Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.



Glajs Naroda
List Slovenskih delavcev v oimeriki


The first Slovenic Dafl/* m
the United States. Issued every day except Sundays and Holidays.
FI8AXCTB: 1X79 1EOTOB.
Entered M Soccynd-Claaa Matter, September 21, 1903, at the Poet Office at New York, N. Y-, under the Act of Congrea of March 3, 1879.
HO. 93. — ŠT2V. 93.
NEW YORK, MONDAY, APRIL 20, 1908. — V PONEDELJEK, 20. MAL. TRAVNA 1908.
TELEFON PISARNE: 1*7» 2JB0T0S, VO LUME XVI. — LETNIK XVX
Velikonočna parada. Kljub slabemu vremenu.
DA8HLAVN0 VČERAJŠNJE VREME NI RILO UGODNO, SO LJUDJE KAZALI NA 5. AVE. SVOJE NOVE OBLEKE.
Paradi je prisostvoval tudi milijardar John D. Rockefeller.
VSTAJENJE.
V	našem mestu smo imeli včeraj slabo vreme, tako da ni izgledalo, kakor da imamo Veliko noč. Tu pa tam je tudi nekoliko deževalo, toda kljub temu se je na 5. Ave. vršila tradicijo-nelna velikonočna parada kot ostanek iz starih in srečnih kolonijalnih Časov. Paradi je včeraj prisostvovalo eelo več ljudi, kakor druga leta. Med šetalci, kteri so imeli naravno vsi nove obleke, je bilo opaziti tudi starega milijardarja Roekefellerja, kteri ina-če skoraj nikdar ne pride na ulieo tako, da bi šel peš. Najbogatejši človek na svetu je šel po 5. Ave. peš s svojima vnukoma v cerkev baptistov k službi božji. Krog njega je šlo šesf detektivov, kteri so čuvali, da se mu ni nič žaleča zgodilo. Milijardar je bil pri najboljši volji. Na poti je večkrat obstal in pozdravil svoje prijatelje. Ko je bila služba božja končana, je Roekefellerja pričakovala njegova kočija pred cerkvijo, toda kočijo je poslal domov in odšel peš.
V	ostalem Velika noč naravno ni bila taka, kakor je bilo želeti, kajti solnca ni bilo nikjer, dasiravno ga je vsakdo pričakoval. Vsa mladina se je pripravljala na parado in na šetnjo po eesti milijonarjev, ko je pričelo deževati. Vendar se pa na dež ljudje niso ozirali in na stotisoče po najnovejši modi oblečenih ljudi je prišlo na imenovano Avenue. Vse je bilo okrašeno s cvetlicami in kakor so časnikarji izračunili, so veljale samo one cvetlice, ktere so imele dame pri sebi, nad milijon dolarjev, to tembolj, ker je prišla večina cvetlic iz tropičnih krajev. Floristi radi tega niso imeli krize kakor vsi drugi, ki nimajo opraviti s prodajo cvetlic.
V	ostalem je pa očete rodbin veljala Velika noč ravno toliko kakor Božič, kajti nove obleke so bile po nekoliko še dražje, kakor božična darila.
ROMANTIKA NA ELLIS ISLANDU.
Na naaelniakem otoku se je izkrcala nevesta, ki ima |15,000.
Včeraj je na naselniški otok Ellis Island v newyorskej Juki prišla najbrž najbogatejša naselnica, kar jib je bilo še kdaj na otoku.
Ida Ruffy, 22 let stara deklica iz Švice, je včeraj prišla za svojim ljubljenim zaročencem. Amy Bouetom. Ljubila sta se že dve leti. Ker pa oče Boueta ni dovolil, da vzame za ženo deklico, ki nima denarja, je poslal svojega sina pred tremi leti v Ameriko, da pozabi na svojo ljubico. Amy Bouet je dobil v New Yorku po priporočilu svojih prijateljev kmalo izvrstno službo ter bil že namenjen pisati svoji izvoljenki. da pride za njim. da si ustanovita tukaj domače ognjišče. Toda deklica ga je prehitela. Pred kratkim časom je namreč podedovala 15,000 dolarjev od ^evoje premožne tete in takoj je dobila svoto izplačano; nato je hitela v mesto Hamburg ter se na parniku President Lincoln ukrcala za Ameriko. Ker pa njen zaročenec ni dobil pravočasnega poročila o njenem od potovanju, se nevesti s 15,000 dolarji ni pustilo izkrcati in morala je z drugimi naseljenci na Ellis Island kljub mnogim njenim solzam. Od tu so obvestili njenega ženina, ki je kmalo za tem dospel po svojo izvoljenko. o ■ ' Po požaru v Chelae*.
Boston, Mass., 19. aprila. Do včerajšnjega dne so nalli v razvalinah sgorelega mestnega dela Chelsea 11 mrtvecev, toda pogreša se še 76 oaoh. Policija js uverjena, da bodo vagino mrtvecev naŠE v
Samomor duhovnika. Tragična zgodba,
V NEW JERSEYU JE ZBUDIL VELIKO SENZACIJO SAMOMOR PRESBITERI-JANSKEGA DUHOVNA.
Baje ga je gnala v smrt grožnja ljudi j. ker je prelomil zakon-' sko obljubo.
PREISKAVA.
Rev. Geo. \Y. Thomson, pastor prve presbiterijanske cerkve v "Wood-burry. N. J., se je pretečeni petek ustrelil v hotelu Newton. Zjutraj so ira dobili mrtvega v njegovi sobi. Sumi se, da se je duhovnik umoril, ker so mu pretili s tožbami radi prelomljene zakonske obljube. Coroner je pa izjavil, da je svečenik zvršil svoj čin v stanju, ko se mu je omračil duh.
Prejšnji teden je Rev. Thomson naznanil. da se namerava v kratkem poročiti z ovčico svoje fare, bogato vdovo Mrs. Kenvvorthy, ki je imela baje 500,000 dolarjev premoženja. Pa->tor je bil vdovec že tri leta in je dalj časa dvoril omenjeni vdovi. Ker pa se je slednji čas premislil glede ženitve, ga je prijel brat vdove ter mu očital nezvestobo ter groz.il s tožbo. —
Oh jed nem se je oglasila druira članica pastorje ve cerkve in trdila, da ima starejše pravice do pastorja kot vdova Ken worthy. Trdila je ob jed-nem, da je pastor njej obljubil zakon /e pred dvema leti. Tudi ona je pričela irroziti s tožijo, če ne vzame njo v zakon.
I'lxuri pastor je nato zginil iz svoje župnije, se nastanil v hotelu v bližnjem mestu, kjer je nato drugi dan p.. svojem prihodu zvršil samomor.
Posledice panike. Gospodarski položaj.
V NEW YORKU JE BILO POSLEDICE FINANČNE KRIZE NAJBOLJ OBČUTITI.
Na tisoče ljudi je bilo brezposelnih in vse polno jih je še brez dela.
ORGANIZOVANO DELAVSTVO.
Albany, N. Y.. 20. aprila. Oddelek newyorske vlade za delo je ravnokar izdal svoje četrtletno poročilo o položaju delavcev, v kolikor pride oiga-nizovano delavstvo v poštev. Takoj v početku poročila je videti, kako prozno je uplivala finančna kriza tudi na organizovano delavstvo. Tekom prvih šestih mesecev minolega leta je bila brezposelnost v državi New York nekoliko večja, kakor v istem času prejšnjega leta, vendar se je pa položaj hitro izboljšal, tako da je bilo končno le nekaj nad 7% organizova-nih delavcev brez dela. To je bilo opaziti zlasti pri stavbene j obrti, toda le do avgusta, nakar je delo hitro prenehovalo. Tedaj se je pričel tudi veliki štrajk telegrafistov in število brezposelnih se je hitro pomnoževalo. Nato je pričela postajati brezposelnost po tovarnah za obleke vedno večja in sedaj se je pričela tudi finančna kriza, vsled ktere je brezposelnost pri vsakej obrti čudovito hitro naraščala, zlasti pa tudi med člani dobro organiziranih delavcev.Kon-cem decembra je bilo nad 32% organi zovanih delavcev brez dela in zaslužka in za mesto New York je bilo to število še večje.
Tekom lanskega leta ni bilo toHko štrajkov kakor prejSnja leta, kajti vsakdo, ki je delal, je bil srečen, da ima sploh delo, tako da ni imel mnogo časa premišljati o štrajkih.
IEB10S
nikaHh sftnMtl ako
kupiš vožni listek za svojce ali prijatelje is stare domovine v Z jed. države, pri FR. 8AKSER CO., 100 Greenwich
St, New York.
Washingtonske novosti. Program kongresa.
ROOSEVELTOV PROGRAM Z OZIROM NA POSLOVANJE KONGRESA NE BODE V S F E L.
Predsednik je postal v novejšem času nepričakovano miren.
MU NE ZAUPAJO.
Washington, 20. aprila. Predsednik Roosevelt je postal v novejšem času čudovito miren in tih, seveda le v kolikor pride pri tem v poštev kongres. Odme%i njegove burne poslanice iz meseca januarja, s ktero je kritiko-val vse naše javno življenje, so sedaj utihnili. Po onej poslanici je prišla na dan še jedna, ki je pa bila popolnoma krotka, ktera je člane kongresa ponekoliko umirila, tako da so se prepričali, da je predsednik uvidel, da je večina njegovih postavodajal-skih želja neizvedljiva.
Vendar pa člani kongresa predsednikovemu sedanjemu mirovanju ne zaupajo in so uverjeni. da je postal Roosevelt velik diplomat in da pome-nja sedanji mir nekak mir pred viharjem, kteri bode mogoče še hujši, kakor je bil prejšnji.
Zbornični predsednik je s sedanjim položajem izredno zadovoljen, ker pa predsedniku ni zaupati, žele vsi vodje v kongresu, da se zasedanje kmalo konča, ker le na ta r.ačin bode mogoče doseči zaželjeni mir pred predsednikovimi poslanicami in željami. Ako se zaključijo kongresove seje brez posebnih odredb predsednika, potem je s tem dokazano, da so se vsi Roose-veltovi načrti izjalovili.
Razstrelba v rovu Woodland Mine, Pa.
V IMENOVANEM PREMOGOVEM ROVU, KI JE LAST D., L. & W. ŽELEZNICE, SE JE PRIPETILA RAZSTRELBA
Pri tem je bilo pet delavcev nevarno ranjenih.
NEPREVIDNOST.
Wilkesbarre, Pa., 20. aprila. V pre-mogovem rovu Woodland, ki je last Delaware, Laekawanna & Western železnice in ki se nahaja blizo tukajšnjega mesta, se je včeraj pripetila jaka razstrelba, ki je nastala vsled neprevidnosti nekega delavca, ki je odprl v rovu svojo varnostno svetilko. Razstrelba je bila tako jaka, da je razdejala del rova, tako da v nadalje nekaj časa v njem ne bode mogoče delati.
Pri razstrelbi je bilo pet osob ranjenih, in sicer tako težko, da bodo trije premogarji najbrže umrli. Smrtno ranjeni premogarji so: Thomas Walsh, Verned Harvey in Frank Sullivan. Premogarji so bili zaposleni s tem, da razstrele nek nov hodnik. Po razstrelbi so našli v rovu odprto svetilko in iz tega družba sklepa, da so za razstrelbo odgovorni delavci, ki so baje prišli v rov z odprtimi svetilkami. Najbrže se je pa svetilka vsled razstrelbe razbila in tako je postala šele potem "odprta", ko je bilo že vse končano. V rovu je bilo še mnogo drugih delavcev, kterim se pa ni nič zalega zgodilo.
Prošnja rojakom.
Newyorski cerkveni odbor je razposlal slov. katol. podpornim dru-štvam in dragim rodoljubom znamke v prodajo in to na korist slovenske cerkve v New Yorku. .Cerkveni odbor je v nadi, da slavna društva in njih radodarni požrtvovalni člani ne bodo odrekli malih prispevkov na korist slov. cerkve v New Yorku.
Slovenska kolonija v New Yorku in Brooklynu ter okolici se je zadnja leta zelo pomnožila in je na času, da si postavimo svojo cerkev, a to za-moremo storiti le s pomočjo druzih rojakov. .Na čeln cerkvenega odbora je naš čislani rojak Rev. ALOJZIJ BLAZNI K, kteri bode, kakor hitro dozidamo zaželjeno in potrebno cerkev, tudi naš dušni pastir kaker je bil dosedaj, dasi žalibog redno oskrbuje službo božjo med Slovaki v mestu Ha ver straw, N. Y., a radi bi ga vedno imeli med nami. To bodemo dosegli, kakor hitro imamo svojo cerkev. Zato se obračamo do vas, dragi rojaki, s prošnjo, da nam pomagate, da dobimo svojo božjo hišo Z veleštovanjem
Newyorski cerkveni odbor.
Vihar in povodnji
na jugozapadu.
PRI PORT WORTHU, TEXAS, ŽE DVA DNI NEPOPISNO DEŽUJE IN VSLED DEŽEVJA JE NASTA-LA P O VODENJ.
Na stotine hiš je pod vodo; brzojavne in telefonske naprave so razdejane.
V KANSASU.
Avstrijska konzul odpotoval S parnikom Alice od Austro-Američane je minolo soboto odpotoval v Avstrijo newyoriki avstrijski konzul O'Carroll, kteri ostane nekaj časa v Avstriji na dopustu. Potoval je z imenovanim parnikom, ker je znano, da je potovanje na parnikih imenovane družbe udobno in prijetno.
Z istim parnikom je potovalo tudi nad 700 potnikov, med kterimi je bilo 80 Slovencev in .Hrvatov, ko ji so kupili listke pri tvrdki Frank Sakser Company v New Torkn.
Fort Worth, Tex.. It), aprila. Skoraj po vsej državi Texas že dva dni tako dežuje, da kaj tacega tudi najstarejši ljudje ne pomnijo. Vsled dežja so povsodi nastale - velike povodnji, ki so napravile velikansko Škodo. Vse semkaj vozeče železnice so bile radi pokvarjenih tirov prisiljene svoje vozne rede spremeniti ali pa promet popolnoma ustaviti. Vihar je tudi potrgal skoraj vse brzojavne in telefonske žice. Vihar je bil skoraj tako jak, kakor tornado in dvajset minut potem, ko je pričel divjati, sta izstopila dva potoka, ki tečeta skozi mesto Clebrun in sta preplavila 600 hiš. V zapadnem delu mesta je bil nastanjen nek cirkus, toda voda je šotor takoj podrla in pri tem sta ušla dva leva naravnost v mesto, koder sta po ulicah nepopisno rujovela, Laku Ju ao ljudje na vse strani bežali. Samo cirKos ima nad $12,000 škode. Tudi tukajšnja reka Trinity narašča izredno hitro, tako da je policija u-kazala prebivalstvu, naj hiše, ki se nahajajo v nižjih delih mesta, nemudoma ostavi.
Iz East Fort Wort h.i je moralo bežati nad 3000 ljudi, kteri so vse, kar so imeli, prepustili vodi. V kolikor je bilo dosedaj mogoče dognati, so utonile štiri osobe.
Mineral City je pod vodo. Pri Clebrun u je skočil nek vlak Santa Fe železnice raz tir. Pri tem sta bila strojevodja in kurilec ubita. Škodo, ktero je napravil vihar na polju, se že sedaj ceni nad milijon dolarjev.
Independence, Kans., 19. aprila. Včeraj je tukaj in v okolici divjal vihar z dežjem in točo, ki je bil skoraj tako jak, kakor tornado in je napravil velikansko škodo. Vihar je razdejal več manjših poslopij. Raz jedno tovarno je vihar odnesel streho. Ranjen ni bil nihče.
Italija in Turčija. Italijanska demonstracija
ITALIJA JE POSLALA PROTI TURČIJI DEVETNAJST VOJNIH LADIJ V SVRHO DEMONSTRACIJE.
Vojaštvo bode zasedlo nek mali otok ob m al o azijskem obrežju.
ITALIJANSKE POŠTE V TUR— Čl JI.
Čreda slonov pobegnila.
Riverside, Cal., 18. aprila. Včeraj je nastal velik požar na posestvu Standard Oil Company, pri kterem se je razletelo vež kotljev, napolnjenih s petroljem. Vsled poka, ki je nastal, je podivjala {reda slonov v bližnjem cirkusu, ki so pobegnili, pri čemur je bila pohojena od mogočnih ta carjev neka deklica. Podivjani sloni so pohodili še vei osob. Končno so slone sopet poloviH. Skoda na petroljn je $00,000.
Rim. (Italija) 19. apr. Italijansko vojno brodovje je dobilo povelje, da odpluje na turško vodovje in da tam priredi demonstracijo proti Turčiji. To je Italija storila vsled tega ker jej Turčija ne dovoli ustanoviti na turškem ozemlju italijanske poštne urade, kakoršnje ima v nekterih krajih tudi Avstrija.
.Sedanja demonstracija proti Turčiji nima ničesar opraviti z položajem v Tripolisu, kjer so domačini nedavno umorili nekega italijanskega misijonarja, ki je prišel tja da bi mohamedane preobračal in kjer turške oblasti strogo postopajo proti oniin domačinom, kteri prodajajo svoja zemljišča Italijanom.
Tukajšnji poslanik Turčije izjavlja. da njegova vlada ni nikdar dala kakej vlasti privilegij ustanovljati na turškem ozemlju inozemske pošte, in da proti temu dosedaj še ni protestirala. Vse ostale vlasti ki imajo v Turčiji svoje pošte, so preje prosile vlado za tozadevno dovoljenje.
Rim, 20. apr. V četrtek odpluje veliko italijansko vojno brodovje pod poveljem admirala Greneta na turško vodovje, da priredi tam demonstracijo proti Turčiji. Brodovje bode štelo jednajst večjih vojnih ladij in osem torpedolovk. Xa brodovju bode 7000 mož. Brodovje dobi nalog da zasede v slučaju potrebe kak mali otok ob obrežju. Vendar so pa tukaj prepričani, da bode Turčija uvidela svojo pomoto, tako, da do energičnih korakov ne bode prišlo.
V Italiji so bili že več let prepričani, da ima Turčija od mednarodnega, položaja le koristi in da se na italijanske želje nikdar ne ozira. Vlada je nadalje tudi uveTjena, da ne bode prišlo do komplikacij z ozirom na balkansko vprašanje in povdarja, da je njena nakana le miroljubna. Italija je tudi razžaljena, ker se Turčija upira italijanskej mi-rovnej politiki v Tripoli. Turčija dosedaj ni pustila nikjer na svojem ozemlju otvoriti italijanske pošte in ako je Italija to skušala storiti, so Turki to preprečili z vojaštvom. Na vse to Italija ne more odgovoriti drugače, kakor z demonstracijo, ktero bode sedaj priredila.
Petrograd, 20. apr. Ve»t, da bode Italija priredila proti Tnrciji demonstracijo. je iznenadila tukajšnje vla-dine, kakor tudi vojaške kroge, kajti dasiravno je bilo znano, da ima Italija z Turčijo neprilike, se tu ni mislilo, da pride do demonnstracij. Značilno za "prijateljstvo", ki vlada med Italijo in Avstrijo ter Nemčijo, je. da priredi Italija demonstracijo baš v času, ko se mudi nemški cesar na otoku Krfu, oziroma v neposredne j bližini Turčije. Tukaj se zatrjuje, da se mora tudi Rusija ravnati po italijanskem vzoru in energično nastopiti v balkanskej politiki. ^ Carigrad, 20. aprila. Vlada je skušala dobiti zopet kontrolo premogo-vih rovov v Ergeli, 128 milj daleč od Carigrada, in vsled tega je prišlo zopet do velikih diplomatičnih neprilik med Turčijo in Francijo. Pri imenovanih premogovih rovih je zaintere-sovana neka francoska družba z 10 milijoni dolarjev in francoska vlada podpira koncesijonarje, kteri rove ne-čejo prodati nazaj Turčiji.
Francija je radi tega sklenila, da v nadalje Turčiji ne da na razpolago francoskega denarja in francosko poslaništvo je naznanilo Turčiji, da bo Francija za vsaki dan zavlačevanja te zadeve zahtevala po $2500 odškodnine in poleg tega tudi svoto 2 milijona 800 tiso? dolarjev kot odškodnino za zgube, ktere ima družba. Ta zadeva je tembolj značilna, ker se je pričela Francija za njo ravno tedaj zanimati, ko sta tudi Italija in Rusija nastopili proti Tnrfiji,
Rusija in Perzija. Rusko posredovanje.
RUSI SO PREKORAČILI PERZIJSKO MEJO NA PODLAGI RUSKO - ANGLEŠKE ZVEZE.
Rusija zahteva, da vlada v severnej Perziji popolni mir.
NOVI BOJI.
Petrograd. 19. aprila. Ministerstvo inostranih del se sedaj ne zanima za nijedno stvar tako, kakor za malo vojno, ki je nastala med perzijskimi Kurdi in ruskimi obmejnimi posadkami in ki se vrši sedaj na perzijskem ozemlju, ker so ruske čete prekoračile perzijsko mejo. Ruske čete >o prekoračile perzijsko mejo na podlagi zveze, ktero je sklenila Rusija z Anglijo in glasom ktere ima pravico vsaki čas posredovati v severnej Perziji. Vojaške operacije smatrajo tukaj le za stranskega pomena in so uverjeni, da bodo kmalo končane. Rusija je prepričana, da jo bode pri vseh njenih" korakih podpirala An-glija in da se v to zadevo ne bode vmešavala kaka druga vlast.
Ministerstvo inostranih del dosedaj še ni dobilo poročil o kakih novih bojih. Kakor poroča ruski poveljnik vojaštva v Perziji, so vsi Kurdi ob meji ostavili svoje vasi in bežali v gorovje. Rusko poveljuištvo je še vedno na perzijskem ozemlju.
Tiflis, 19. aprila. Položaj na ruskej meji se ni poboljšal, kajti Kurdi še vedno niso pregnani. Ko so po porazu po ruskih četah bežali v gorovje, so se včeraj zopet zbrali in obnovili napad na Belezuvar. toda rusko topništvo je takoj pričelo bombardirati in je zopet popolnoma razdejalo več kurdskih vasi.
Ruski poveljnik je sedaj dobil povelje, da mora tolpe Kurdov razgnati in popolnoma uničiti. Vlada mu je poslala nove čete iz Baku in Lenko-rana. Tudi pomožne čete iz Baku so odšle v Perzijo.
Rusi so v dosedanjih bojih imeli sedem vojakov ubitih.
Kakor poroča ruski poveljnik iz zasedenega perzijskega ozemlja, ta-mošnje perzijske oblasti ne vedo kaj početi in v vsej pokrajini vlada popolna anarhija.
Generalni poročnik Mišeenko, generalni guverner v Tiflisu, je odpotoval v pokrajino Kars, da nadzoruje osobno vse ono, kar bode Rusija ukrenila ob perzijskej meji, to tembolj, ker je pričela tudi Turčija na drugej strani meje z mobilizacijo. Sedaj so ruske oblasti prepričane, da turška mobilizacija ni naperjena proti Rusiji. —
NAŠE VOJNO BRODOVJE JE DO SPELO V LOS ANGELES.
Prebivalstvo imenovanega mesta je vojno mornarico kar najlepše sprejelo.
Los Angeles, Cal., 19. aprila. Vče raj popoludne ob 3:20 dospelo je naše vojno brodovje iz San Diega v tukajšnje mesto in se je usidralo pri San Pedru. Obrežje je bilo polno Ijndi. kteri so nepopisno burno pozdravil, vojne ladije. Jadranke in vlačni par-niki, kakor tudi neštevilne yachte so plule brodovju že nasproti. Vreme je bilo poletno in krasno in tako so prišli ljudje iz vseh bližnjih krajev semkaj, da vidijo prihajajočo morna rico. Še nikdar ni bilo v tukajšnjem mestu opaziti tolike navdušenosti, kakor sedaj. Na da bi mayor proglasil dan za postavnj praznik, je v mestu vse delo počivalo in meščani so s svojimi rodbinami odšli na obrežje. Že več ur, predno se je brodovje pojavilo na obzorju, se je na obrežju nabralo najmanj 50,000 ljudi, kteri so prišli, da pozdravijo brodovje.
Oflcijelne slavnosti, a kterimi bode tukajšnje mesto pogostilo naše mornarje, se priSno šele v ponedeljek. Za mornarje, ki se bodo vsaki dan izkrcali, je skrbljeno, da 3e bodo kar najlepše zabavali.
Iz Avstro-Ogrske. Dvoboj z banom.
HRVATSKI ZAN SE JE SPEL Z VODJO SABORSKE OPOZICIJE IN GA POZVAL NA DVOBOJ.
Poslanec Medakovič je v svojem glasilu madjaronskega lopova razžalil.
VET.TKOSRBSKA AGITACIJA V HERCEG-BOSNI IN DALMACIJI.
Zagreb, 19. aprila. Hrvatski ban, madjaron Pavel Rauch, kteri. odkar je postal ban, radi svoje nepriljub-ljenosti in madjaronstva. Še ni prišel iz zadreg, se mora vrhu vsega tega končno tudi dvobojevati. Sedaj je pozval vodjo opozieije, poslanca Meda-koviča, n;i dvoboj, ker ga je baje slednji v svojem glasilu težko razžalil. ako se Ranch sploh raz/.aliti more. Vsled dvoboja so postale politične str usti še b<dj razburjene in nasprot-stvo je - sedaj še večje, kakor je bilo preje.
Vse prebivalstvo jedva čaka, da se vrši dvoboj in vsa dežela iskreno želi, da bi ban pri dvoboju dobil svoje že davno zasluženo plačilo.
Budimpešta, 19. aprila. Trgovinski minister Košut je odšel na potovanje po Herceg-Bosni in Dalmaciji, da se informuje o velikosrbskem gibanju, ktero se čudovito hitro razširja in postaja vedno večje. Ogrska vlada smatra to gibanje za njen obstanek, oziroma za obstanek ogrske države, skrajno nevarnim, kajti, ako se posreči izvesti vse srbske načrte, potem je ogrska država najmanjši srbski sosed, s kterim Srbom ni treba računati.
Dunaj, 19. aprila. Minister inostranih del, čifut Aehrenthal, se mudi še vedno v Budimpešti, vendar pa ni upati, da bi njegova misija vspela. Ako bi minister inostranih del ne vspel s svojimi predlogi, potem je pričakovati, da pride do kabinetne krize. Minister želi, da se častnikom plača na vsak način poveča, o čemur pa na Ogrskem nečejo ničesar vedeti, ker je vsakemu znano, da častniki ne zaslužijo večje plače za svojo večno brezdelnost in sedenje po kavarnah.
Dunaj, 19. aprila. Cesar Fran Jo-sip je poslal vdovi ustreljenega gali-škega namestnika grofa Potockega lastnoročno pisano pismo, s kterim izraža svoje sožalje radi nepričakovane smrti njenega moža, ki je moral umreti, kakor znano, radi zatiranja Malorusov v Galiciji. Pismo je pisal cesar istega dne. ko so Potockega v Lvovu pokopali.
Budimpešta. 20. aprila. Med soci-jalisti na Ogrskem je zavladala, nepopisna ogorčenost, kajti sodnik v Ba-kesu je socijalistom prepovedal zborovanje, ktero bi se moralo včeraj tamkaj vršiti.
Svojo prepoved je sodnik utemeljil s tem, da bi kongres socijalistov žalil verska čustva prebivalstva, to tem bolj, ker je bila včeraj Velika noč. Socijalisti so radi tega ogorčeni in bodo v parlamentu nemudoma vložili interpelacijo, to tem bolj, ker so se zamogla vsa druga zborovanja mirno vršiti.

Denarje v staro domovino
pošiljamo:
*a 10.36 ............ 50 kron.
**	.............100 kron.
»	............ 200 kron.
» 102.00 ............ 600 kros.
za 204.00 ............ looo kron.
za 1017.00 ............ 5000 knm.
Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošfijatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam podati je najprfflft. neje do $25.00 v gotovini t priporočenem ali registriranem pismu, večje Leske po Domestic Postal Honey Order aH pa New York Bank Draft. PRANK gawgTTR CO., 10» Greenwich St, New York, 6104 St Olair IT. X.



yJk

"GLAS NARODA"
(Slovcnic Daily.)
Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
(a corporation.) FRANK 8AKSEK, President. VICTOR VAIJA VEC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addrasee of above officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York
Otty, N- Y.
2a leto velja list za Ameriko in
Canado .........13.00
pol leta.........1.50
ii leto ta mesto New York . . . 4.00 „ pol leta za meeto New York . 2.00
„ Evropo za vse leto.....4.50
t, „ ,, pol leta.....2.50
tt ,, ,, četrt leta .... 1.75 v Evropo pošiljamo skupno tri številke.
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz vzemši nedelj in praznikov.
«GLA8 NARODA"
("Voice of the People") Iaraed every day, except Sunt lays and Holidays. Subscription yearly $3-00.
cAdvcrtisement on|agreement.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pn spremembi kraja naročnikov Nosimo, da se nam tudi prejšnje Dlvalidče naznani, da hitreje naj demo naslovnika.
Dopisom in pošiljatvam naredite naelov: "QLAS NAkODA"
109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector.
Beli sužnji na jugu.
V južnih državah naše republike so se pričeli končno ljudje tudi gi bati. —
Politično gospodstvo v onih velikih deželah je še dandanašnji v rokah potomcev onih velikih zemljiških posestnikov, kteri so bili lastniki sužnjev in kteri so radi sužnjištva do-vedli južne države do vojne s sever nimi državami.
Demokratična stranka je danes še v vseh južnih državah merodajna in ona kontrolira vse javne naprave in le v severnih južnih državah, kjer se obrt hitreje razvija, nego dalje proti jugu, so se morali tu pa tam demokratje že umakniti republikan-skej stranki.
Kakor znano, nima zamorsko prebivalstvo v večini južnih držav ni-kakih političnih pravic, kajti tekom Časa so tam uvedli take odredbe, da je zamorcem nemogoče glasovati. Mod zamorci in med vladajočimi belimi je pa velika masa belega siromašnega prebivalstva, o kterih dosedaj ni bilo skoraj nikdar slišati, kajti ti ljudje so dosedaj storili vedno ono, kar so jim vladajoči beli ukazali. Radi gospodarskega razvoja so se pa sedaj tudi oni probudili in njihovo gibanje je že postalo toliko, da so demokratje, •čiroma dosedanji gospodarji položaja v velikih skrbeh.
Že za časa državljanske vojne so biii ti beli siromaki najmnogočtevil-neji del prebivalstva na jugu. Medtem, ko lastniki sužnjev zajedno a svojimi rodbinami tedaj še 2 milijona prebivalstva niso šteli, dočim je bilo zamorcev tri do štiri milijone, bilo je siromašnih belih tam nad 4 milijone.	|
Koristi teh belih ljudi so pa bil« povsem drugačne, nego onih, kteri so imeli sužnje in da se niso že preje potegnili za svoje pravice, je pripisati le njihovej skrajne j nevednosti. Da so pa ti ljudje ostali vedno v nevednosti, za to so skrbeli lastniki sužnjev, kteri so storili vse, samo da so preprečili zamorcem in siromaš-aim belim obisk šole. Tudi politične pravice so jim odvzeli. V "Virginiji so imeli sicer direktno volilno pravico, ne pa indirektno. Smeli so voliti, toda voljeni niso smeli biti, in v drugih državah so vladale jednake razmere.
Razmerje siromašnih belih napram njihovim bogatim rojakom se na jugu do današnjih dni ni skoraj nič spremenilo, in na tem polju je opaziti le toliko spremene, da zamorejo sedaj tudi oni voljeni biti.
Dasiravno siromašni beli dosedaj niso skrbeli za to, da bi obistinili te svoje pravice, in so vedno volili za bogatine, prišlo je tu pa tam vendarle do upora proti vladajočej kliki. To je slednje povzbudilo k temu, da so večkrat skušali volilno pravico omejiti, tako da bi dali siromašnim belim le toliko pravic, kolikor jih imajo zamorci, oziroma da se jim odvzame pravica voliti.
Dosedaj se jim to ni posrečilo in radi tega so pričeli siromašni beli sedaj energično zahtevati svoje pravice v varstvo njihovih koristi. Tako so se na primer siromašni beli v Geor-giji zbrali v populističnej stranki, ki je sedaj tako narastla, da je med vladajočo lcliko zavladal velik strah. Ta klika skuša sedaj jeden del populi-stične stranke nahujskati proti drugemu. Vrhu tega so sedaj sklenili, da se zamorcem, v kolikor jim še niso odvzeli volilne pravice, slednja ne odvzame, samo da bodo zamogli glasovati proti populištomr ker ako se to ne zgodi, potem so demokratje
Kriza v Avstriji in stara igra.
Politično življenje v Avstriji je zopet v akutni krizi. Položaj se je že tako poostril, da se je govorilo o mi-nisterski krizi kakor o dogodku, ki se mu ni možno več izogniti. Vprašanje je bilo le — tako so se glasila poročila iz Dunaja — ali ima pasti vse ministerstvo Beckovo, ali pa samo minister za pravosodje Klein T! Ali se ima žrtvovati ves kabinet v dokaz solidarnosti z ministrom Klei-nom, ali pa žrtvuje ministerstvo Kleina, da reši — sebe?!!
In vzrok tej krizi t! Znan je, ker je star. Znan je tisti resnični rek, da je vprašanje Češko-nemškega spora grobišče avstrijskih ministerstev. Ni ga še bilo ministerstva v vsej u stavni dobi, ki ne bi bilo pripozna valo neizmerne važnosti tega spora za vse politično življenje v državi. Dejstvo, da razvoj češko-nemškega spora deluje na razvoj splošnega političnega življenja v državi ter da je tudi vsakodobni parlamentni položaj v direktni odvisnosti od sodobnega stadija v razmerju med Čehi in Nemci — to dejstvo naglaša sleherni minister, naj je že izšel iz strank na desni ali na levi, ali pa iz tiste slavne avstrijske birokracije, ki se ni malo ne odlikuje z respektom pred konstitucijonelnim in parlamentari-Skim principom, marveč se drži še danes — po 4 desetletjih ustavnega življenja — tiste znane devize francoskega kralje Ludovika XIV.: 1'etat c* moi — država sem jaz.
Priznava se torej osodno delovanje češko-nemškega spora in dosledno te mu se tudi rešitev tega spora označa kakor življensko potrebo države. — Vsaka vlada obljublja ob svojem nastopu. da smatra pomirjenje med Čehi in Nemci kakor jedno prvih svojih nalog, a ker jo jezikovno vprašanje glavni vir temu sporu, zagotavlja vsaka vlada, da hoče zastaviti vse svoje sposobnosti, vso svojo dobro voljo in vso svojo avtoriteto v to, da se najde formula za tako urejenje jezikovnega vprašanja, da bode zadovoljivo na obe strani.
Tako je obljubljala doslej vsaka vlada in le redke, posamične izieme so bile. da so nastopali taki okosteneli in bornirani ministri, ki so smešili sami sebe z zatrjevanjem, da <-eško vprašanje za nje jednostavno ne obstaje.
Ali nijedna vlada ni izpolnila doslej dane obljube! Ali jej manjkalo sposobnosti in spretnosti za to, ali pa resne in poštene volje.
Zato pa je češko vprašanje navaden vzrok parlamentarnih in mini-sterskih kriz. Tako je nastal rek, da je češko vprašanje grobišče avstrijskih vlad. Mnogo ministerskih eksistenc so že položili na to grobišče k počitku. Na resničnosti tega reka ne spreminja nič dejltvo, da so ne-ktere eksistence kedaj pozneje slavile zopetno vstajenje od mrtvih.
Tudi ministerstvo Beckovo je ob svojem nastopa naglašalo trojico nalog, ki jih hoče izvršiti: volilno reformo, nagodbo z Ogrsko in ublaže-nje narodnih sporov in predvsem rešitev češko-nemškega spora. Glede prvih dveh vprašanj je ministerstvo Beckovo po dolgih trudih in naporih izpolnilo dano obljubo. Kako in s kakimi sredstvi, to je seveda vprašanje, ki spada na drugo stran knjige in ki ga ne bodemo tu razmotrivali.
Glede tretje naloge pa se stvar nevarno zapleta tudi za ministerstvo Beckovo in sedaj smo notri akutne krize, vrata grobišča se zopet odpirajo! Kje je vzrok? Nedostaje-li Beckovi vladi sposobnosti in spretnosti za rešitev tega toli težavnega in delikatnega spora, ali pa mu ne-dostaje prave, resnične, resne volje to?! Morda jej nedostaje obojnega, prav gotovo pa poslednjega — prave, resnične volje. Na to kaže že metoda, kakor si jo je izbralo. Stremi namreč za dvemi cilji, ki jednostavno izključujeta drug druzega. Pomiriti bi hotela Čehe, ne da bi se dotaknila gospodarstvene poželjivosti Nemcev. Proti vsaki in tudi najbolj opravičeni zahtevi Čehov se postavlja na stališče, da se spor more rešiti le po sporazumljenju med obema narodoma in da torej ona ne more in ne mara storiti ničesar, kar bi Nemce razburilo. Na vse zadnje bi se človek spoprijaznil tudi s tem stališčem, ako bi je vlada konsekvetno uveljavljala tudi nasproti Nemcem. Kaj še! Dovolj je ,da Nemci nastopajo s kako zahtevo s teatralično insceniranim hrupom — že jim je vlada na uslugo, ne da bi se ni najmanje menila za proteste vse češke favnos^. Načelo, s kterim sicer vlada vedno paradira, da br se kazala v luči najlepše objektivnosti, načelo, da v češko-nemškem sporu ni smeti ničesar storiti, kar bi moglo razburiti jedno prepirajočih se strank: to načelo kar hkratu ne velja več, ako Nemci kaj zahtevajo.
Ravno te dni opazujemo j ako karakterističen pojav. Vlada napoveduje v najkrajšem čara zakon, ki
ima uredii jezikovno vprašanje na Češkem in izdaja parolo, da dotlej naj vlada premirje, naj velja status quo. Čehi in Nemci naj po trpe in naj ne store ničesar, kar bi razburjalo in kvarilo dispozicije. Ali kaj smo doživeli te dni? Minister za pravosodje Klein je podal v proračunskem odseku izjave, ki naj bi delovale pomirljivo na obe strani. V tem istem svojem govoru pa je v resnici dajal potuho tistim nemškim sodnim uradnikom v nemških krajih na Češkem, ki so ravgp zadnje čase jeli v nasprotstvu z vso dosedanjo prakso zavračati češke uloge, ki torej ne spoštujejo premirja in rušijo status quo ante!
Akademično in teoretično se v
Pesnica iz Fiddletovna.
Spisal Bret Harte.
( Nadaljevanje.)
II.
Dva meseca sta pretekla po begu gospe Tretherick, ko pokličeta nekega dne dva mimoidoca Kitajca Ah Feja, ki je delal na vrtu gospoda Trethericka.
Bila sta navadna rudarja s košarami in železnimi drogovi. Takoj se prične med Ah Fejem in njegovim mongolskim bratom živahna debata — ena onih zabav, ki se odlikujejo
sladkih in ganljivih besedah ozna-*s ^ečimi izrazi in navidezno ostro-njuje jedno, nemškim uradnikom pa Stj°' nad ktero Se mora izobražen
se v praksi dovoljuje — nasprotno. To je tista stara nevredna igra!
Ali doživeli smo te dni "se nekaj hujšega. Še ni prav izzvenel govor ministra Kleina, v kterem se je mož v odgovor razburjeni češki javnosti izgovarjal, da ne more nič storiti proti tistim nemškim uradnikom, ki so začeli odklanjati češke vloge, češ, da bi se s tem kršila po zakonu zagotovljena neodvisnost sodnikov — še niso prav izzvenele te besede, in že prihaja iz Lounov na Češkem vest, da hočejo uvesti disciplinarno preiskavo proti tamošnjima sodnikoma, ker sta okrožnemu sodišču v Mostih pisala češki:! Kje je tu lepi princip — neodvisnosti in nedotakljivosti sodnikov?! Z nemške strani se naglaša, da sta se ona češka uradnika pregrešila proti dvema — ministeri-jalnima naredbama iz leta 1856, oziroma 1880. Tu drakonična strogost; proti nemškim uradnikom pa, ki se drzno zagrešajo proti zakonu in proti naredbam, izišlim na podlagi tega zakona. se izjavlja obnemoglim pravosodni minister istega kabineta Dečkovega, ki zahteva za sedaj — premirje! To je grda, nedostojna igra, ki mora udušiti vsako dobro dispozicijo za pošteno sporazumi jen je: ker na češki strani ogorča, na nemški pa podžiga k še večji objestnosti!
In s tem istim govorom KIeinovim, ki je dajal potuho tej revoluciji nemških uradnikov, so Nemci baje — nezadovoljni. Skrajno razburjeni da so po govoru Kleinovim zapustili dvorano, v kteri zboruje proračunski odsek. Očitajo mu, da je minister prav za prav postavil se na stališče — Čehov!! Zastrmeli bi na takem falzifi-eiranju dejstev, ako ne bi vedeli, da je že to stara znana igra Nemeev, da figuri rajo neko mučeništvo, kadar v resnici objestno jašejo konja in diktirajo!! Kadarkoli avstrijski sistem zadaja udarec Slovanom, hitro začenjajo kričati tudi Nemci, da so tudi oni eno dobili! Namen tej igri je prozoren tudi zaslepca: vlada, ki je le Nemcem na uslugo, se more tako kazati v luči neke "objektivnosti", češ: vidite, saj so tudi Nemci nezadovoljni ! _
To je stara igra, ki se uprizarja tudi sedaj, ko baron Beck rešuje če-ško-nemški spor in pripravlja tozadevni zakon. Temeljni principi, na kterih bode slonel zakon, niso znani javnosti. Predvčerajšnjim je imel baron Beck v proračunskem odseku daljši govor, ki mu je bil očeviden namen, da izbriše poguben vtis. ki ga je napravil minister Klein s svojim govorom. Tudi iz tega Beckove-ga govora ne doznajemo ničesar dru-zega, nego da je češko-nemški spor poguben za državo, zato pa vlada pripravlja zakon, ki naj reši ta sp^r in prosi za to, naj se spoštuje status quo ante, dokler se ne ustvarijo zakonite določbe za rabo jezikov na Češkem!
Glasom vesti z Dunaja se je baronu Becku res posrečilo, da je nekoliko pomiril duhove, da se dovoli vladi kratek respiro. Kriza pa traja dalje in češko-nemški spor ni izgubil nič na svoji akutnosti. Vrata velikega grobišča avstrijskih ministerstev se odpirajo. Le poštena rešitev na principu absolutne enakopravnosti jih more zopet zapreti. Če pa se oni, ki koncepira ta zakon, v strahu ozira na večni nemški veto proti vsaki enaki pravici, potem bode kmalu zopet pogreb na — veliko grobišče.
Češki napisi na kolodvoru v Tešinu in v Bodenbachu.
Na kolodvorih severozapadne železnice v TeŠinu in Bodenbachu, na progi državne železnice, so po nalogu vrhnega nadzorstva avstrijskih železnic postavljeni češki napisi.
Grozovit zločin. V velikem indijskem mestu Banga-loe so prišli na sled strašnemu zlo-činstvu. Policija je prijela zločinsko družbo petih osob, ki so zvabljali ▼ neko zloglasno hišo mlade bogate ljudi, jih oropali, nato pa pomorili in zakopali. Dosedaj so našli deset trupel. Zločinci so hudodelstva priznati. Pri enem mladeniču so zdravniki dognali. da je bil fiv pokopan, kar so si oči n d tudi priznali.
Kavkazec, ki ne razume besedice, zajedno jeziti in smejati. Vsaj taka so bila čutila, ki jih je gojil gospod Tretherick, sedeč na verandi, in polkovnik Starbottle, ki je uprav mimo prišel. Toda medtem, ko se je junaški polkovnik zadovoljil s par brcami, ktere je zadal Mongolcem, je zagnal gospod Tretherick proti Kitajcem precej težak kamen, objednem s kozjo molitvico. Vendar pogovoi se ni preje končal, dokler si niso izmenjali nekaj belih, s hieroglifi popisanih listov in je Ah Fe utaknil k sebi majhen paket.
Ko ga v samotni puščavi svoje kuhinje odpre, dobi v njen čisto opran otroški predpasnik. Na robu slednjega so bile všite črke "K. T." Ah Fe ga skrije v gubah svoje suknje ter prične z zadovoljnim obrazom brisati sklede in krožnike.
Dva dni pozneje stopi Ah Fe pred svojega gospoda.
"Ne več ljubiti Fiddletown. Jaz zelo bolan. Jaz sedaj iti."
Gospod Tretherick mu odvrne, naj gre k vragu. Ah Fe ga prijazno pogleda in odide.
Predno pa zapusti Fiddletown, se snide slučajno s polkovnikom Starbottle ter spregovori nekaj besedic, ki so polkovnika zelo zanimale. Ko Ah Fe konča, mu stisne polkovnik v roko pismo in bankovec za dvajset dolarjev.
"Če mi prineseš odgovor, dobiš dvojno plačano, razumeš, John?"
Ah Fe pomiga z glavo.
Drugo srečanje z istim uspehom je imel Ah Fe z nekim mladim gospodom, o kterem mislim, da je bil mladostni urednik časopisa "Lawine".
V	svojo žalost moram priznati, da je Ah Fe, kakor hitro se je otresel prahu Fiddletowua, hladnokrvno odprl pečate obeh pisem in ko ju zaman skušal prečit at i od vrha navzdol, potem od desne na levo, zgane oba papirja v jednake kvadrate, ktere odstopi enemu svojih bratov iz nebeškega kraljestva za majhno plačilo.
Bolest in srd, ktero je polkovnik občutil, ko je prihodnjo soboto na nepopisanem delu enega teh kvadratov dobil račun za perilo, sta bila zelo ganljiva — tem v večji meri, ker je zvedel da je bil ostanek njegovega pisma pri fiddletownskih odjemalcih kitajskega pralca Fung Ti na isti način poslan v kroženje.
Sicer sem pa prepričan, da vsaka vzvišenejša narava, ki se zamore dvigniti po kratkem premišljevanju ne-pomenljivih posamnosti prelomljene zaupnosti, dobi zadostno povračilo v nadlogah, ki so Ah Feja spremljevale na njegovem potovanju.
Na potu v Sacramento ga je neki inteligentni, pijan belokožec, ki se je smatral v družbi opij kadečega indi-vidija ponižanega, dvakrat vrgel iz postnega voza.
V	Hangtownu ga je mimoidoči tujec pošteno premikastil .— samo da izvrši čin krščanskega naziranja.
V	Dutch Flatu je bil po dobro-znanih rokah oropan iz nepoznanih vzrokov.
V Sacramento so ga zaprli, ker je bil na sumu, da je tat, in odpustili so ga s strogim ukorom — najbrž, ker mu niso mogli ničesar dokazali.
V	San Francisco so ga gojenci javnih šol kamenjali in le, ker se je skrbno ogibal krajev olike in miru, je ko-nečno dosegel še precej nepoškodovan oddelek mesta in zajedno konec svojega trpljenja, ker je bil zavarovan s težko roko postave pred nadalj-nim preganjanjem.
Drugega jutra dobi službo pomočnika v pralnici Či Fuksa in prihodnji petek so ga poslali s košaro perila k različnim strankam.
Bilo je enega onih poletnih popol-dnevov, ki so precej navadni ob morskem obrežju zlate Californije, ko je korakal po dolgi californijski ulici, — eden onih mrzlih, meglenih dnij, da zasluži ime poletnega dne le v naj drzo vite jši fantaziji prebivalcev San Francisca. Ni vročine ne barve na nebu, poltema in sence pokrivajo mesto. Po razburkanih cestah divji nemir, v sivih hišah pa tajinstven, prazen mir.
Ko dospe Ah Fe na vrh hriba, ga strese leden morski veter in zelo mogoče je, da je pri svojem nerazvitem duhu in iz svojega paganskega stališča le malo slave pel temu vremenu.
Mogočno je pa tudi, da je Ah Fe nelogično zamenjal vreme s svojimi starimi sovražniki, šolskimi otroci, ki so bili pravkar ob tem času izpuščeni iz svojih znanstvenih gajbic ter bili za napad kaj razpoloženi. Ah Fe se požuri, da'uide vsem neprilikam; kmalo zavije okoli cestnega vogala in stopi v nizko hišo.
Bila je ena onih poslopij, .podobnim vili in kterih je precej v predmestjih San Francisca — z majhnim vrtičkom, ozko, prazno verando z balkonom, kjer ni nikdar videti žive duše.
Ah Fe pozvoni. Deklica mu odpre, pogleda na njegovo košaro s perilom in ga ne voljno spusti v vežo, kot bi prišel pes v hišo. Molče stopa Ah Fe po stopnjieah, stopi v prvo odprto sobo, položi košaro na tla in njirno čaka.
Poleg okna, skozi kterega je padala zelo dvomljiva svetloba v sobo, sedi ženska z otrokom v naročju. S težavo vstane in se približa Kitajcu. Takoj spozna Ah Fe v njej gospo Tretherick, toda niti z eno mišico ne zgane na svojem mirnem obrazu in iz njegovih razparanih očij se ne posveti niti jeden žarek, ko se srečajo z onimi gospe Tretherick.
Najbrž ga ni več spoznala.
Toda komaj začne šteti perilo, ko nakrat zavpije otrok, ki ga je ostro opazoval.
"To je John, mama! Naš stari John, ki smo ga imeli v Fiddletow-nu!"
Za trenotek so postale Johnove oči in usta električne. Otrok zaploska z rokami, ga potegne za suknjo in prične pred njim plesati.
Nato pa reče Kitajec na kratko:
"Jaz John... Ah Fe___poznati vas.
Kako gre?"
Prestrašeno spusti gospa Tretherick perilo, Jci ga je držala v roki in strme zre v Ah Feja. Ker ni imela urnega instinkta prijateljstva, ki je poostril čut spoznanja pri deklici, še sedaj ni mogla Ah Feja razločevati od njegovih rojakov. Toda, ko ji pride v spomin pretekla bolest in zajedno negotov strah pred grozečimi nevarnosti, hitro vpraša, zakaj je zapustil Fiddletown.
"Že dolgo", odvrne Ah Fe. "Ne ljubiti Fiddletown... Ne ljubiti Tle-velik... Ljubiti San Flisco... Ljubiti perilo... Tally."
Lakonizem Kitajca je gospej Tre-theriek ugajal. Vendar mu skoro nezaupno reče:
"Ne pripoveduj nikomur, John, da si me videl."
Zajedno potegne svojo denarnico, da mu plača.
Ne da bi v njo pogledal, opazi John, da je skoro prazna. Ne da bi se oziral naokrog, opazi Ah Fe, da je soba le za silo opremljena. Nadalje odkrijejo njegove oči, da sta gospa Tretherick in Karry le za silo oblečena. Vendar ne smem pozabiti omeniti, da so Ah Fejove roke poželjivo segle po pol dolarju, ki mu ga je ponudila gospa Tretherick.
Nato prične z rokami nekaj iskati v svojem jopiču. Čez nekaj časa potegne, ne da bi kdo vedel odkod, otroški predpasnik, ki ga položi na košaro s pripomnjo:
"Kos pelila pozabili.'' Nato prične znova z iskanjem, ki se konča s tem, da privleče na dan kos svilenega papirja. Ko ga skrbno odvije, pokaže dva dvajsetdolarska bankovca, ki jih ponudi gospej Tretherick.
"Vi denal Fiddletown na migi pozabili ___Jaz denal najti... Jaz pli-
nesti... Vse plav."
"Toda jaz vendar nisem pozabila denarja na mizi, John", uporeka gospa Tretherick. "Zmotili ste se... Denar ni moj— Vzemite ga nazaj, John!"
Ah Fejov obraz se potemni. Oddalji se par korakov od njene roke in zagrabi za košaro.
"Ne vzeti nazaj... Ne, ne I Mene vjeti poliemani in reči: "Prekleti tat štildeset dolal ukladel! — v ječo!"... Jaz ne vzeti nazaj... Vi pozabiti denal na mizi, Fiddletown. Jaz denal plinesti... Ne vzeti več!''
Gospa Tretherick omahuje. Nemogoče ni, da je v naglici svojega bega pozabila denar. Vsekakor ni imela pravice poštenega Kitajca omejiti. Radi tega reče:
"Dobro, John, denar obdržim; toda obiskati me moraš!" Tu preneha z govorom, ker se domisli, da so ljudje, ki bi koga druzega raje videli kot njo in reče: "Mene in — Karry."
Ah Fejevo obličje se zopet zjasni. Da celo, ne da bi mignil z usti, nasmeje se. Nato si naprti košaro na lame, skrbno zapre vrata in odide po stopnjieah navzdoL V veži pa naleti na nov odpor; ko nekaj časa mmim poskuša odpreti vrata, se ozre naokoli za pomoč. Toda irska deklica, ki mu je vrata odprla, ne opazi njegove zadreg«.
Slovensko katoliško
O-
podp. društvo
svete Barbare

2a Zjedlnjene države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
Inkorporlranodneai. januarja I90i v driavl Punnsylvanljl.
-O—O-
ODBORNIKI:
Predsednik: ALOJZU ZAVEBL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBE RŽ AN, Box 51, West Mineral, L tajnik: IVAN TELBAN, P. 0. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTffi, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHiČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, KAROL ZALAR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, H. nadzornik, 909 Braddock Avenue, dock, Pa.
FRAN ŠUNK, HL nadzornik, 50 Mill Luzerne, Pk.
POROTNI IN PRIZIYNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kana. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: IVAN TELBAN, P O Box 997 Forest City, Pa.	1
Društveno glasilo je "GLA8 NARODA".
Zolov praded — svetnik.
Emil Zola ima med svojimi predniki celo svetnika. Ta Zola je bil iz Bres-cije ter je okoli leta 1600 vstopil v jezuitski red. Leta 1G0S je odpotoval ta jezuit v Indijo, od tam se je vrnil na Portugalsko, a ud tu je šel v Goii in Makao. Xato je Zola odpotoval na Japonsko, kjer je umrl mučeni-ške smrti na grmadi. Za svetnika ga je proglasil papež Pij IX. 1. 1860.
NAZNANILO.
Kdor izmed Sloveneev želi kupiti SALOON, naj vpraša pri upravništvu "Glasa Naroda", 109 Greenwich St., New York. N. Y.	(20-21—4)
■ ■ ■ ■ ^ — - — - ------1—tri|_ -inr nj-u-ij-i^
Kje sta VINCENC ROLIH in ANTON ČELIGOJ? Prvi je doma iz Topoha pri Ilirski Bistrici in drugi pa iz Ilirske Bistrice. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj ga blagovoli naznaniti njih sorodniku: Anthony Čeligoj, P. O. Box 7, Ludlow, Colo.
JOHN VENZUL, 1017 E. 62nd Street. N. E„ Cleveland. OkU iadelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK.
Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo tzpetno in dobro. Tri vrstni od §32 do $45. Plošče so iz najbolaSega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelj« ali medenine. Cena trikratnim le od do$80. bi
NA PEODAJ ali pa v najem se odda
SLOVENSKI SALOON na dobrem mestu prav tik tovarne. V nadstropju je 12 sob, ki se vedno lahko zarentajo. Kdor hoče izvedeti več, naj se obrne na:
John Mlakar, 525 60th Ave., West Allis, Wis. (16, 18 & 20 apr)
9T* ANGLEŠČINA "VZ v 3 do 6 mesecih.
Lepopisje, slovenščina, računstvo. ■ Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo zastonj.
Slovenska korespondenčna Sola, P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, O.
(10-4—10-5
Pozor Roiaki!
Novoiznaj deno garantirano mazilo za plešaste in golobradce, od katerega v 6 tednih lepi lasje, brki in brada popolnoma zrastejo, cena $2.50! Potne noge, kurje očesa, bradovice in ozeblino Vam v 3 dneh popolnoma ozdravim za 75c., da je to resnica se jamči $500. Pri na-ročbi blagovolite denarje po Post Money Order poiiljati.
Jakob Wahcic,
P. O. Box 69 CUEVBLAISD, OHIO.
SoJaU, naročajte m m* "31aa M» roda*', največji te majeesej* famik
Novo tri vrstno harmoniko takoj prodam za $60. Pilite na:
John Martak, C. O. Box M|	Uojčdl, Pa.
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobre belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. fmstaa tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker man je količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošliejo demo*, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
A AAA
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo,
tako se obrni na
Martin Oeršičo,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
naznanjam, da imam T zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
Govorim v vseh slovanskih se ss
2a vsebino tujih oglasov al vurno na npr a vulitvo na nredniitvo.
VSEM BOLNIM SLOVENCEM
-v
Zjedinjenih Državah,
KJE si zamorete najhitreje in popolno zdravje pridobiti?
Gotovo, ako se obrnete na Akade-nično zdravniško društvo v New York, katero je že pred mnogimi leti ustanovljeno za bolne Slovence, da jim pomaga v vsaki potrebi, posebno pa istim ki so oddaljeni in katere drugi manjši zdravniki v tukajšnjih krajih niso mogli ozdraveti. Zakaj bi Vi nadalje bollevali, ker si bolezen naj bode kakoršnakoli hoče v najkrajšem času popolnoma odstranite, brez da bi zastonj denar izdajali.
Pišite nam po našo zdravniško knjigo "Spoznajmo se" katero Vam ZASTONJ pošljemo.
YSE TAJNE MOZKE IN ŽENSKE = BOLEZNI —=
zdravimo na poseben način in hitro, pri katerih smo dosegli najpovoljnej-še uspehe. Predno se Vi kjerkoli si bodi do kakega zdravnika ali zdrav-nilnega zavoda obrnete, pišite na nas ter ne bodete obžalovali dne, ki ste se na nas obrnili. Vaša bolezen jo pri nas od
THEH NAJUČENEJŠIH ZDRAVNIKOV
preiskana, ker ako Vas zdravi en sam zdravnik se lahko moti in Vas zdravi za napačno boleznijo, kar se pogo-stoma godi ali šestero oCij se nikakor ne morejo motiti in ste lahko zagotovljeni, da je diagnoza prava.
Vsakemu kateri no tajni bolezni trpi mu pošljemo ZASTONJ našo knjigo "Venus in njegovi grehi" iz katere si lahko uganete kakšno bolezen imate.
Eno Pismo in Konec Je Vaš«
Bolezni.


obilni obisk.

ZATORAJ SLOVENCI ako se slabo
počutite, pišite nam po knjige ali p& takoj natančno opišite svojo bolezen, da si pravočasno pomoč zadoblte. Pišite na nas v svojem maternem jeziku, in pošiljajte pisma na:
AKADEMIČNO ZDRAVNIŠKO DRUŠTVO
DR. ROOF
Specialist za spolne bolezni. DR. KNIGHT Specialist za notranje bolesnL DR. SPILLINGER Specialist za diagnostika,
1- AMERIKA EUROPE CO. 2128 Broadvar, Na« York
Jugoslovanska
lnkorporir&na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, BL Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopusta Evropi.)
Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn-
NADZORNIKI:
IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 67, Brad-Pa.
ALOJZIJ VIRANT, IL nadzornik, Cor. 10th Avenue & Globe Street, ttenth Lorain, Ohio.
IVAN PRIMOŽIČ, lil. nadzornik, P. 0. Box 641, Eveleth, Minn.
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 115 7th Street, Calumet, Mich.
IVAN KERŽIŠNIK, II. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAK, III. porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J.
Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC, 711 North Chicago Street, Met, HL
Krajevna druilva naj blagovolijo poiiljati vse dopise, premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajnika in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljaj«' krajevna društva na blagajnika:
JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA1
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Brat in sestra Miillner sta 2. aprila zopet stala pred okrajnim sodi-ftčem v Ljubljani. Med drugim jima obtožba očita, da je Rudež umrl pravzaprav vsled Miillnerjevih zdravil. Miillner trdi, da je Rudeža ozdravil, a da se je potem v snegu prehladih Sicer je pa zdravnik že pred štirimi leti izrekel, da je Rudež izgubljen. Sodnik: Po $ 343, ki pravi, da je kaz-njiv, ki izvršuje zdravilstvo, ne da bi imel zdravniške študije, ste kaznjivi.' _ Miillner, z debelim zvezkom kazenskega zakonika v roki: "Počasi, da prečitamo ves paragraf. Tu stoji, da je kaznjiv, ki izvršuje to ' gewerbs-massig'. Po besedilu zakonika morate eoditi. Dokazano ni, da bi jaz izvrševal zdravništvo 'gewerbsmassig'."— Sodnik obsodi Miillnerja na en mesec zapora, njegovo sestro pa na 14 dni, češ, da sta se zagrešila proti $ 343 in da je evidentno, da sta izvrševala obrt "gewerbsmassig", kajti premoženja nimata, če ne dobivata za svoje zdravljenje direktno, pa dobivata in-direktno plačilo. Sestra Miillnerjeva: "Razsodbe ne sprejmem. Kje ste nama kaj dokazali T Zadnjič sem že dejala, da imam nekaj prihrankov." — Miillner izjavi, da se proti razsodbi takoj pritoži ter zahteva prepis obsodbe. — Dokazanega o tem, da bi obtoženca "gewerbsmassig", kot zakon določa, izvrševala zdravilstvo, je l/Jo pri tej razpravi ravno toliko kot zadnjič, ko sta bila oproščena.
Nesreča. Dne 2. aprila dopoldne je prinesla osemletna šolska učenka Antonija Hoenigmanova kosilo svojemu redniku, delavcu Lemontu, v gramozno jamo ob bolnišnici za silo v Ljubljani. Ker slučajno ni bilo Lemonta v jami, je deklica postavila kosilo k tam stoječi šupi in se šla igrat k neki tragi za pesek. Truga je padla ne de-kiieo in jo tako pritisnila k tlom, da je bila takoj mrtva. Policijska komisija je odredila, da so truplo prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
PRIMORSKE NOVICE.
Tri sobe je izbil 211etni Jos. Komel iz Bilj nekemu L. Orlu. Radi tega je bil obtožen in vsled težke telesne poškodbe obsojen na dva meseca težke ječe.
Nesreča na vojaftem vežbališču.
Dne 2. aprila dopoldne okoli 10. ure se je dogodila v Trsta na vežbališču nad dirkališčem Montebello huda nesreča. Vežbala je kompanija 20. lovskega bataljona. Ob nekem poveljevanja stotnika Willkomma je konj poskočil in zadel z obema kopitoma zadaj stoječega kadeta Schisehka na vrat pod levim ušesom. Kadet se je zgrudil v nezavesti, a stotnik je pal s konja. Vaja je bila takoj prekinjena, a kadeta so po nalogu na lice mesta prihitevšega vojaškega zdravnika takoj odpeljali v vojaško bolnišnico. Vssgoda pri dela. Dno 1. aprila razkladal je 431etni Jurij Cen-
i lak iz Golca v Istri na angleškem parniku "Kongo" v Trstu premog, kar mu pade na glavo težak kos že-It'zu in mu preseka kožo na lobanji. Prenesli so ga v bolnišnico.
Strah v zraku in topova krogi j a. Dne 31. marca okoli 9. ure zjutraj se je slišal v Avčah pok in brenčanje v zraku. Xekteri pravijo, da je prišlo od severne, drugi pa od zahodne strani. Pok in šumenje pa se je slišalo po več občinah. Vsi, ki so bili zunaj, so se pogovarjali, kaj more to biti. Popoldne pa je nek posestnik, ki je v svoji senožeti pol ure od vasi delal, prinesel v vas novico, da je padlo kos topove kroglje, ki je ranila tam stoječe sadno drevo in se zarila petnajst centimetrov globoko v zemljo. Mož s svojim šestletnim sinom je bil oddaljen približno deset metrov. Mož od strahu ni hotel kroglje izruti. Šele ko je prišel Še nekdo drugi, sta jo iz-drla iz zemlje. Kroglja tehta 1 kg in 18 dkg, dolgost približno 15 cm, debelost pa 5 cm. Druge nesreče ni bilo. Odkod je priletela kroglja: Od vaj italijanskega topništva ob meji T
Vojaki na jugu. V Volče na Tol-n.in.-kem je prišla ena stotnija vojakov; tam ostanejo do jeseni.'
ŠTAJERSKE NOVICE.
Železniška nezgoda v Sternthalu.
Kakor smo poročali lansko leto, skočil je stroj ponočnega brzovlaka iz Ptuja na Pragersko dne 12. septembra v Sterthalu s tira, ker tračnice niso bile dobro premaknjene. Železniška uslužbenca Osojnik in Sattler sta prišla vsled tega pred ptujsko sodišče in bila tam oproščena; Osojnik je bil že preveč utrujen in ni dobro pazil, Sattler pa se je zanašal na Osoj-nika. Državno pravdništvo se ni zadovoljilo z oproščen jem in je tožilo dalje. Sedaj se je vršila v Mariboru vzklicna obravnava, pri kteri sta bila oba obsojena na 48 ur zapora z jed-nim postom.
HRVATSKE NOVICE.
Osuševanje močvirja v dolini Neretve v Dalmaciji. Poljedelsko ministerstvo je sklenilo, da se osuši močvirje v dolini Neretve. V kratkem prispejo z Dunaja strokovnjaki, ki pregledajo tla od morske obali do Metkovičev in na temelju tega ogleda sestavijo načrte. Kadar bo delo izvršeno, zamogla bo neretvanska dolina pridelovati toliko žita, da pokrije potrebščine cele Dalmacije. A tudi v zdravstvenem o žiru je osuševanje zelo važno.
Z vlaka je skočil blizu Zagreba Vid Dujan iz Dugog sela. Prespal je postajo Dugo selo ter se zbudil šele blizu Zagreba. To ga je tako razburilo, da je skočil z vlaka, ki je bil v polnem teku. Vlak mu je odrezal obe nogi pod kolenoma. Prepeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov, kjer so ga operirali.
Vojak samomorilec. H vojašnice v Zadru je pobegnil 20. marca domobranec Stelja, doma iz benkovaške občine. Šel je v vas Miočič, kjer so
ga dne 30. marca našli obešenega. Vzrok samomora ni znan. Nesrečnež
je služil v tretji stotniji.
Puran ga je izdaL Dne 31. marca
korakal je po zagrebških ulicah z vrečo na rami 401etni potepuh Juri Vu-kin iz Zagreba, znan "perotninar" — v tem smislu namreč, da mu drugi gojijo kokoši, on pa pride po nje, kadar so dovolj debele. V Dugi ulici ga sreča redar in vpraša, kaj nese. "Nič takega," se odreže mož z vrečo. 'Nič takega?" vpraša redar in potiplje vrečo. V tem se nekaj oglasi v vreči: "E pur, e pur". Redar, ki zna laški, je stvar razumel, tat pa tudi. Purana so spravili v hlev gospodarjev, Vu-kina pa v kajbo.
Umor iz političnega sovraštva. V Novemgradu v Dalmaciji so nekteri pristaši franko - furtimaške stranke napadli iz političnega sovraštva ponoči redarja V. Rota ter ga vrgli v morje; ko se je hotel rešiti, so ga ubili s kamenjem. Napadalci so aretirani.
Kanal Donava-Sava. Ogrska vlada je dala izvršiti načrte za nameravani kanal Donava-Sava. Kanal bo dolg 56 in pol kilometra ter bo šel od Vukovarja čez Bogdanovac, Bršadin, Marinac, Vinkovce, Novo slo in Pr-kovac v Šamac na Savi. Kanal bo tri in pol metra globok, na dnu širok 18 metrov, na površju pa 35 metrov ter so stroški proračunjeni na 25 milijonov in 400 tisoč kron. Vodo bo dobival kanal iz Save. Ladije bodo vlačili spočetka konji, pozneje pa električne lokomotive. Kanal bo krajšal pot za 420 kilometrov ter postane važen za izvoz na Reko. zlasti če se regulira še Kolpa. Prevozni na se vsled kanala zniža za 3.>4 do 300 vinarjev. Ce se računi promet na 18 milijonov ton in kanalsko pristojbino na 74 vinarjev od tune, povrnejo se stroški za vzdr-/ a vanje kanala in zagotovi odplačevanje investirane irlavnice.
BALKANSKE NOVICE.
Pravoslavni župnik aretiran. V Ba-
njaluki je dalo vojaško sodišče aretirati pravoslavnega župnika Prokopo-viča, ker je nosil brez dovoljenja orožje. Druiri spravljajo aretiranje v zvezo z velikosrbsko propagando, za ktero baje Prokovič deluje.
RAZNOTEROSTL
Nesreča vsled petroleja. Mlada soproga nadporočnika Kozila na Dunaju si je prala lase s petrolejem. Xa umivalniku je stala goreča sveča in lasje so se dotaknili plamena. V hipu je bila vsa glava nesrečne žene v ognju. Začela je klicati na pomoč. Prihitel je častnikov «lu<ra ter vrgel na glavo nesrečnice neko preprogo.
Toda bilo je že prepozno. Lasje so go-spej docela zgoreli, opečena pa je nevarno tudi po licih, na prsih in po hrbtu. Težko da ostane živa.
Bogata zastrnpljevalka. V Bourgu na Francoskem so zaprli 301etno bogato Jeanette Gould, o kteri sumijo, da je zastrupila svoje in moževe sta-riše ter sestrično. Mrliče izkopljejo, da jih sodno preiščejo. Ko so peljali Gouldovo v zapor, jemalo manjkalo, da jo ni usmrtila besna množica.
Radovedna telefonistka. Kralj Viktor Emanuel je bil zadnjič v Benetkah zelo slabe volje. Zapazil je namreč, da je nekdo prisluškoval, ko se je iz kraljeve palače po telefonu pogovarjal s cesarjem Viljemom na krovu ladije "Hohenzollern". Po strogi preiskavi so radovedno telefo-nistko odpustili.
Nemški cesar o italijanski duhovščini. Italijansko klerikalno časopisje je zelo hudo na nemškega cesarja Viljema. ki se je povodom svojega bivanja v Benetkah zelo neugodno izrazil o katoliški duhovščini na Italijanskem. Cesar je rekel: "Vaši duhovniki ne razumejo ničesar o dragocenostih. ki jih držijo zaklenjene v svo-I jih cerkvah."
Igralec — čudak. V Cremoni umrl je v bolnišnici 80Ietni gledališčni isTalec Enrico Capelli, ki je bil naj-nadarjenejši italijanski igralec ter bi bil lahko dospel do slave in premoženja, ako bi ne bil čudak prve vrste. Ako je kdo v gledališču zasikal ali zažvižgal, je takoj prekinil z igranjem ter začel pridigovati občinstvu. To je storil sploh vselej, kadar mu ni kaj ugajalo. Nekoč je pridigo val občinstvu toliko časa, da se je predstava zaključila šele ob 3. zjutraj. Ko je prišel leta 189S nemški eesar Viljem
v	Napulj, so med drugimi sumljivimi osebami zaprli tudi Capellija. Prijateljem, ki so ga izpraševali, zakaj je bil zaprt, dasi se ni nikoli brigal za politiko, je odgovoril Capelli: "Ako
vi	tecra ne veste, jaz tudi ne vem."
Živinski oče. Bogati lastnik klavnice v T'rbinu (Italija), L. Ceccaroil. je zlorabljal svojo sedaj 141etno hčerko Ano že od njenega devetega leta. Polastiti se je hotel tudi takrat 14-ipfne hčerke Tereze. toda dekle se 2a je znalo ubraniti. Sedaj se je Tereza, ki je 19 let stara, zaročila z medicin-cem Becillijem. To je v zverinskem očetu zopet zbudilo divjo strast po hčerki ter jo,je neprestano zasledoval. Na vse načine je skušal preprečiti njeno poroko. Mati in hčerke so razodele Terczinemu ženinu zločinsko očetovo početje, in ko je nekoliko pijan se hotel svoje mlade žrtve zopet lotiti kar vpričo žene, hčere in njene-sra ženina, potegnil je ženin revolver
Poslasaj Slovenski Narod Kaj Profesor Dr. Y. Sbordoas
od UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE POVE
v
Želim tukaj povedati tekoliko besed, katere so od največje važnosti za Slovence v Ameriki, kar se tiče vsakega posameznega, kateri je prišel v to deželo, da si z delom prihrani nekoliko denarja, kar se tiče tudi mene, ker se za to stvar bolj zanimam nego za kaj druzega. Zatoraj si ne predstavljajte te besede mrtvim črkam, lahko veste to Vam govori profesor od
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE.
To kar on govori, stori z premislekom in je samo v korist vsem bolnim Slovencem kolikor jih je v Zje-dinjenih državah, in to kar obeta tudi izpolni, zakar on garantira.
Qf __ % * TVT	f I Že dalj časa se opazuje, da je
OlOVenSKl lN&rOGJ potrebno, da se tukaj v Zjedi-
njenih državah ustanovi en zavod, kateri bode v resnici našim bolnim rojakom v pomoč, kateri so daleč v tej deželi v nesreči in bolezni prepuščeni drugim tujim zdravnikiin,kateri se za nas malo brigajo in jim je vse jedno ako smo zdravi ali bolni, in kateri vse obetajo mnogo več, nego so sposobni storiti.
ZARADI TEGA SEM PRIŠEL SEM, DA POMAGAM ONIM, SLOVENCEM KATERI SO BOLNI.
Skozi moje dolgoletne izkušnje izdravil sem na tisoče in tisoče bolnikov, kar mnogi pravijo.
Vsaki zdravnik je izdravil nekoliko ljudi, ali jaz sem srečen kar moram reči. "Vsakega, katerega sem sprejel v zdravljenje, istega sem tudi popolnoma izdravil z mojimi zdravili, katera za vsakega bolnika posebno pripravim tako, da vsakega popolnoma in v kratkem času ozdravim.
> TAKO SLOVENSKI NAROD VEO TI OBETA NEGO MORE, a kdor več obeta ta laže. Jaz sem tukaj, da pomagam Slovencem, ter sem popolnoma uverjen, da moj trud ne bode zastonj in se nadejam, da bodem v kratkem času svoja moč pokazal, da ozdravim v kratkem času več bolnikov, nego vsi drugi zdravniki, kateri se po časopisih samo hvalijo.
BOLEZNI pluča, ledice, jetra, maternica, nos, uši, želodec, očesna sušica, reumatizem, grlo, vrat, otekline, koža, kostobol, nezmožen za spolno občevanje in
VSE TAJNE M0ZEE IN ŽENSKE BOLEZNI ZDRAVIM HITRO Z NAJNOVEJŠIM NAČINOM.
Zatoraj se vsi bolniki obrnite na mene naj si bode za svčt ali zdravljenje, pišite mi odkrito brez, da bi se sramovali, tako kakor bi pisali svojemu bratu, Vaše pismo jaz lastnoročno prejmem, nahajajte se Vi kjerkoli si bodi, jaz Vam bodem odgovoril in Vam
svetoval.
Vsa pisma pišite v Vašem maternem jeziku ter pošiljajte na Dr. V. SBORDONE-A
Universal Medical Institute
30 West 29th Stmt	Now York City
i Uradne ure od 10 do 13 dopoldne in od 3 do 6 popoldne, v torkih in sobotah od
10 do 12 dopoldne, ter od Sdo 5 inod7 do 8sve&er, v nedeljah od 10 do 1.
ter nečloveškega pohotneža ustrelil. Žena in hčere so izjavile pri sodišču, da je bilo to edino sredstvo, da se je napravil konee zverinskemu početju.
Pouk v streljanju na avstrijskih srednjih šolah. Pri etiketi za srednje-šolstvo je zastopnik brambovškega ministerstva sprožil Željo, naj bi se v srednje šole uvedel pouk v streljanju, za kar bi ministerstvo priskrbelo puške, strelišča itd. V nekterih kro-novinah res mislijo uvesti tak pouk v srednje šole, in sicer so prevzele privatne strelske zveze organizacijo takega pouka.
■ ■ ■ m^^m --------~B~|j*-*|| u~Li~Ln_n_n_ii_I!_■_L^-U^,
Knjigarna
Fr. Sakser Co«
!W Greenwich St.,	NEW YORK.
ima v zalogi poleg raznih druzih *tudi sledeče
NOVE KNJIGE:
Mir božji, brošir......$1.00
Zlato rog, planin, pravljica, eleg. vezana z
zlato obrezo.........$1.25
Zmaj iz Bosne......—.60
Yohun (Spion)........—.80
Tri povesti grofa Leva
Tolstoja.............—.40
Mučeniki (Aškerc) elegantno vezan........$2.00
Ob Zori broš........—.70
Rodbina Polane&kih
cela izdaja broš......$2.50
Ro —a vojska 5 zvezkov skopaj—.75 Dama z kameljami.. .$1.00 Bucek v strahu šalo* igra................—.35
WINNETOU
rdeči gentleman
(potni roman) je dobiti vse tri zvezke skupaj prosto po pošti za $1.00.
Ves roman je zanimivo pisan ter zelo mikaven«____
^Naroči 1 o rrTje pri I ož i 11 potrebni denar bodisi v go
to vini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh teb cenah že všteta.
- - FRANK "saksejTcoT"
r~r---
I y \ Ako kailja«, I /	\ ako si prehla-
1 / \ i*0' i i flfe^a w \ kake TTSte fc**
1 i f^Sj Jr j na kaki dragi ■ \ s^a^Sr^L- j --r- J bolezni in si se
zdravnikom de-^^ISKr^fffr/ oar dejati. ne odlašaj pisati Mr> Seb. Koelpp takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK ( Kneippovih) Kneippovih zdravil" katero dob S castenj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Kneippova zdravila so poznata in odobrena po celem svetu in se Uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Kneippova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi "blagoslov za vse trpeče človeštvo in ni kaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. 1 To je novi in pravi naslov:
L:
Rojaki Slovenci!
NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO OBŠIRNO KNJIGO.
se zastouj razdeli med Slovence«
AL. AUSENIK,
109 Greenwich Street New York, IS. Y.
"ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod.
The
COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE
Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za
moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bode-te razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega*zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih.
Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoliko znamk za poštnino.
Ko prečitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. *
Zatoraj roj alti, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov:
THE
COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE
140 West 34. Str. • NEW YORK, N. t.
ROJAKE, NAROČAJTE SE HA "GLAS NARODA", NAJVEČJI TM NAJCENEJŠI DNEVNIK!
Zdravju
najprimernejša pijača je
L51SY R1 V O
ktero je varjeno iz najboljšega »mportiranejra češfceta hirela. kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lamine korist, kakor tucii v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
Leisy pivo ie najbolj priljubljeno terse debi v vseh boljSih gostilnah. Vse po«jiobkoiti zvesie pri Geo. Travnikar-ju 62P2 Si. titir Ave. N.Vi. kteri Vam dragevclje vse pojasnu
THE ISAAC LEISV BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
tajik
al odgovorno me apravaiitvo m» vrednižtr*.
AVSTROAMERIKANSKA ČRTA
(preje bratje Cosulich.)
->ts NajprlpravnejSa in najcenejša parobrodna Črta za Slovence in Hrvate. sv»
Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington".
REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO.
Cine voznih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do:
Vsi spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični I brzojav:
ALICE, ixAUBA, MARTHA WASHINGTON, ! [ ARGENTINA.
V'meeecih maja in juniju ae bodeta zgoraj navedenemu brodovju pridružila ie dva druga nova potniška parnika.
TESTA..............................................«29.—
LJUBLJANE........................................#29.60
REKE...............................................$29.—
ZAGREBA......................................... $30.20
KABLOVCA.......................................$30.26
IL RAZRED do TRSTA ali REKE.......................$52.50 do $56,_
Parobrod "ATLANTA" odpluje 22. aprila 1906.
Phelps Bros. &
Agents, 2 Washington Street, NEW YORK.


V pad i sa H o ve j senci,
Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P.
PRVA KINJIGA, - PO PUŠČAVI.
(Nadaljevanje.)
"Če se vedno naslanja in počasi, plazeče hodi — mraza trepeče in beži
pred vročino---"
"Slišim — Nadaljuj."
"Se vstraši vsakega šuma, če si ničesar ne želi, ničesar ne ljubi,
ničesar ne sovraži in trepeče pod udarci svojega srca---"
"Le naprej."
"Če je njena sapa kot kakega malega ptiča — če se ne smeje, ne joka, ne govori — če ne izusti nobene besedice žalosti, ne veselja in celo sama svojih vzdihov ne sliši — Če ne neče več videti solnčne svetlobe in celo
ponoči leži v kakem kotu---"
Zopet me pogleda in v njegovih trepetajočih oeeh sem bral strah, ki Be je čimdalje bolj pomnoževal, kolikor dalje je našteval posamezne znake bolezni. Na vsak način je.moral bolnico z zadnjo, žalostno strastjo svojega izgorelega srca ljubiti in tako mi je, ne da bi slutil, razodel svojo najtaj-nejšo skrivnost.
"Še nisi končal!"
"Če semtertja zakriei kot bi ji kdo z bodalom prebodel srce — če brez prenehanja izrekuje neko tujo besedo t" "Ktero besedo t" "Neko ime." "Naprej!"
"Če kašlja in teče kri iz njenih ust---."
Pogleda me tako boječe, da sem znal: moja odločitev bo zanj življenje ali emrt. Z odločitvijo se nikakor nisem obotavljal; zamolklo rečem: "Torej bo umrla."
Nekaj časa je sedel tako nepremično kot bi ga zadela kap, naenkrat pa plane po koncu in se visoko vzravna pred menoj. Rudeči turban mu je padel z gole glave in pipa mu je zletela iz ust; na obrazu so mu divjale najrazličnejše poteze. Bil je to čudovit, strašen obraz; jednačil je obrazu zlodja, ne z rogovi, z repom in konjskimi stopali, temveč v harmoniji telesnega sestava. Vsaka posamezna poteza obraza je bila lepota in vendar v oeloti tako oduren, grd, tako — zlodjevsk. Njegovo oko je počivalo na meni z izrazom groze, ki je pretila vsak trenutek zdivjati "Gjavrl" zagrmi mi v obraz. "Kaj si rekel?"
"Gjavr! sem rekel. Kaj si se predrznil reči, pes! Bič te bo naučil, kdo sem jaz, in da moraš narediti, kar jaz hočem. Umrje ona, umreš tudi ti; vendar, če jo ozdraviš, smeš prosto oditi in zahtevati, kar ti srce poželi!'
Počasi in z največjim mirom se tudi jaz dvignem in se v celi svoji visokosti postavim pred njega.
"Ali veš, kaj je največja sramota za mo&lemina?" "Kajf"
"Poglej na tvoj turban! Abrahim-mamnr, kaj pravi prerok in kaj pravi kuran, če sramoto svojega temena pokažeš pred kristijanom ?'* Takoj si zopet pokrije glavo. Jeze ves rudeč potegne bodalo iz pasu. "Ti moraš umreti, gjavr!" '1 Kdaj 1'' "Sedaj, takoj!"
"Jaz bom umrl, kadar se bo Bogu poljubilo, ne pa tebi!" "Ti boš umrl sedaj! Moli k svojemu Bogu!"
"Abrahim-mamur," odvrnem mu hitro kot preje, "lovil sem medveda in plaval za nilskim konjem; slon je slišal moj strel in moja kroglja je zadela leva, uničevalea čred. Hvali Alaha, da še živiš in prosi Boga, da upokoji tvoje srce! Sam ne moreš tega storiti, ker si preslab in bos vseeno umrl, če se to ne zgodi takoj!"
To je bi!o novo razžaljenje, hujše kot prej; z enim skokom je pri meni, da me zgrabi, vendar takoj odskoči, ko zagleda v moji roki orožje, kterega se v onih deželah ne sme nikdar odložiti. Stala sva si sama nasproti, ker je gospodar služinčad takoj po mojem prihodu pognal iz sobe, da ne sliši najine prijazne zabave.
S Halefom vred nisem imel niti najmanjega strahu pred hiSnimi prebivalci; v sili bi poe-treljala vse možke prebivalce; toda preveč sem slutil
0	usodi bolnice; začel sem se zanimati za njo; na vsak način sem jo hotel videti in če mogoče, pregovoriti z njo nekoliko besed.
"Ali hočeš streljati?" vpraša me divje, kazaje na moj revolver. "Da."
"Tu, v moji hiši, na mojem divanu?" "Na vsak način, če bom prisiljen se braniti." "Pes, res je, kar sem preje mislil, ko si vstopil!" , "Kaj je res, Abrahim-mamur?"
1	"Da sem te že nekoč videl." "Kje?"
"Ne vem." "Kdaj?"
"Tudi tega ne vem; gotovo pa ne v ugodnih okoliščinah." "Ravno kot danes, ker čudil se bom, če se ta sestanek ugodno konča. Imenoval si me psa in povem ti, da boš imel v istem trenutku krogljo v glavi, ko še enkrat izrečeš to psovko. Čuvaj ©e, Abrahim-mamur!" "Poklical bom svoje služabnike!"
"Pokliči jih, če hočeš videti njih trupla in se potem sam vleči mrtev poleg njih!"
"Oho, saj vendar nisi Bog!"
"Toda Nemsi. Si že čutil kdaj roko kakega Nemeija?" Zaničljivo se mi nasmeje.
"Čuvaj se, da je ne občutiš! Ona ni umivana v rožnem olju kot tvoja. Toda hišnega miru ti nečem kaliti. Zdravstvnj. Ti nočeš, da premagam ■mrt; tvoja želja naj se zvrši; rabena haliek, Bog te ohrani!" Vtaknem revolver za pas in korakam proti vratom. "Ostani!" kliče za menoj. Jaz korakam naprej. "Ostani!" reče še bolj zapovedujoče. Že sem dosegel vrata, ne da bi se obrnil. "Tedaj umri, gjavr!"
V trenutku se obrnem in ravno ob času, da se umaknem na stranT Njegovo bodalo zleti mimo mene in se zadere globoko v steno. "Sedaj si moj, lopov!"
S temi besedami skočim k njemu, ga zgrabim in zaženem ob steno. Nekaj sekund obleži nepremično, konečno se zopet dvigne. Oči bo mu Cdle Široko odprte, žile na čelu so skoraj pokale in ustnice modre od jeze} toda držal sem mu nasproti revolver in ustrahovan je stal pred menoj.
"Sedaj si poskusil Nemsijevo roko. Ne drzni se, dražiti jo z nova I" "Človek!"
"Strahopetec! Kako bi ti imenoval onega, ki pokliče zdravnika na pomoč, ga potem psuje in ga hoče celo zavratno umoriti? Vera, ki i™* take privržence, ne more biti mnogo vredna I'' "Čarovnik!" "Zakaj?"
"Če ne bi bil, bi ne ubežal mojemu bodalu in ne bi imel mofij zne zagnati v steno!"
"Dobro tedaj! Če sem čarovnik, bi ti lahko ohranil tudi Gioelo, tvojo ttt
Ime Gicela sem z naglasom izgovoril Takoj se je pojavil "Kdo ti je to ime povedal?" "Tvoj poslanec.''
"Nevernik ne sme nikdar izgovoriti imena pravoverne!" "Jaz izgovarjam le ime ženske, ki bo jutri že morda mrtva." Zopet me pogleda s pikro trdostjo, nato si pa s rokami aa&rije ohraz. "Ali je res, hekim, da bo mor^a le jutri mrtva t" "Res je."	\
"AH je ni mogoče rešiti?"
"Mogoče."	'
"Ne reci mogoče, temveč gotovo. Ali si pripravljen,siri pomagati?
Če ozdravi, zahtevaj, kar želiš!" "Pripravljen sem."
"Torej mi daj tvoj talisman ali medicino." "Talismana nimam in medicine ti ne morem izročiti." "Zakaj ne?"
''Zdravnik more bolnika le tedaj izlečiti, če ga vidi. Pojdi, greva k njej, ali pa jo privedi sem!"
Prestrašen odskoči kot zadet od strele.
"Maš Alah, ali si ponorel. Duh puščave ti je zmešal možgane, da ne veš, kaj zahtevaš. Žena, ktero pogleda tujec, mora vendar umreti!"
"Ona bo še bolj gotovo umrla, če me ne pustiš k njej. Meriti moram udarce njenih žil in pozvedeti od nje vse ,kar se bolezni tiče. Le Bogu vsevednemu ni treba ničesar vprašati."
"Ali res ne zdraviš s talismanom?" "Ne."
"Tudi ne z besedami?"
"Ne."
"Ali z molitvijo?"
"Pač molim za trpeče; toda Bog nam ie dal sredstva, da jih ozdravimo. ''
"Kaka sredstva so to?"
"Cvetlice, kovine, prah, kterih sok in moči vporabljamo."
"Ali niso to strupi?"
"Jaz ne zastrupujem bolnikov."
"Ali mores priseči?"
"Pred vsakim sodnikom."
"In ti moraš z njo govoriti?"
"Da."
"Kaj?"
"Vprašati jo moram po bolezni in po vsem, kar se nje tiče."
"Po drugih stvareh ne?'
"Ne."
"Vsako vprašanje mi moraš preje povedati, da ti ga dovolim!"
"Zadovoljen sem."
"In prijeti jo moraš tudi za roko?"
"Da."
Dovolim ti za celo minuto. Ali moraš videti tudi njen obraz?" "Ne; lahko je zagrnjena. Toda po sobi mora nekolikrat iti gori in doli."
"Zakaj?"
"Ker se na hoji mnogo vidi, kar se tiče bolezni." "Dovolim ti; bolnico pripeljem sem." "Ne stori tega." "Zakaj ne?"
"Videti jo moram tam, kjer stanuje; videti moram vse njene eobe." "Zakaj?"
"Ker je mnogo bolezni, ki nastanejo le radi neprimernega stannovanja in to more opaziti le zdravnikovo oko."
"Torej hočeš res stopiti v moj harem?" (Arabska beseda harem pomeni pravzaprav "sveto" "nedotakljivo" in v obče pomeni pri moha-medancih stanovanje žensk, ki je od drugih sob ločeno.) "Da."
"Nevemik?"
"Kristjan."
"Jaz ne dovolim!"
"Tedaj naj umre. Salam aalejkum, mir s teboj in z njo!" Obrnem se, da odidem. Dasi sem> že preje opazil, da Gicela dušno trpi, vendar sem govoril, kot bi bila le telesno bolna; ravno ker sem slutil, da so njene bolečine posledica nasilja, ki jo je spravilo v oblast tega moža, hotel sem kolikor mogoče veliko od nje zvedeti. Zopet me pusti, da pridem do vrat, potem pa zakliee:
"Stoj, hekim, ostani tu. &el boš v njene sobe!"
Obrnem se in korakam naravnost do njega, ne da bi kazal kako zadoščenje. Zmagal sem in bil popolnoma zadovoljen s privolitvami, ktere so bile take, kot jih ni še pred menoj dosegel kak Evropejec. Ljubav in skrb Egipčana do te ženske je morala biti izvanredna, da se je dal pregovoriti tako daleč. Seveda sem lahko iz vsake poteze na njegovem obrazu bral skrajno ogorčenje, ker sem kot neodbiten usiljenec udri v njegove skrivnosti in bil sem prepričan, da tudi v slučaju, če mu ozdravim ženo, ostaneva nespravljiva sovražnika, posebno ker sva bila jaz in on prepričana, da sva se že nekoč v ne posebno pnj aznih okoliščinah srečala.
Odšel je iz sobe, da vse potrebno sam uredi, ker noben služabnik ni smel slutiti, da je tujcu dovolil pristop v svetišče svoje hiše.
V doglednem času se vrne. Na zaprtih ustih sem mu bral izraz trde, kljubujoče odločnosti. S pogledom skritega, vendar vsak trenutek pripravljenega sovraštva, mi reče:
"Šel boš k njej--"
"Saj si že obljubil."
In videl boš njene sobe--"
"Seveda."
"In njo samo —---"
11 Zagrnjeno.'' "In z njo govoril." "To je potrebno."
"Dovolim ti veliko, neizrečno veliko, efendi. Toda pri svelio&vnosti vseh nebes in pri mukah vseh peklov, kakor hitro spregovoriš besedo, ki mi ne ugaja in storiš, kar ne dovolim, ji »pendim nož v srce. Ti a močan in dobro oborožen, radi tega bo moje bodalo obrnjeno proti njej, ne proti tebi. Prisegam pri vseh kuranovih surah in pri vseh kalifih, kterih spomin naj Alah blagoslovi!"
(Dalje prik)
Compagnie Generale TransatMipe
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, IHOHOSTA IN UUBUAft.
Poštni parnOd so
"La Provence" na dva vijaka...................14,200 ton. 30.000 konjskih moCr
"LaSiftroie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
*La Lorraine" * „ „ ..................12,000 ■ 25,000 „	Z
"LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 „ Z
"La Brctagnc"................................ 8,000 „ 9,000 „	Z
**La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „ J
Agencija: 19 STATE.STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Paniki •dplojejo od sedaj naprej - vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoUdne iz prfetaniMa St. 42 North River, ob Morton St., K. T.
•LA TOURAINX	S3, apr. 1M> »LA 8AVOEB	28. maja 190&
•LA BAYOUS	80. apr. 1MB. *LA PROVENCE	4. jun. 1908.
•LA PROVINCE	7. maja 1808 »LA LORRAINE	1L jun. 1808.
•LA. LOBBAINE	14. maja 1808 »LA BAVOIE	18. jun. 180&
•LA TOURAINE	2L maja 1808. *LA PROVENCE	25. jun. 180&
Faro tla s svezdo zaznamovani Imajo po dr« vijaka.
M. W. Kozmlnski, generalni agent za zapad
71 Deaborn St., Chicago, ZK
==========
pokor nuviaoi nr hrvait.
Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, HL, in okolici svoj dobro urejeni
—: SALOON. :— Na napolago imam tudi lepo krf-ljiiča. Tožim vedno sreše in dobro Seip pivo, Jako dobro domače vino, rasne likerje ter prodajam fine snot ke. Postrežba solidna.
Prodajam tudi m preskrbujem parobrodna listke sa vsa prekamonke črte po irvirnih eenah. Fottjam denarje v staro domovino aaneeljivim potom po dnevnem kun. V zvest sem s banko Frank TTbIti v M*w Torku. Svoji k svojim t Z
JOSIP KOMPASE, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago. HL
—-
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Cenjenim rojakom in naročnikom v West Jordan, Utah, ter okolici naznanjamo, da je za isti okraj naš zastopnik
Mr. ANTON PALČIČ, P. O. Box 3, West Jordan, Utah.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
PRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, N. Y.
Has
Zastonj!	Zasftaj!
Vsak Slovenec v Ameriki za-more dobiti popolnoma brezplačno
tedno krasno uro za spomin.
5o 51 j i te nam Vaš naslov in jedno znamko za pošto, ter prijeli bodete vzorce najboljcga starokrajtlnga tobak« za pipo in za cigarete.
Oa se prepričate, da imamo res najbolii m najcenejši i m port i -rani tobak v ceh Ameriki, tedaj piSite takoj danes na:
ADRIA TOBACCO CO.,
1265-67 Broadway, New York.

Telefon 246.
Frank Petkovsek
720 Market Street,	Waukegan, 111
priporoča rojakom svoj
^ SALOON,
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v ! zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Hotel/*n* 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu.
Na čepu imam vedno sveže pivo, naj še vrste whiskey, kakor naravne
napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejaka kabin ja I
Za obilen posel se priporočam udani Boto Qoj»ovlč, Johnstsva, Pa.
PRIPOROČILO.
Rojakom v San Francisco, OaL, in okolici naznanjamo, da je
Mr. IVAN STARTNA, 2000 19th 81, Sail Francisco, OaL, naš zastopnik in pobira naročnino sa "Glas Naroda" ter ga vsem prav toplo priporočamo.
PRANK SAKSER 00.
VAŠ KREDIT JE DOBER!
Vsak Slovenec zaihore pri nas eno krasno uro garantirano iz pravoga zlata na kredit kupiti. Ura je iz pravega zlata umetno izdelana s tremi pokrovi in ima najbolji amerikanski stroj na 15 kamnov z pismeno garancijo za 10 let. Ta ura je iz garan-tiranega pravega zlata mo2ke velikosti, ter vas stane samo $30.— na obroke. Mi vam to dragoceno uro damo na kredit, na mesečne plačilne obroke. Vsaki, kdor si želi kupiti na kredit to
dete na mesečne obroke plačali in sicer samo po ——	$2.— na mesec.
Takoi dobite to zlato uro kakor hitro nam samo prvih $4._are
poSlete. Vsled tega priporočamo vsakemu Slovencu, da si precej to uro naroči, kjer nikdar več vam se bode nudila tako ugodna prilika, da vam bode mogoče rravo zlato uro kupiti na kredit. PiSite takoj in pošlite $4.— are na naslov:
^American Credit Watch Co.
Flat Iron Build'g R. 1307.	NEW YORK.
Za vsebino tujih oglsaov al odgovorno no npravnlitvo ne
?-;------
W Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani
ustanovljena leta 1820.
sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlogje bilo koncem 1.1906 nad 69 milijonov kron«
Rezervni zakladi znašajo 9,270.313 kron.
Vsega upravnega premoženja je Mo glasom zadnjega račun-^	skega sklepa 85,105.390 kron,
in sicer znašajo mi d drugimi zakladi:
Zemljeknj žno zavarovane terjatve 37,877.422 K Posojila cbčinam in kot po rac i jam 1,979.582 „
M t nice.......................... 738.000 „
Vrednostni papirji...............32,977.286,,
Vrednost h š v Ljubljani,Trstu in
na Duna u ter graščin.......... 2,920.893 „
Cisti upravni dobiček — razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom— je odmenjen d brodelnim in obče* koristnim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
Denarne pošiljatve iz Zjed. držav in Canade posreduje tvrdka:
""SSKSL"-' FRANK SAKSER CO., 8iSS,SSKE

Kje je najbolj varno naložen denar ? ?
Hranilnih alog je: K milijonov kron.
Rezervnega zaklada je:
800.000.— kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši slovenski denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje p o 4%. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar.
Za varnost vseh ulog jamči njen bogat zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je toraj tolika, da vlagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgabe. To pri poznava država sama s posebnim zakonom in zato c. kr. okrajna sodišča nalagajo denar maloletnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne posojilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki; Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vafi denar.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA POSLUJE V SVOJI PALAČI V PREŠERNOVIH ULICAH.
■4 -'
MU laapafli r Zdratarih ittmnk je te več let
109 Grmnwich St, NEW YORK, N. Y.
FRANK SAKSER CO.
6104 Saint Clair Ave. N. E* CLEVELAND, O.