Izhaja v Trstu tsa* peteK od 5. pop Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Oredništro ii tprmiSm >H. del Lavatoio št. 1,1. Telefon 18-67. -------------------- Posamezne štev. s* prodajajo po 8 atol. Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovora. Naročnina za celo leto K 4.—; za pol in čet rt leta razmerno. ■-------------------1 | Glasilo »Narodne delavske organizacije41 in »Zveze jugoslovanskih železničarjev”. Narodna delavska organizacija I ki fe vrši v soboto, dne 16. julija 1910. ob 7. uri zvečer i Sokolovi dvorani ? ..Narodnem flonr v Mn. ---------34»---------- DNEVNI RED : 1. Organizacijski štatut. 2. Izprememba pravil. 3. Štatut mladinske organizacije. 4. Razno. Ako bi občni zbor ne bil ob napovedani uri sklepč n, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsa kem številu navzočega članstva. Z ozirom na velevažni dnevni red poživljamo članstvo, da se udeleži občnega zbora v čim najobilnejšem številu. V TRSTU, dne 11. julija 1910. Odbor N. D. O. Sovražniki delavstva. Ko je v prešlem stoletju vstal veliki apostol delavstva, Marx, in je poletel v svet ki c: „delav8tvo vseh i arodov, združi se proti svojemu ljutemu sovražniku — kapi talizmu!“, tedaj si je ta novi evangelij osvojil milijone src, zvezal milijone rok v krepko vez, dvignil milijone do tedaj v Bužensk h verigah drhtečih duš k svobodi. Uče. ci velikega mojstra so prihajali iz kraja v kraj in oznanjevali delavcu-trpinu novi evangtlij, in delavec-trpin je vstajal iz robstva, vstajal, krepko se oklepajoč novih naukov, imajoč pred seboj edini cilj : popolno zmago nad tistim, ki ga je dotlej vklepal v suženske okove, nad kapitalizmom. Padli so vsi pomisleki, ki so doteduj razdruževali delavstvo, ni bilo več razločka mrd narodnostjo in narodnostjo in to tem lažje, ker je bil čut narodne skupnosti tedaj tudi šele v povojih, ni bilo več razločka med delavcem in delavcem, svoboda, enakost in bratstvo, geslo velikega preobrata v začetku stoletja je iznova odmevalo povsod, kjer se je vzbudila delavska stanovska zavest. Strmč je gledat svet ta novi, nepričakovani pojav, strme je gleda), kako od dne do dne vidno raste število neustrašenih bojevnikov za človeška prava dotedaj kot tovorne živine izrabljanega, a zato tembolj zaničevanega delavstva. „Boj kapitalizmu, boj temu krutemu, nečloveškemu sovražniku, neizprosen boj, boj do skrajnosti, boj na življenje m smrt!." To je bil klic, ki je preletaval svet, šireč tu up, radost, navdušenje in pouos, tam pa strah in grozo in srd in sovraštvo. Tu proletarec, tam kapitalist, tu izkoriščarec, tam izkoriščevalec, tu topla kri, tam pijavka ■— boj do skrajnosti, boj na življenji in smrt. Pa minevala so desetletja in ž njimi se je izpremenilo marsikaj. Delavstvo je neustrašeno nadaljevalo svoj boj, ali začelo le izpoznavati, da za njegov obstoj ne zadostuje samo kos kruha, s katerim si dv sita napolni svoj želodec. Videlo je svojega Ijuiega sovražnika, kako uporablja vsi sredstva, videlo je, kako mu služijo v dosego njegovega cilja prav tiste ideje, kateie je ono zavrglo, misleč, da so le kamen na potu, videlo je, kako ga piav te idge utrjajo v njegovem skupnem odporu, vežoč ga v krepko, nerazdvojno celoto. Kapitalizem je začel uporabljati nacionalno idejo v svoje svrhe in jo izigravati v boju preti delavski mednarodnosti, ono nacionalno idejo, katere porast in razvoj je na drugi strani pospešila prav mednarodnost delavskih mas. Ali je bilo potem to posledica treznega razmišljanja, ali stvar vzgoje, ali pa da ugodi prirojenemu svojemu notranjemu nagonu — delavstvo se je poleg borbe za svoj kruh začelo zanimati tudi za druge pristoječe mu pravice, ki mu jih nudi, ali ki bi mu jih morala nuditi pripadnost k gotovemu ozemlju, gotovemu narodu ali jeziku, začelo se je zanimati za nacionalno misel, izpoznavši, da ga to dovede prej do končnega cilja v borbi s ponarodelim ali pa vsaj nacionalno idejo v svoie svrhi izrabljajočim kapitalizmom Naj si je bil torej prvi povod ta-ali oni, nacionalna ideja je v proletarstvu rastla in raatla, na škodo internacionalni ideji, izsilila od nje gotovih koncesij, kar je imelo za posledico razdvojenje dotedanjega edin-stva v organiziranem proletarstvu, a šla je še dalje ter vrgla v kot mednarodnost ter sama popolnoma zavzela njeno mesto, priznavaj c č ji mesta poleg sebe edino le še v strogo krušnem boju, nudeč ji roko le še k skupnemu boju pr. ti skupnemu sovražniku proletarijata — kapitalizmu. Take so razmere dandanes. Na eni strani imamo mednarodno socialno demokracijb, razdeljeno v dva tabora, v enem pristaše stroge mednarodnosti, v drugem, zavzemajočem ogromno večino, pristaše narodnostne ideje kot „sredstva k smotru-; na dtugi strani pa proletariat stoječ strogo na stališču narodnosti, na-rodnoorganizirano delavstvo. Ni naš namen, danes razpravljati o upravičenosti enega ali drugega stališča, naše mnenje je pač, da hodi tu prosta volja vsakomur, da se izveliča vsak po onem katekizmu, ki se mu zdi pravi, ali nekaj skupnega, nekaj splošnega pa je in mora ostati pristašem teh ali onih nazorov — proletarci smo vsi, vsi imamo enega, skupnega sovražnika, proti kateremu bijemo boj, žal, največkrat ločeno, in naj so nasprotja med našimi nazori še tako velika, vendar pa ne morejo in ne smejo biti nepremostljiva, ako gre za obrambo splošnih koristi, ogroženihpo enem, skupnem sovražniku — kapitalizmu. Tisti, ki bi šel v strankarski strasti tako daleč, da bi v takem slučaju cenil strankarske koristi višje, kakor pa koristi splošnosti, ki bi izdajal koristi splošnosti, da pridobi sebi ali svoji stranki drobtinico, stem pa neprecenljivo oškoduje splošnost, kdor bi, sam proletarec, v odločilnem boju proti kapitalizmu, svojemu lastnemu in splošnemu sovražniku, vezal roke bojujočem se proletarcu, zanašajoč v svoji strankarski strasti v njegove vrste razpor it razdor, in bi tako pripomogel do zmage temu sovražniku proletarstva, tisti je pač sam pogubnejši sovražnik proletarstva, kakor pa kapitalizem sam in zasluži edino le še sramotno ime Eflalta, izdajalca proletarstva, pa bodi to kdorkoli! Toliko v splošnem. Poglejmo pa sedaj nekoliko v nase domače tržaško delavsko življenje. V Trstu je proletarijat razdeljen na tri strani, kar je z ozirom na vladajoče razmere umljivo, dasiravno ne prav lahko opravičljivo. Dva naroda bijeta tu ljut boj, eden, ki ima vse, kar si more poželeti, drugi, ki se bori za svoje najelementar-nejše pravice, vmes pa posega tretji po oni stari: kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Kako stališče naj bi tu zavzel proletariat ? Ali se more izogniti temu. bojnemu šumu in hrumu, ali se more postaviti na izključno stališče: „delavci vseh narodov združite se“, s čimer naj bi rekel: bjte se vi drugi za oslovsko senco narodnostnih pravic, da je le polen moj želod-c? Da je to neizvedljivo, priznavajo pristaši mednarodne misli sami, ako ne toliko v besedi, pač pa tembolj v dejanjih, ko dejansko posegajo v to borbo narodov, priznavajoč vsakemu svojo pravico, a vendar previdno pristajajoč k močnejšemu, sami se tako kažoč dovzetne za narodnostna vprašanja kot „sredstva k smotru". Da ta „smoter“ mnogokrat ne odgovarja onemu, ki ga je imel pred seboj Marx, ko je rekel: „Delavci vseh narodov, združite se!'1, namreč boju proti kapitalizmu, temveč morda ravno nasprotno — boju za kapitalizem, je morebiti posli d.c.i naših „posebnih" tržaških „razmer“, ki so res prav posebno ugodne tistim, ki hočejo v kalnem ribariti. S tem smo označili stališče tistih, ki se smatrajo za pristaše mednarodne misli. Da so te bojne razmere med obema v Trstu autohtonima uarodnostima vplivale tudi na proletarijat, je umljivo, saj ta proletarijat v ogromni večini pripada tej ali oni teh dveh narodnosti, saj ju prav on tvori, in prav nič ni čudno, da hoče pose-zati tudi sam dejanski v ta boj, saj je interesiran pri njem, saj se ta boj bije tudi zanj, za njegove koristi, v njegovo škodo, saj se ne malokrat zgodi, da je v prvi vrsti prav on prisiljen na svoji lastni koži gledati posledice tega boja in plačevati iz svojega žepa bojne stroške Vse to je pri vedlo tržaški proletarijat, da je začel trumoma zapuščati stališče med dvema stoloma in se sam odločno postavljati v narodnostni boj: tu Slovenec, tam Italijan. Nastali ste narodni proletarski organizaciji, slovenska in italijanska. Mogli bi sicer govoriti morda še o proletarijatu, ki se priznava za pristaša druge, morda nemške narodne misli, ali njegovo število je vsaj dardanes še tako skromno, da ne prihaja v poštev. Govoriti bi mogli kvečjemu le še o neorganiziranem delavstvu, o onih revčkih ali pa malomar-nežih, ki ne uvidevajo potrebe organizacije, ki tavajo semtertja in se le v skrajni sili, tedaj pa s čudovito gorečnostjo oklepajo tiste, ki bi jim trenotno mogla nuditi največ koristi, toda tudi s temi ne računamo, saj vemo, da jih ima v slučaju njihove potrebe lahko vsak, kdor bi jih hotel imeti, kalar pa nimajo potrebe oni, pa nihče. Tako so torej razmere v Trstu. In sedaj : kako je pri teh proletarskih organizacijah z glavnim njihovim smotrom — ohrambo proletarstva proti njegovemu glavnemu sovražniku, kapitalizmu? Italijanska narodna delavska organi-zacja je dosedaj pokazala tako malo dejanj, da bi bilo silno težavno soditi o njej, da ni že s samo enim takim dejanjem dokumentirala, da nima niti najmanjše pravice do imena zagovornice proletarskih koristi, ko se je ob priliki volitev v okrajno bolniško blagajno vezala z delodajalci-ka-pitalisti. To jo označuje p. polnoma in nam tudi natančno določuje stališče napram njej — Ne poznamo Je! Torej le še mednarodnjaki! Narodna delavska organizacija je stala od svojega ustanovljenja neomejna na stališču, da brani stanovske koristi delavstva, ki se priznava k slovenski oziroma slovanski narodnosti, torej obenem stanovske in tudi narodne pravice, bila je vedno pripravljena stopiti v boj za koristi proletarstva proti vsflm in vsakomur, tudi lastnim narodnjakom, ki bi ogroževali te koristi, ne priznavajoč nikomur pra-ice, da bi izkoriščal proletarijat, najmanj pa še, da bi to delal sorojak proti sorojaku, bila pa je tudi vedno pripravljena, podati bratsko roko vsakomur, kadar je šlo za obrambo skupnih interesov delavstva ne glede na njegovo narodnostno ali kakršnokoli drugo prepričanje. Mednarodna socijalna demokracija je bila N. D. O. že od njenega začetka najljutejša sovražnica, in čim vztrajnejše, čim odločnejše je N. D. O. stopala v boj za koristi svojega lastnega članstva, ali pa tudi splošnosti, tembolj je rastlo sovraštvo v socialni demokraciji, katera si je lastila edino pravico zastopstva proletarskih koristi. Kaj je neki moglo biti povod temu sovraštvu ? Ali more socialno demokracijo peči dejstvo, da N. D. O. skrbi po svojih močeh za svoje članstvo ? Ali more biti povod sovraštvu, ako N. D. O. doseže kak poboljšek, ki je v dobro splošnosti ? Ali more resnični prijatelj proletarijata sovražiti tis'ega, ki se trudi, da bi koristil proletarijatu ? Ali bi mu nasprotno ne moral biti celo hvaležen za ono, kar je pridobil v dobro splošnosti, ali pa vsaj dela te splošnosti ? Ali je upravičen srd socialne demokracije, ako N. D. O. združuje oni del proletariata, ki je v svojih nazorih v skrajnem nasprotju z nazori socialne demokracije ? Ali sme socialna demokracija netiti sovraštvo proti N. D. O., ako se N. D. O. zavzame za stanovske koristi delavstva, ki noče niti čuti o socialni demokraciji ? Ali ima socialna demokracija pravico odrekati komu svobodo prepričanja, ali more in sme koga siliti, da stopi pod njeno okrilje? In končno tisti proletariat, ki ne vidi v socialni demokraciji pravega zastopstva svojih koristi, ali nima pravice do obrambe svoje eksistence? Sovraštvo, ki ga goji socialna demokracija proti N. D. O , je prišlo že takp daleč, da je socialna demokracija popolnoma zatajila nauke svojega velikega učitelja Marxa in posegla v svojem brezmiselnem boju proti N. D. O. po najgršem sredstvu — izdajalsvu proletarskih interesov, stopivši v boju proletariata proti kapitalizmu odločno na stran kapitalizma 1 Uslužbenci c- kr. javnih skladišč bijejo obupen boj za svoj odstanek proti naj močnejšemu kapitalistu, državni upravi sami. Že v začetku tega boja je socialna demokracija ošabno zavrnila po N. D. O. bratsko ji ponujeno d-lavsko desnico za skupno delo. N. D. O. je nato nastopila samostojno in je po dolgem boju dosegla vsaj del >ma, kar je zahtevala, dočim je bil nastop socialne demokracije popolnoma brezuspešen. Drobtina, ki jo je vrgla državna uprava uslužbenstvu javnih skladišč, pa nikakor ne more zadovoljiti, treba je nadaljnega, še odločnejšega boja. N. D. O. je bila pripravljena tudi sedaj za skupen nastop in je povabila uslužbenstvo c. kr. javnih skladišč brez razlike mišljenja k skupnemu razgovoru o nadaljnih korakih v dosego njegovih zahtev, a glejte: tista socialna demokracija, ki si je z debelimi črkami napisala na svojo zastavo geslo »neizpro-sen boj kapitalizmu", je poživljala delavstvo, naj odkloni vsako solidarnost s proletarijatom v N. 0. 0, noseč tako razpor med proletariat, razpor, ki naravnost onemogočuje proletariatu vsak uspeh v boju proti velekapitalistu — državni upravi! To naj že potem še zastopnica proletariata in po njenih besedah celo „edina prava!" Ne. socialna demokracija je tu pokazala edino le kot izdajalka proletarskih koristi, zaveznica kapitalizma, najlju-tejšega sovražnika proletariata, sama še Ijutejša sovražnica proletarskih koristi! K temu le še zaključek: socialna demokracija se je stem na n a j-sramotnejši način sama odrekla vsaki pravici zastopstva delavskih koristi, za pravično in pametno mislečega proletarca ni več socialne demokracije kot zastopnice delavstva, temveč obstoji edino le še podrepnica kapitalizma, iščoča e v njem svoj strankarski dobiček, plačanka, ki za svetle cekine prodaja proletarsko eksistenco 1 FeJ ! ■ ZVEZA • JUGOSLOVANSKIH ŽELEZNIČARJEV. SocialnoAcmokratično zadružništvo. Malo čudno se bo morda zdelo našim tovarišem, ko bodo čitali naslov tega članka, češ, kako pride to semkaj pod „Zvezo Jugoslovanskih Železničarjev", toda če jim pojasnimo, kako prav ta stvar zadene v prvi vrsti železničarje, tisto organizirano delavstvo, ki je bilo še pred kratkim najtrdnejša opora socialne demokracije, potem - jim bo stvar že umljiva. Saj so bili do pred kratkim ravno železničarji tist', ki so socialnim demokratom v Trstu, kot elita njihove organizacije, kot najzavednejši or-ganiziranci, ki niso samo z besedo, temveč v prvi vrsti s svojimi rednimi in točnimi prispevki vzdrževali, skoraj lahko rečemo, vso njihovo organizacijo, zlasti pa njihove gospodarske naprave, konsumne zadruge. To so tudi dobro vedeli in tudi še dandanes dobro vedo socialnodemokratični gospodje in zato tudi delajo na vse kriplje, da bi si ohranili te najboljše svoje — plačnike. Toda ako so bili železničarji svoj čas tako zavedni, da so prvi čutili potrebo stanovske organizacije in se je tudi krepko oklenili, so bili ravno tako zavedni tudi pozneje in so uvideli, da jim socialnode-mokratična organizacija ne le ne koristi, pač pa občutno škoduje, da jih hoče edino le izkoriščati v svoje političnostrankarske namene, in začeli so ji tudi prvi obračati hrbet. Začelo je pokati in to občutno pokati v socialni demokraciji. Ni še dolgo temu, kar se je raznesla, oziroma bolje rečeno, razšla železničarska skupina II. (državna železnica), ker centrala na Dunaju bolj upošteva voljo trmoglavega Kopača, kakor pa skupno voljo stotin železničarjev. Ali to še ni bilo vse. Tudi v skupini I. (južna železnica) vre kakor v Vezuvu in pričakovati je vsak čas, da izbruhne na dan lava, ki bo razdrla in uničila tudi to skupino. Kakor se čuje, so sklenili nekateri pametnejši sodrugi, da naj se skliče v najkrajšem času izreden občni zbor skupine, ki naj bi pometel z onimi mogočneži, ki si laste edino gospodovalno pravico nad svojimi sodrugi, kakor so to Bahun, Zlobec, Krajšek itd. Malo težko bi bilo tem gospodom sodrugom za njihova mesta, a kakor kaže, se bodo le morali posloviti. Pri skupini III. so pa razmere tudi take, da jim posvetimo v eni prihodnjih številk poseben članek. Z ozirom na vse to je pač umljivo, da železničarji, dasiravno morda pristaši socialnodemokratičnega nazivanja, ker trumoma beže iz socialne demokracije^ kar iz vseh njenih lukenj zija polom. Še bolj umljiva pa je stvar, ako človek ve, kake vnebovpijoče nepravilnosti se dogajajo v nekaterih socialno demokratičnih gospo darskih napravah, h katerim so socialni demokrati kakor smo že rekli, pred vsem pritegnili železničarje kot dobre plačnike. Naj se torej tudi mi pobavimo nekoliko odločnejše s to stvarjo. Tako so n. pr. naši ljubi rdeči bratci ustanovili svoj čas gostilniško zadrugo ».International" v ulici Boccaccio v Trstu, pri kateri so seveda predvsem računali na železničarje, ki bivajo po veliki večini v tej ulici in njeni bližnji okolici. Poslovanje te zadruge je res značilno za socialnodemokratično „ gospodarstvo “ s tujim, to se pravi, s članskim denarjem, in ako se dogajajo take stvari tudi v drugih socialnodemokratičnih gospodarskih napravah, potem pač sodrugi lahko v najkrajšem času zapro svojo botego in izginejo, kajti poslovodja zadruge International'' je bil takšen, da ne prenese prav nobene kritike. Pred kratkim je bivši gostilničar v tej zadružni gostilni tožil zadrugo za odškodnino, ker mu je pred dogovorjenim rokom odpovedala. Gostilničar je svoj čas izročil zadrugi dolžno pismo, glaseče se na 1000 K, a to dolžno pismo je izginilo, ni ga tudi ni bilo mogoče najti pri prvi obravnavi. Dolžno pismo se je našlo šele, ko je gostilničar zahteval prelož tev obravnave, da se pokličejo priče, ki so videle in č -tale to dolžno jhsmo. Ko pri drugi obravnavi predsednik zadruge ni znal več iz zagate, je vendar privlekel na dan ono dolžno pismo, vse raztrgano in pomazano, ker je že sam > po sebi najboljši dokaz, kako imenitno je knjigovodstvo urejeno pri tej zadrugi. Pri obravnavi se je nato dosegla poravnavo, ki je bila ugodna za obe stranki, ali vzlic temu so bili gospodje sodrugi tako čedni, da so sklicali zborovanje, na katerem so potem kričali, da je bivši gostilničar prosil za oproščenje, kar nikakor ne odgovarja resnici. Pri obravnavi so prišle na dan lepe stvari. Odkar obstoji zadruga »Internacio-nal", se je vršilo nebroj odborovih in nad-zorniških sej. A 1 i o v s e h t e h s e j a h ni nikakega zapisnika Tudi ni n i k a k i h knjig. Sodnik je vprašal pri obravnavi, kje so zapisniki, pa so odgovorili, da so se napravljale samo beležke. Res žalostno je, da pravni zastopnik zadruge in obenem njen tajnik sodrug dr. šolar, ne ve, da mora zadruga imeti zapisnik, v katerem se zapisujejo sklepi sej. Pač so res lahko člani veseli ob takem poslovanju zadružnega odbora, katerega edinega krivda bo, ako bo šla zadruga v grob. Pogreb se bo seveda vršil na stroške članov. Tako je torej z zadrugo »International". Ob priliki posvetimo tudi še kam drugam. Ali že ta slučaj dovolj jasno kaže, koliko gnilobe je najti nad socialnimi demokrati, ki tako radi vidijo pezdir v očesu drugih, bruna v svojem lastnem pa ne vidijo. In potem še kriče, da mi agitiramo nroti njim, da jim odvzemamo čjanstvo itd. Ne, ne, vi rdeči bratci, Z. J. Ž. ni treba prav nobene agitaciie proti vam, ni ji treba nagovarjati prav nikogar, naj pusti vašo organizacijo, vaši člani so sami tako pametni, da ob takih razmerah zapuščajo vašo potapljajočo se barko in prestopajo tja, kjer vedo, da jih nihče ne bo izrabljal v kake političnostrankarske, ali pa morda celo še v kake omazane osebne namene. Prav nikomur ni treba podirati vaše organizacije, saj jo pod rate sami, saj sami rujete proti njej s svojim nedemokratskim, na drugi strani pa tudi neonravičljivo lahkomiselnim postopanjem. Ljudje, ki v takih stvareh, kakor je zadružno poslovanje, delaio tako lahkomiselno, kakor delajo socialni demokrati, pač ne morejo računati nato, da bi imel še kdo zaupanje nanje in njihovo delovanje, najmanj pa, da bi jim zaupali železničarji, ki znajo samostojno misliti in jim ni treba za to tujih možgan, posebno pa takih, ki so že zdavnaj zvodenele. In če se še najdejo med železničarji ljudje, ki so tako prepričani socialni demokrstje, da jih edino le še to prepričanje drži pri socialnodemokratični stranki, jim sicer čestitamo na tem trdnem prepričanju, ali obžalujemo jih obenem, da svojih moči ne posvetijo boljši stvari ali pa vsaj izčiščenju socialnoderaokratične organizacije onih ničvrednežev, katerim je organizacija edino le molzna krava. Sicer ja pa to njihova stvar, ne pa naša žal je nam edino le to, da trpi škodo marsikateri železničar, ki. še ni izpoznal socialne demokracije. Naša stvar ho pač, dajo osvetlimo tako, da ne bo varala nikogar več. Ako dosežemo to, smo izpolnili velik del svoje naloge! ziž — Iz skladišč drž. železnic pri sv. Andreju. „Narodni Delavec" je že imel priliko, da se je bavil z nekim F r u h-ffirtom, zagrizenim nemškonacionalnim socialdemokratom, ki je bil dosedaj res še socialni demokrat, dasiravno mu je že skozi vse luknie v suknji gledal nemški nacionalizem. Ali sedaj je že tudi popolnoma izginil pri njem socialni demokrat, in Friilnvirt je odslej hud nemški nacionalec, ki celo svoje dosedanje ..Rodruge" strahovito gleda postrani. Friilnvirt je namreč dosedaj opravljal za silo službo skladiščnega mojstraj ker drugega najbrž ni bilo, dasiravno je sicer čisto navaden partijski vodja, to se pravi, navaden delavec, ki je le zato zlezel nekoliko nad druge, ker je Nemec in ker državna železnica daje navadno Nemcem prednost jred drugimi delavci zato, ker so Nemci, ne pa zato, ker ro morda sposobnejši, kar se posebno pri Fruhwirtu ne more niti pomisliti. Tega Friihivirta je seveda drugo delavstvo dosedaj klicalo le za Friihivirta, kar naenkrat pa mu je strahovito porastel greben, in bilo je dne 8. t. m., ko je nahrulil delavce, da ga mora o klicati: »Gospod skladiščni mojster". To ie tudi zahteval od svojih sodrugarskih tovarišev, partiiskih vodij. Ker mu pa le-ti, nad njimi zlasti neki Rus. ki je bil dosedaj velik socialistični agitator, niso hoteli parirati, se je hudo razkačil in začel krčati nad n imi, dokler mu ni Rus odbrusil nazaj : »Jaz se po ...... na taka skladiščne moistre !" Friilnvirt je seveda takoj tekel k inšpektorju, ki je poklical Rusa na raport. Torej sodrug sodruga toži pri predstojnkdi. Z ene strani se vid cela stvar zelo otročja, prav tako, kakor bi otrok tekel k materi, češ : „mama, tale mi je jezik pokazal", na drugi strani je pa res značilno, ker kaže, koliko je delavskostanovske zavednosti in čuta skupnosti med pristaši socialne demokracije. Za besedico, zaradi ubogega titdčka pa v tek k inšpektorju tožit! Fej ! Našim ljudem priporočamo, da dobro popazijo na tega »gospoda skladiščnega mojstra za silo", kajti prišel bo čas, ko bomo izpregovorili o njem prav resno besedo. zjž— Štedenje pri državni železnici. Ne bi omenjali stvari, ako bi se nam na eni strani ne zdela res smešna, na drugi pa kazala, da se večina novih uvedb pri c. kr. državni železnici, ki merijo na »štedenje", izkaže kot patentirana neumnost, ki ne prinaša železniški upravi pač nikakega dobička, temveč edino le izgubo. Pred seboj imamo namreč »knjižico za vozne pristojbine" (Fahrge-biihren-Buchel). Dosedaj so imeli namreč vlakoVO(jje £e knjižice za vozne pristojbine tolike, h imela N. D. O. in tov. dr. Bračič za delavstvo v Ajdovščini, pač v vzpodbudo, da se čim trdnejše oklene N. I). O. in ji ?S!>i g tem pokaže svojo hvaležnost, da tedaj vrši čim veslnejše svoje dolžnosti Hapram nji. V nedeljo, dne 24. t. m.-io.. kši občni zbor podružnice N. D. O. v Ajdovščini. Sramota bi bila za članstvo Podružnice, da bi ob tej priliki pokazalo Svojo nemarnost napram N. D. O. name-»to živega zanimanja za njeno delovanje. Pričakujemo torej, da bomo videli na tem °bčnem zboru zbrano vse delavstvo iz Ajdovščine in okolice, združeno v eni misli : N. D. O. je naša rešiteljica, torej Tse pod njeno modro zastavo, njej v čast, tam. delavstvu, pa v našo lastno, neopo-r6kljivo korist! d.— Tovarišem članom N. D. 0.1 Jutri, 'v soboto zvečer ob 7. uri se vrši v društveni dvorani N. D. O. v ulici Lava-Nin št. 1 izredni občni zbor N. tl, O. Opozarjamo tovariše na ta občni Aor in iih poživljamo, da se občnega Pbora udeleže v čim najobilnejšem številu, ker ie stvar res velevažna za nadaljni razvoj N. D. O. Naj se nihče ne izgovarja da nima časa, ali s podobnimi izgovori ! Organizacijski štatut, izprememba pravil, to so vendar stvari, ki so res nujno potrebne in brez katerih je stalen napredek K. D. O nemogoč. Ramo tako pa je tudi potrebno, da N. D. O. začne posve-Č«ti čim naivečjo skrb mladinski organizaciji, da si tako zagotovi naraščaj. To so »tvari, katerih rešitev je nujno potrebna. 2ato pa. tovariši, jutri zvečer vsi r.s. iz-tedni občri zbor ! d,— Izlet v Pulo. Kakor ž« javljeno, Priredi N. D. O. v nedeljo, dne 14. avgusta t. 1., celodneven izlet v Pulo, da vrne Pulskim tovarišem nlihov poset v Trstu ob priliki razvitja zastave N. D O. V centralnem odboru N. D. O. se je izvolil poseben odsek, ki bo vodil vsa pripravlialna dela za ta izlet, in ta odsek se je že tudi posvetoval z zaupniki vseh skupin v Zadevi izleta. V prvi vrsti gre tu za na točbev parobroda. Za to je seveda merodajno število udeležnikov in pa svota, ki bi jo zahtevala dotična parobrodna družba Za prepustitev parobroda. Na razpolago Sta tu edino le dve parobrodni družbi, na eni strani ..Dalmatin”, na drugi pa sAustro-Americana”. Prva more dati na razpolago manjše parnike, druga pa velike. Izletni odsek torej stoji sedaj pred vprašanjem: na koliko izletnikov sinemo računati ? Ako bi bilo število tako veliko, da se more najeti veliki parnik, potem se Uajamč veliki, če pa bi število ne bilo tako visoko, da bi se izplačal izlet z velikim parnikom, potem bi bilo treba najeti fiaanjši parnik. Ker je pa sedaj še popolnoma nemogoče vedeti, kako število izletnikov se bo prijavilo, je prišel odsek po posvetovanju z zaupniki do sledečih sklepov : I. vožnla iz Trsta v Pulo in nazaj Stane za osebo K 360 pri čemer pa ježe všteta tudi vstopnina k veliki Veselici ki Re vrši V vseli vrtnih in notranjih prostorih Narodnega doma v Puli. 2. Vozni listki se začnejo prodajati v N. t). O. in dragih društvih že jutri, v soboto, dne 16. t. m. — 3. Kot zadnji dan Priglasitve se določi četrtek, dne 4 avgusta To se ie moralo določiti zato, ker se mora N. D. O. s tem dnevom odločiti za ta ali oni parnik. — 4. Obenem * priglasitvijo se mora plačati tudi vozni listek. Vozni listki brez vstop nine k veselici se ne oddajajo. >-5. N. D. O. garantira za prostor samo tistim izletnikom, k i s e p r i g 1 a s e i n kupijo vozne listke do dne 4. avgusta Vozni listki ®e bodo prodajali tudi še do 13. avgusta zvečer, toda prostor na parniku 3 e m o r e po 4. avgustu zagotoviti le v slučaju, da se do 4. avgusta prijavi najmanj 1000 (tisoč) izletnikov, ker je le v tem slučaju mogoče najeti veliki parnik. — 6. Prodaja voznih listkov se zaključi v soboto, dne 13 avgusta, zvečer. Pri odhodu parnika in med vožnjo se vozni listki ne prodajajo več — To so torej v glavnem sklepi glede izleta. Vabimo torej narodno delavstvo iz Trsta in okolice, pa tudi vse drugo narodno občinstvo, zlasti pa narodna društva, da se dne 14. avgusta priključijo N. D. O. in žnjo vred polete v Pulo, kjer jih sprejme kakor brat brata tamošnje narodno delavstvo, sploh ves slovanski živelj iz Pule in okolice. Poudarjamo pa še enkrat, in to prav odločno, da je zadnji dan priglasitve četrtek, dne 4. avgusta. To se je moralo odločiti tako, ker je to zadnji dan za na-; 'tjo parnika. Navada je sicer pri nas v Trstu, da ljudstvo oh takih prilikah naj rajši odlaša prav do zadnjega, a v tem slučaju je to popolnoma izključeno, kajti parniku se ne more priklopiti za one za-kasnelce še par čolničev, kakor se pri železnici lahko dobi par voz, ako jih je treba. Kakor rečeno, ako je do 4. avgusta prodanih 1000 voznih listkov, potem najame N. D. O. parnik, na katerem bo prostora še za nadaljnih več sto izletnikov, če pa do tega dneva ni toliko pri-glašencev, potem se mora naročiti majhen parnik, na katerem bo prostora kvečjemu za 500 oseh. Drugačnih parnikov p i ni na razpolago. Seveda nastane pa pri tem vprašanje, ali bi se sploh izplačalo napraviti izlet, ako se priglasi samo toliko izletnikov. Ako napravimo izlet, mora ta izlet bit tak, da irnpo-nira že s samim številom izletnikov. Na vas, narodni delavci in drugo narodno občinstvo, je torej ležeče, da se izlet izvrši častno za narodno delavstvo in sploh slovenski Trst. Zato vabimo vnovič : kdor 88 namerava udeležiti izleta, naj si kupi vozni listek čimprej, zadnji čas pa do 4. av gusta! d.— Kdo laže ? V zadnjem „Lavo-ratoru“ čitamo poročilo o krumirskem shodu, ki so ga sklicali socialisti v nedeljo, da s tem odvrnejo od skupnega nastopa uslužbenstvo c. kr. javnih, skladišč. Na tem shodu je poročal neki Perez o pridobitvah, ki so jih baje dobili socialni dumokr»ti za uslužbence c. kr. javnih skladišč. V prvi vrsti je omenjal zadevo o pokojnini, potem pomnožitev stalnih mest za 50. V nadaljnem je poročal, da se s temi 56 zboljšajo plače skupaj 110 usluž bencem, da se boletistom določi tedenska plača, da se vrnejo kavcije, da se dovoli na leto 5 dni dopusta delavcem, 8 dni asistentom in 15 delovodjem. — Sedaj pa vprašamo: kdo torej laže ? — C. k r. dvorni svetnik Minas, ravnatelj c. k r. javnih s k 1 a d i š č, je poklical prošli teden k sebi strokovnega tajnika N. D. O., da mu sporoči ukrep c. kr. finančnega ministrstva. Povedal mu je, da je finančno ministrstvo pristalo edino le na pobol šek glede penzije in zvišanja števila stalno nameščenih uslužbencev. Vse druge zahteve pa da je finančno ministrstvo odklonilo. Strokovni tajnik N. D. O. je morda pol ure pozneje še enkrat šel k dvornemu svetniku Minasu, da se še natančne ;Š8 informira o celi stvari. Na direktno vprašanje: „Kaj je z ostalimi zahtevami ?” — je odgovoril dvorni svetnik Minas: „Niso bile priporočene, torej tudi niso dovoljene!“ In specielno glede kavcij je rekel c. kr. dvorni svetnik Minas: „Prosim vas, priporočajte tudi Vi ljudem, da naj ne za-■ h t e v a j o kaj takega, ker je le njim v k o r i s t, ako imajo vloženo kavcijo, ker na podlagi kavcije dobivajo predujme. Sifcerpa to zahtevajo itak le tisti, ki bi kavcijo potem zapili P (t. kr. dvorni svetnik Minas je torei ponovno, povedal strokovnemu tajniku N. D. O., da je finančno ministrstvo ugodilo samo dvema zahtevama, druge pa da je zavrnilo, ker jih uprava c. kr. javnih skladišč ni priporočaj«. Kdo je potemtakem laga ? Ali c. kr. dvorni svetnik in ravnatelj c. kr. javnih skladišč, Juri) Minas ali pa sodrug Perez na shodu v nedeljo ? Naj nam na to odgovori eden ali drugi. Ali je mogoče misliti, da bi ravnatelj c. kr. javnih skladišč prikrival delavstvu do- voljene priboljške, ko ima nalog, da te priboljške izvede, in ko mu mora biti na tem, da ne razdražuje itak že razburjenega delavstva ? Nasprotno pa vemo, da so socialni demokrati že pred tedni neusmiljeno farbali delavstvo po prosti luki, češ da so pridobili to in to, dasiravno je bilo vse skupaj nesramna laž. Kdo je tu lagal, kdo je vadoma govoril neresnico', kdo je farbal delavstvo ? Bodisi ta ali oni, mi smo vedno pripravljeni, da stopimo s to stvarjo pred najširšo javnost, kajti konec mora biti enkrat tega zavaravanja delavstva, pa naj mu bo provzročitelj kak c. kr. dvorni svetnik ali pa socialnodemokratični so-drng! d.— Na naslov c. kr. poštnega ravnateljstva! Nemarnost, s katero razpošilja c. kr. pošta naš list, presega vse meje. Danzadnem se množe pritožbe, da naročniki ne dobivajo lista, dasiravno se je list zanje oddal na pošto. Tu se vendar n<.h,a vse ! Ali plačujemo zato poštne pristojbine, da potem nekateri zagrizeni so-cutlnodemokratični pismonoše mečejo list kratkomalo proč, ali pa si dovoljujejo neslane šale, da kratkomalo napišejo na ovoj „nepoznan” ali „sconosciuto“, dasiravno je naslov na ovoju popolnoma pravi, in d-itičnik že leta in leta stanuje v dotič-nem stanovanju. Hoteli smo se nalašč prepričati o tem in prepričali smo se. Pošta nam je vrnila list, naslovljen na nekega našega naročnika v Trstu s pripombo . nepoznan". Nato pošljemo dotičniku list v kuverti na isti naslov in — dobil H a j e. Kje je potemtakem tu lumparija ? Povemo torej, da bomo odslej strogo zasledovali vse take slučaje in jih tudi brez usmiljenja grajali na pristojnem mestu. Če to ne bo pomagalo v Trstu, se obrnemo na višje mesto. Vsekako pa izjavljamo še enkrat, da nikakor ne bomo trpeli, da bi pismonoše, če se jim ne ljubi dostavljati lista, list metali proč ali pa ga vračali kot nedostavljiv ! d— Na socialnodemokratičnem {hodu, ki se je vršil prošlo nedeljo je govoril tudi neki Giacomini, ali kakor mu pravijo v prosti luki, neki Gorsa. Sicer se skoraj res ne izplača, da bi odgovarjali na njegove neslanosti, a da ne bo mislil, da nas je morda ustrahoval, izpregovorimo o njeni v prihodnji številki. I. Mož naj bo le prepričan, da mu ne ostanemo prav nič dolžni. d.— Kar je preveč, je preveč 1 V prosti luki je med delovodji nekaj ljudi, ki so se menda zakleli, da bodo delavstvo mučili in trpinčili do zadnjega. Ali ni še dovolj, da priganjajo delavce, kakor so to svoj čas delali graščinski valpti s tlačani, ne, to jim ni dovolj, temveč jih celo kolnejo in obsipajo s psovkami hujše, kakor bi to delali ogrski svinjarji. Eden takih priganjačev je n. pr. neki Jakob Sosič, delovodja pri pometačih. To človeče, rojeno tam gori nekje na Krasu, ki prišedši v Trst še najbrž niti metle ni znalo pošteno prijeti v roke, se sedaj znaša nad delavci, kakor bi bilo vso učenost tega sveta zajemalo kar s korcem, ne pa samo z žlico. Zmerja in pa psuje jih na vse mogoče načine, kolne jim mater, krst, boga in ne vemo kaj še vse, psuje jih z zabitimi Kraševe1, s prekletimi ščavoni itd Revščina vendar, da ga ni sram ! Sicer mu pa povemo, da delavstvo nikakor ni več voljno prenašati njegovega priganjanja, njegovih piovk in njegovih preklinjanj. Saj vemo, kam nam se je obrniti, in to mu garantiramo, da storimo v prvem takem slučaju korake, da bo imel Sosič potem dovolj časa šteti kamenje po Krasu. S takimi ljudmi bomo napravili kratek obračun I d,— Zahvala. Podpisani se najiskrenejše zahvaljujem vsem tovarišem, ki so tolažili mene in mojo družino ob bridki izgubi moje soproge in so tudi nepozabno rajnico spremili do zadnjega počitka. Obenem se tudi zahvaljujem N. D. O. in pa tovarišem, ki so se me oh t*i priliki spomnili -z znatnimi podporami. Najprisrč-nejša zahvala vsem ! Fran Počkar, delavec v Llojdovem arsenalu. Organizacijske zadeve. o.— Javen shod v Ricmanjih. —• N. D. O. priredi v nedeljo; dne 17. t. m. popoludne javen shod v Ricmanjih Na dnevnem redu je poročilo o delovanju N. D. O. Natančnejše v dnevnem časopisju. Poživljamo narodno delavstvo in sploh na-rodnozavedno ljudstvo v Ricmanjih in okolici, da se tega velevažnega shoda udeleži v čim najobilnejšem števila ! o. — Občni zbor podružnice N. D. O. — „Ajdovščina“ se vrši v nedeljo, dne 24. julija 1910., točno ob 3. popoludne v telovadnici ajdovskega Sokola po sledečem sporedu : 1. Nagovor predsednika, 2. poročila tajnika in blagajnika, 3. volitev odbora, 4. poročilo o razvoju organizacije (poročata predsednik N. D. O. v Trstu, tov. dr. Mandič in strokovni tajnik tov. Ekar), 5. razno. K točni in polnoštevilni udeležbi vabi za odbor: E. R e y e r, tč. predsednik. Po občnem zboru se vrši veselica ob sodelovanju pevskega društva „T r s t“ iz Trsta z njegovim mešanim in moškim pevskim ter tamburaškim zborom. Natančnejši spored veselice objavimo pravočasno. Iz Pule. Pouzdoniclma It. R. 0. Svi pouzdanici ..Narodne Rad-ničke Organizacije” kao i oni, koji žele učestvovati pripremama za do-ček brače iz Trsta, pozvani su na sastanak u ponedjeljak u 8 sati na večer u N. R. O. Na dnevnom jc redu i drugih važnih pitanja. Nitko ne smije manjkati! Sastanci K 11. O. u ned jel ju. p. — Skupština radnika iz Valle-longe. U nedjelju u jutro u 10 sati skupština radnika iz Vallelonge u velikoj dvorani ..Narodnog doma”. p.— Sastanak u Stinjanu. U 5 sati po podne sastanak u Stinjanu u gostioni Grge Mihaljeviča. Dnevni red: S vrha i rad N. R. O. p.— Skupština na Velom Vrhu. U 3 sata po podne obdržaje se skupština predijelne skupine na Velom Vrhu. Dnevni red: 1. Izbor zamjenika u odbor. 2. Podporni fond. 3, Eventualia. p. - Sastanak u Vinkuranu. U nedelj u u 3 sata po podne sastanak u Vinkuranu u gostioni Martina Rosande. Dnevni red : Svrha i rad N. R. O. p.— Sastanak u Banjolama. U nedjelju u 5 sati po podne sastanak u Banjolama u ..Hrvatskoj Čitaonici”. — Dnevni red : Svrha i rad N. R. O. Jfajvečja slovenska mani/akiurna trgovina v Crstu, Križmančič & Breščak ulica Nuova št. 37. t) zalogi se nahaja velikanska izbira vsakovrstnega modernega blaga, za spomlad in leto, možke tn ženske obleke, raznovrstno perilo, preproge zavese itd. Velikanska izbira vsakorstne drobnarije, za ši-viljein krojače vse po najnižjih konkurenčnih cenah. MF* Udom Jf. }). 0. dajeva 10°|o popusta □ Priporoča se kot 8lčvenca slav. občinstvu za najobllnejšl obisk. □ 100000010000001 .......... I Konsumnn zadruga M. D 0. Prodajalne: ulica Bosco 17. ||. ul. Nliramare :: Telefon: štev. 23-21. : m. v Škednju. Čisti dobiček tega Vašega prvega gospodarskega podjetja le namenjen le Vam In Vaši sveti stvari t p.— Konstituirajuča skupština zidarske strukovne skupine. Več smo par puta u „Narodnom Delavcu" pisali o položaju zidarskih radnika u Puli i o te-roru, kojeg su social-demokrati razvili protiv svakog, tko nije htio pristupiti u njihovu organizaciju. Protiv takvog po-stupka trebalo je ustati in zaštititi interese zidarskih radnika. Radi toga se je zaključilo, osnovati posebnu strukovnu skupinu obzirom na lijepi broj zidara organiziranih u N. R. O. i obzirom na posebne njihove prilike. Za nedjelju dne 10. ov, mj. bila je sazvana konstituirajuča glavna skupština, kojoj su prisustvovala 62 zidara. Drugi su bili zapriječeni radom ili pak uslijed udaljenosti nijesu došli. Predsjednik N. R. O. drug Vrankovič otvorio je skupštinu, te je pozdravio u ime N. R. O. zidare, koji su shvačajuči pravi zadatak organizacije prionuli, da osnuju strukovnu skupinu u zaštitu svojih interesa. Poželio im je sretan uspjeh u njihovom nastoja-nju, te preporučio im je slogu, požrtvov-nost i disciplinu, kao nuždne preduvjete za uspješan rad. Prikazao je položaj zidarskih radnika u Puli i postupak social demokrata, koji nije radnički. Rekao je, da nas nazivaju „krumiri“, nu mi krumiri nijesmo niti čemo ikada biti u radničkim pitanjima. Ako pak braniti svoje interese, bez da se škodi uopče radničkim intere-sima znači biti krumiri, ako je briga za radnička prava krumirstvo, tada smo krumiri u tom značenju, takvim čemo uvijek o&tati. Pozvao je sve drugove, neka svaki prione svcm dušom uz svoju skupinu i postane apoštol i agitator za radnička i narodna prava. Dokažimo, da smo tu i da tu želimo ostati. Iza toga su bila proči tana i protumačena pravila skupine, te su bila jednoglasno odobrena. U odbor su izabrani drugovi: Šoj at J. predsjednik, a odbornicima Iveša A., Bogdanič ]., Šepac F. i Vitasovič I.; zamje-nikom K1 a n f a r V. Skupina broji danas 105 članova. p,— Postupak social-demokratske zidarske organizacije. Prije deset dana došlo je u Pulu 10 zidara, koji su po-sredstvom N. R. O. našli zarade kod gra-djevnog ureda mornarice. U jutro, kad su imali poči na rad, bili su dočekani od social-demokrata, koji su ih raznim pri-jetnjama, lažima i nagovaranjem htjeli sklonuti, da idu š njima. I u istinu šesto-rica se zastrašiše te podjoše k mirna, do-čim četvorica otidoše na rad. Netom je N. R. O. doznala za postupak social-demokrata, odmah je intervenirala u obranu četvorice, a i ona šestorica ne pristupiše social demokratskoj organizaciji, več N. R. O. „Lavoratore“ javlja, da je social-de-mokratima uspjelo odvratiti zidare od N. R. O. i da su isti otišli sa social demo-kratima. Prvo nije istina, a za drugo nama je drago, da se social-demokrati brinu i za namještanje naših članova, tim nam oblakšavaju posao. Hočemo još nesto is taknuti. Dok su social-demokrati do sada cd raznih lakovjernih i strašivih zidara utjeravali globe i silili, da stupe u mihovo društvo, prema našim drugovima su se galantno ponijeli te nijesu tražili nikakve globe, a ni da stupe u njihovu orgauiza-ciju, prije nego su išli na rad. p— Skupština za izbor upravnog i nadzornog odbora u bolesničkoj blagajni arsenala. Za nedjelju, dne 26. juna, bila je sazvana skupština prometne bolesničke blagajne, na kojoj se je imalo birati upravni i nadzorni odbor. Skupština je protekla burno, te je morala biti odgod-jena. Kako u članku razložismo, dogodile igu se več pri izboru delegata razne nepravilnosti na našu štetu. Takvib je pak poslije bilo još i više. Neki naši delegati nijesu primili legitimacije do zadnjeg časa. Nekima je bila dostavljena sa krivim bro-jem marke pri radu. Jedan naš delegat nije primio svoju legitimsciju, budni je ista bila uručena drugomu (social-demokratu), te je uslijed toga morao tražiti duplikat. Skupština je započela poslije 10 sati. Social-demokrati su pristupili na broju 73, dočim je naših bilo u dvorani 69, jer su zatvorili protuzakonito vrata, te su tako 24 naša delegata, koji su bili več od 872 u dvorani, te su po svršetku skupštine starih delegata otišli, da se odmore, ostali pred vratima. Naši su odmah protestirali i tražili, da se vrata otvore, buduč ne stoji nigdje ni u zakonu, ni u pravilima, ni u pozivu skupštine, da se na skupštinu može doči samo kroz stanovito doba. To je, kako se uspostavilo, bio manevar socialdemokrata, koji su mislili tom prevarom uspjeti, te su računajuč na to doveli pred lokal skupinu zidara, da naše delegate zidare izazivlja, te ih tim zadrže. Za voditelja izbora izabran je social-demokrata Donaggio sa 73 glasa, protiv Vitasoviča, koji je dobio 69 glasa. Predsjednik je htio proči na izbor skrutatora i dao na glasovanje način glasovanja, nego sada su naši tražili od Donaggia, da to isto javi hrvat-ski, što on nije ah učinio. Tim je ustrp-ljenje naših delegata, koji su več bili uz-rujani nečuvenim postupkom, prevršilo mjeru, te nijesu dalje dozvolili ikakav bilo izbor, bilo izjavu. Nastala je silna buka i trajala jo dotte, dok nije bio predsjednik prisiljen, da za-tvori skupštinu i izjavi, da če drugi hiti pravovremeno sazvana. Iza toga je predsjednik pokupio spise i udaljio se je, našto su i naši delegati otišli. Social-demokrati ostadoše te poslije zaključka skupštine iza-braše skrutatore i glasovaše za upravni i nadzorni odbor. Netom doznasmo za taj postupak, uložismo odmah protest sa pod-pisima preko polovice svih delegata, gdje dokazasmo nezakonitost izbora. Kako u zadnji čas doznajemo, izbori upravnog i nadzornog odbora su uništeni, te je po poglavarstvu imenovan upravni odbor i to sa strane radnika tri social-demokrata i tri naša, k torne tri sa strane mornarice. Od naših su imenovani drugovi: S t a h a n, Vitasovič i Hladnik. Sad mora biti druga skupština za izbor upravnog i nadzornog odbora. p— Predavanje u „N. R. 0 “ U „N. R. 0.“ osnovao se je mladenački od-sjek, koji obečaje, da če u svakom pogledu odgovarati nadama, koje se u isti polažu. Da je takva institucija bila potrebna, dosta je spomenuti, da je u N. R. O. preko 100 članova mladjih od 24 godine. Zadatak je odsjeka, da okupi u svoje kolo mlade radnike i da im pruži poduka i zabave, te da ih odgoji u svakom pogledu. Odsjek ima več svoj tamburaški zbor. Pod uzimati če poučne i zabavne izlete. Pri-redjivati predavanja bilo opčenito naravi, bilo u ciklusima iz raznih grana ljudskog znanja. Isto tako če vremenom urediti tečajeve za usavršavanje. Odsjek se je obratio radi predavanja na više osoba, te mu je od svili obečana potpora. Prvi je predavao d r. I. M i 1 i č o »razvitku radničkog pitanja". U pr»om svom predavaoju prikazao je razvitak obrta cd sredujeg vijeka do naših dana. U petak, dne 8. ov. mj., nastavio je svoja razlaganja, te se nadamo, da če mladje radničtvo brojno pohrliti na ta interesantna predavanja. Interes je veoma velik, te smo uvjerjeni, da če „Mladenački odsjek" s ovim svojim podhvatom potpuno uspjeti. Odgovorni urednik: STEFAN KOS. Lastnica in izdajateljica: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu. Tiska: TISKARNA „EDIN08T“ v Trstu Filip Ivaniševič : zaloga dalmatinskega vina : lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405) v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne „AI1’Adria" ul. Nuova štv. 11 in „Ai Iratelli dalmati" ulici Zndecclie šfr. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst. Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkah Jakob Perhavc TRST — Via delle Acque — TRST Veliki izbor vsakovrstnih naj finejših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo. ** Osi Slovenci v slovensko trgovino! •• V. DOBAUSCHEK TRST, ul. Giosufc Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST- Zaloga izgotovljenih oblek in perila za moške. Kup11 jem v veliki množini od prvih tovarn, prodajam mo°S° in imam male stroške ter mi je tako omogočeno^ prodajati p° neverjetno nizkih cenah 'Za novo sezono, velikanski prejemki blaga, 5000 obl®^ za moške in dečke od K 14.— do 60.— Jzven tega b®* gata izbira, kostumov, površnikov, jopičev, telovnikov, bi®0' srajc, jopič, spodnjih hlač, nogavic, ovratnikov, manšeto?' halj, montur (terlis) in vsili drugih predmetov za mosk°* Specijaliteta lastnega izdelka za delavce; srajc z kot' monskega exforta ter močne hlače in spodnje hlače. Zgotovlajo se obleke za moške po meri. £aslna krojačnica. Ose po nizkih cenah* Govori se slovensko. Priporočam se na najtopleje za Vašo blagohoto0 podporo. I- 1 KUPUJTE VSI Kolinsko kavino primes Josip Štolf a mizarski mois,er TRST, ulica Bel-vedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela • • • • Podpisani priporoča sl. občinstvo svoj0 žganjarno ulloa Petronlo številka 1. A. B uiniaKgfutattmfe AVSTRO - AMERIK AN A - TRST Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko. Prvi odhodi iz Trsta: 23. julija parnik ,.Oceana* Nowi-York via Patrasso-Palermo. 28 julija parnik ,.Sofia Hohenberg" v Buetos-Aires via Almeria-Las Palmas. Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in lnksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav. Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Trstu, uUoa Kolin Ploooio it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. ST Cene nizke TVT /V TT~F, honKurentf Velika zaloga z manifakturnim blagom ulica Nuova št. 36, vogal ul. S. Lazzaro, s podružnico ul. S. Lazzaro & V obeh prodajalnicah dobiva se razno blago boljše kakovosti in najmoderneji* iz prvih tovarn, posebno pa snovi za moške in ženske obleke, srajce, ovratnike) ovratnice, tudi vel kanska izbera platnega in bombažnega blaga, prtov in prtiče? ter vsake vrste perila tudi iz bombaža, ali platna. Veliki izbor vsakovrstnih odeji kakor tudi koltri lastnega izdelka. Pletenike. svihnine, raznovrstni okraski z* šivilje in kitničarke. VELIKANSKI IZBOR SNOVI ZA NARODNE ZASTAV** IN DRUŠTVENE ZNAKE. Kupljeno blago, katero slučajno ni ugajalo, se zamenja aH ■TSs CENE ZMERNE, TELEFON 16-83 m m D Sprejemajo se naročila po meri. Sr \ii obroke 33 Velika izbera vol- , nenega blaga. Uelika zaloga izdelanih oblek za moške in otroke. Bogat izbor vseh vrst platna za perilo in rjuhe, garniture za mizo in posteljo itd. Adolf Kostorls, ul- S. Glouonnl 16,1. n. zraven ,,BUF-ET AUTOMATICO“. mm POZOR! Skladišče ni v prit i- IH POZOR 1 Skladišče ni v pritličju, ampak v prvem nadstropju, čju, ampak v prvem nadstropju. 19 o e — JADRANSKA BOKA v TRSTI — Via della Cassa di Risparmio št. 5 (lastno poslopje). KUPUJE IN PRODAJA VSEbNOSTflE PRPISJE (RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PlSJVin. PRIORITETE, DELNICE, SREČKE i. t. d.) ----VALUTE IN DEVIZE--------- PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH. Uradne ure; 9 — 12 fiftom menic is Maso, borna naročila SflFE -DEPOSITS Promeso k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk. ir Menjalnica 2-30 — 5.30. — Brzojavi: „JADBANSKA" - Tr«t Ili 41 VLOGE NA KNJIŽICE — TEKOČI IN ŽIRO RAČUN — VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----------- Telefon: 1463 in 973. - —