Zora 1 : 53:5,1V. Dirke se je udeležilo 7 konj. Na vstopnini, se je nabralo 40.000 Din. Dirke v Mariboru dne 2. oktobra 1927. I. Darilo Karla Paehnerja 3000 Din. I. heat. . Dolly (Turniš) $ : 35 I. Sonja (Fr. Skoberne) 1 : 37 II. Gyurka (Paulin) 1 : 35.2 III. Bogdaj (Koražija) 1 : 42 II. heat. Dolly 1 : 38, Bogdaj 1 : 39.5, Gyurka 1 : 37.7. — Izid: Dolly, Bogdaj, Gyurka. II. Darilo Ljubljane 3100 Din. Diabolo*(Turniš) 1 : 42 Nelka (Al. Slavič) 1 ; 41 Pregleò premouanj, Konjerejskega òrustua za mariborsko oblast u letu 19Z7. 1 4-j I Hfl O H Datum Kraj premovanja Prigon v skupinah Premovanih v skupinah Izdanih diplom v skupinah . Izdanih priznanic v skupinah Izplačanih premij drugih P 2. 3. 4. 5. vkup 1. 2. 3. 4. 5. vkup n 2. 3. 4. 5. vkup 1. 2. 3. 1 4. 5. vkup Din P Din P i 3. sept. Ljutomer 25 19 18 21 17 100 14 15 13 18 7 67 1 1 1 — 3 — 3 2 — — 5 8130 —; 50 — 2 5. n Šmarje 19 14 12 10 \— 55 11 5 9 5 — 30 1 —rY — — — 1 — 1 —, — — 1 3570 — — — 3 Il n Pt.uj 23 18 14 12 4 71 12 12 6< 7 3 40 — 1 — : : 1 4 |I1 — — 4 4650 — — — 4 14. o ' Ormož 13 13 15 10 4 55 12 11 11 7 3 44 1 2 1 1 5 2 2 3 2 — 9 6220 — —j — 5 21. n Konjice 9 7 5 1 1 23 7. 7 5 1 1 21 2 1 1 ||f| — 4 — 2 2 V-" — 4 3420 —j — 6 22. 99 Žalec 2 8 8 1 — 19 2 8 : 7 1 — 18 — 1 1 — — 2 1 3 1 pl — 5 4750 — 400 — Vkup . . . 91 79 72 55 26 323 58 58 51 39 14 220 5 6 4 1 16 3 15 8 2 — 28 30740 — 450 — Tek. št. 1 I Datum Kraj Od izplačanih premij je dalo: Od izplačanih drugih prej Opomba država oblastni odbor denarni zavodi občine zadruge in kmetijske " podružnice drugi okrajni zastopi Vkup kovači izr.podp. za rejo Vkup Din 1 p Din j'p Din 1 p Din p Din 1 p Din P Din p Din j p Din p Din |p Din | p 1 3. sept. Ljutomer 2330 — 500 — 850 — 1650 1300 n ■ — — 1500 — 8130 — 50 — — 50 — lepo, mat. dober ali zelo dober 2 5. 99 Šmarje 1570 — — — 300 M • — — — '— — 1700 —: 3570 — — -H — — — — lepo, srednji materijal 3 13. n Ptuj 1550 — 500 — i m — 100 — — — — 2500 m 4650 — y & — — — — » »' 99 ■ 4 14. ' jjj Ormož 2720 — 500 — 1000 — 500 P 1 -e — — — 1500 — 6220 -r- ■ — — — — Ijp — lepo, materijal izboren j 5 21. 99 Konjice 920 — 500 — — — — 2000 — ■ —i. — ■ — — 3420 — — n — — — — lepo ! 6 22. » •• Ža|ec 650 — 500 — —, —. • — — ■— .r- — 3600 Hi 4750 200 — 200 — 400 — lepo, materijal dober Vkup,. . . 9740 2500 — 2150 liili — 2250 f- 3300 — — 10.800 30.740 — 250 — 200 — 450 — One IS. Òccembro 192? „Konlerelec»_________________________________________binàri S .. . Bessie. (E;..Weitzel) 1_ : 41.5 Originell-‘(Fri Skoberne) 1 : 42.5 : • Princa (I Novak) l§F: 47.5 Dragolina (Ali Juršaif 1 : 43 I j..,' Princa; (J: Novak) 1_ : 46.5 ,. § Nandi (T; Novak) 57 I I, Krasna 2i00 . ; 7 Kralj, Elsa. • ; IV. Darilo Zagreba 2500 Din. ;; ;■ lì (Sonja-Originell (Fr. Skoberne) i II. Bessie-Fortuna (Filipič) III. Süsses Mausi-Granatin- (grof Jankovič) ! 46.3 IV. Diaboló-Jaròmer (Tnrriiš) T : 53 (Siedili so':; Nandi - Princa, Bogdaj* 4 Riza. P - . ; ; Rossmanit. j Ji;/ O čistih pasmah. : 1 Ing. agr-, Benedikt Wenko, Maribor. V prvi letošnji številki »Konjerejca« je objavil gosp. drž; veterinar I. Kenda v Konjicah razpravico pod naslovom r>0 čis.tih pasmah«. Razpravlja p pojmu'»čista pasma«, o različnih nazorih v tem pogledu v teku stoletij in o možnosti ustvarjanja novih pašem potom kričanja. V$a» ta..rVprašanja .niso ravno praktične važnosti, predstavljajo pa izredno zanimivo teoretično poglavje živinoreje.. ^-v.- : G.! Kenda pride do svojih navedb in zaključkov na bodlagl '.Erancoške -sfrokovne literature, ki mi žal ni znana. .Nekateri njegovi nazori pa nasprotujejo temu, kar ugotavlja moderna nemška literatura. Zato smatram za umestno, da te divergence š par besedicami òsvètlim, tò tembolj, ker je-obče priznano dejstvo, da je nemška kmetijska veda na višji stopnji od francoske. V drugem odstavku razprave trdi g. Kenda, da so bili podani temelji za smotreno vzgojo prvih pasem z (ustanovitvijo". »Ž r e b č a r n«. : To bi bilo pravilno,,.če stavimo mesto besede »žrebčarna« (= Hengstendèpot) besedo' »kobilarna« (— Gestüt). V naslednjem .odstavku pravi g. pisec, da je bil leta 1.7 91 ustanovljen na Angleškem prvi rodovnik takozvani »Stud-Book«, v katerega so se vpisovaji le potomci določene pasme. Ta navedba nasprotuje vsemu, kar sem doslej o predmetu čital. Zato hočem prav nakratko navesti zgodovino angleškega polnokrvca, kakor jo,, jaz. poznam. Prvi začetki angler iškega polnokrvca padajo okoli leta 1680. ifakrat so- An? .gležf.pfičeli uvažati orijentalske; konje v večjem številu* Istočasno so pričenjali organizirati dirke» Zmagovalce v; teh dirkah so vporabljali za pleme in tako so pričeli Sfplemensko odbiro-po hitrosti. Leta 1793 (ne 1791) je; izšel, prvi zvezek * General-Stud-Book«. V to knjigo : je, bilo sprejetih 6 in pol. tisoč konjev-zmagovalcev, s predniki vred. V G e n e r a l -S t u d - B o o k u i z leta 1793 torej ne najdemo potomcev določenih čistih pisem, j ampak-; nasprotno ne glede na pasmo le n.a I h iit r e j š e konje. Od-žrebeev je bilo n. ,pr. 80 aràbcev, 41 berberjev, 28 turkov in 4 perzijci. Torej enotnost le v toliko, da šo bili Vsi orijentalske krvi! -Med kobilami šor bile celo take, ki šo imele; več ali manj krvi srednjeevropskega težkega konja (okcidentalca). Poznejših zvezkov »GeneraJ-Stud-Book« je bilo ,do leta 1920 objavljenih še 22 na Angleškem, 17 v Fran-, cijji, 1*J:v:.Ameriki,,-11 v Avstraliji, 16 v Nemčiji, 15 v Avstriji, 14 v Rusiji, 2 v Belgiji, ? v Italiji; 2 v Romuniji, ' 6 v Argentinijl in 5 v Novi Zelandiji,'V te poznejše zvezke so bili sprejeti izključno le konji, ki so 'izpolnili dva pogoja: prvič izvirati so morali od konjev vpisanih ■ v" prvi zvezek »General-Stud-Book« in drugič dokazati so morali svojo hitrost. Na e ks t e r i j è r se ni n i -kdar polagalo velike važnosti, . še manj načisto pasmo. Vkljub temu -je seveda dandanes s t op a sem s k a« žival. Do . tega izenačenja prvotnih angleški •porriöRtVec.*.v'präkTl5fftM' šjrfišlu besede »či-heterogenih elementov je pripomogla" skozi številne generacije strogo izvedena enostranska' plemenska odbira po hitrosti, nadalje intenzivna krma v zvezi s treningom in morda tudi podnebje. V strogo znanstvenem oziru pa Anglež iše danes ni čistokrvna žival.Oblika g lave in šesti bočni vretenec pri nekaterih in-dividujih še dane s