—TDfifiUWI LIST — Naročnina za Jugoslavijo: H "H JNM «m|SjV H M _ H Gregorčičeva ulica 23. TeL 180 din ino- m f|Hgf BM (H B&Mffi IB |fcMp 5|§ Gregor- aemstvo: 210 din), zaleta MM H B V w W W tičeva ul. 27. Tel. 47-61. 80 din, za lU leta 45 din, Rokopisov ne vračamo. — mesečno 15 din. Tedenska v «■■■«•_■ . w _ Račun pri poštni hranil- ca j a za celo leto 50 din. časopis za trgovino. Industrijo, obrt In denarništvo ma vizijam št. n.953. Plača m toži se v Ljubjanl. Izhaiavsak p°nedel^k« Uubliana, ponedeljek 25. iuliia 1938 Cena SIJ?® sredo in petek , Boi za balkanske trge Po obisku madžarskih državnikov v Rimu so začeli pisati listi, da se namerava ustanoviti gospodarski trikot Rim—Budapešta— Beograd, ki naj bi poživil gospodarske odnošaje Italije, Madžarske in Jugoslavije. Istočasno se poroča o namerah Anglije, da se mnogo bolj ko dosedaj zanima za balkanske trge, da si zagotovi na teh trgih večji odjem svojega blaga. Od več je govoriti o gospodarskem prodiranju Nemčije na balkanske trge, ker je to prodiranje že staro in že zadostno znano. A tudi Češkoslovaška je znatno povečala svoj izvoz v balkanske države in sedaj se pripravlja tudi Poljska, pridobi za svoje izdelke večji °djem na balkanskih trgih. Zanimanje za balkanske trge torej narašča in z njim je treba računati. To zanimanje ima svoje dobre, a more imeti tudi svoje slabe strani. Dobra stran tega zanimanja je, da more povečati našo zunanjo trgovino in naš izvoz ter prinesti naši deželi investicijski kapital, kj ga tako zelo potrebujemo. Slaba stran tega zanimanja pa more biti, da bomo zašli v še večjo gospodarsko odvisnost, kakor se v njej danes že nahajamo. Ta neodvisnost je danes že tako velika, da so prav za prav lastniki naših glavnih naravnih zakladov tuci. Rudniki, gobovi, vodne sile, topilnice in cela Vrsta največjih industrijskih podrtij je že danes v rokih tujcev. A ne samo to! Tudi v našo trgovino prodirajo vedno bolj tujci in kmalu bodo tudi vsa dobro plačana službena mesta v rokah tujcev. To vse kaže, da ne znamo proti tujemu kapitalu pravilno braniti svojih pravic in svojih pozicij. In braniti jih tudi ne moremo, ker smo gospodarsko še vedno neorganizirani. Mi nimamo za vse svoje gospodarstvo nobene centralne ustanove, ki bi gledala na to, da se naše gospodarsko življenje pravilno razvija. Ta naša neorganiziranost bo še tem bolj nevarna, čim bolj bo raslo zanimanje drugih držav za naše trge. Zato je potrebno, da na to zanimanje ne gledamo le z njegov,ih dobrih strani, temveč tudi njegovih slabih. Glavni vzrok vse naše neorganiziranosti je v tem, ker smo tako zaposleni s svojimi notranjimi političnimi vprašanji, da na gospodarska vprašanja niti prav ne mislimo. Življenjska stiska nas je sicer prisilila, da se bolj bavimo kakor doslej s prometnimi vprašanji, z našim izvozom in tudi z našim rudarstvom, vendar pa se urejajo vsa ta vprašanja tako zelo birokra-tično, da ni pravega učinka. Zato je potrebno, da gospodarski stanovi posvečajo večjo pozornost zanimanju tujcev za naše trge in tudi obrambi naših naravnih pozicij. Gospodarski stanovi morajo gledati na to, da bo naše neorganiziranosti konec in da bodo vsaj VSl gospodarski stanovi delali roko Z r°ki za naš gospodarski razvoj. ato je nujno, da si ustvarijo gospodarski stanovi svojo centralno organizacijo, ki bo vodila vse naše ^Podarsko življenje, da ne bo to visn° ie ed birokratične dobre temveč da se bodo v celoti Upoštevali interesi vseh naših go> sPodarskih panog. Če ni mogoče ustvariti takšne s«upne organizacije gospodarskih stanov za vso državo, pa se naj ustanove vsaj takšne pokrajinske centTale. Posebno za Slovenijo bi bila takšna centrala ne samo nujno potrebna, temveč tudi lahko ustvarljiva, ker ima Slovenija vse pogoje za tako centralo. Treba je samo, da se ta misel živo propagira in dosledno širi, pa bomo v kratkem takšno centralo tudi doživeli. Solidarnost gospo- Dosledno izvajanje nemške pro-tisemitske politike je povzročilo, da so prišla na vrsto tudi zastopstva nemških firm v tujini, od katerih je bil velik del dosedaj v rokah Židov. Tako so tudi v Jugoslaviji začeli Nemci odpovedovati po vrsti vsem Židom zastopstva nemških tvrdk. Namesto Židov pa ne imenujejo Nemci naše ljudi kot svoje zastopnike, temveč prihajajo redno kot zastopniki nemški državljani. Tako je pri nas zvezano odpuščanje židovskih zastopnikov s pravo invazijo tujcev. Takšnega postopanja pa mi pač ne moremo odobravati in upamo, da ga tudi ne more odobravati kr. vlada. Kajti mislimo, da je prav in pravilno, če se tuje firme zadovo-Ije s tem, da pri nas dobro prodajajo naše proizvode, ne pa da poleg proizvodov uvažajo še svoje ljudi. Zlasti pa moramo odklanjati ta import tujih ljudi, ker imamo sami vse polno ljudi, ki niso le pripravljeni in tudi sposobni prevzeti ta zastopstva, temveč tudi zato, ker je polno naših ljudi brez posla. Posebno pa mora postati človek ogorčen, če pobliže pogleda v ta nova nemška zastopstva. Večinoma je v teh zastopstvih, od katerih so nekatera zelo mnogoštevilna, tujih državljanov do 90% in seveda predvsem na vseh vodilnih in res bogato plačanih mestih. Za naše ljudi je posla le na podrejenih mestih kjer znašajo mesečne plače največ 2500 din. A še na tako mesto pridejo naši ljudje le z največjo težavo, ker je tendenca, da se na- Kako mnogo premalo se pospešuje pri nas izvoz, kaže zadnje poročilo Združenja izvoznikov kraljevine Jugoslavije. V tem poročilu čitamo med drugim naslednje konstatacije: »Sadna sekcija združenja se je vila z vprašanjem izvoza surovega sadja, ker je izvoz suhih češpelj popolnoma vzet izvoznikom ter popolnoma izročen Prizadu. Izvoz surovih češpelj na Poljsko je onemogočen z nepripravnim klirinškim sistemom, dočim je izvoz suhih češpelj v češkoslovaško zvezan z velikanskim rizikom, raznimi težkočami, in otežkočen tudi s samim načinom nakupovanja blaga, ki ga Cehoslovaki večinoma nabavljajo direktno pri naših proizvajalcih. Izvoz češpelj v druge 'države zavisi od letine v dotičnih državah, število držav pa je vrhu tega še majhno. Poleg izvoza suhih in surovih darskih stanov naj se začenja pokazati v praktičnem življenju in naj ne bo le lepa fraza za bankete. Gospodarsko življenje ima čisto svoje potrebe in marsikaj, kar je strankarsko politično morda zelo dobro, je narodno gospodarsko napačno. Dolžnost gospodarskih stanov je, da z ustvaritvijo krepke osrednje organizacije preprečijo, stavijo kolikor mogoče le nemški državljani. Te invazije tujih zastopnikov in nameščencev nikakor ne smemo trpeti, ker ni le za nas škodljiva in poniževalna, temveč tudi nevarna. Z učinkovitim nastopom proti tem tujim zastopnikom treba dokazati zmotnost tega mnenja. Odveč pa je tudi govoriti o narodno-gospodarski škodi, ki jo imamo, če so vsa zastopstva tujih podjetij v rokah tujih državljanov. Ne glede na denar, ki gre na ta način iz zemlje, imajo ti tuji državljani v vsem našem gospodarstvu tako dobro kontrolo, ki more postati v primeru zunanjih konfliktov prav zelo nevarna. Brez ozira na naše stališče do antisemitizma moramo zato naglasiti, da nič ne ugovarjamo, če odvzemajo Nemci svoja zastopstva Židom, toda na njih mesta smejo priti le naši državljani. Zato pozivamo oblasti, da natančno pregledajo vsa dovoljenja bivanja teh tujih zastopnikov in da postopajo pri tem strogo v smislu naših gospodarskih in nacionalnih interesov. Dovolj imamo brezposelnih ljudi doma, da ni treba, da bi še tujci odvzemali našim ljudem zaslužek. Pri tej priliki pa moramo tudi zahtevati, da se odpravi sedanji sistem, ko so vsa glavna zastopstva le v Zagrebu in Beogradu. Slovenija nikakor ni le podružnično ozemlje teh dveh mest, temveč zahteva, da so tudi v Sloveniji češpelj je po količini in pomenu največji izvoz jabolk. Plasiranje jabolk na tujih trgih pa je popolnoma nezaščiteno ter popolnoma prepuščeno mili volji kupcev. Prav isto je tudi z izvozom grozdja. Zato se v interesu sadjarske proizvodnje ne bi smela ovirati svobodna trgovina s sadjem, temveč bi se morala ta po naravi svojega posla čim bolj podpirati in ji omogočiti svobodna tekma. Izvoz perutnine in jajc zavzema v naši trgovini važno mesto ter zasluži splošno pažnjo in skrb. Izvoz teh predmetov pa je v veliki meri reguliran z uredbo za kontrolo izvoza živine ter odvisen od dobljenih kontingentov. Razdelitev teh kontingentov pa ne more vedno zadovoljiti vseh izvoznikov. Po-leg tega pa deli tudi kontingente za te predmete Nemčija, v katero gre večina tega našega izvoza. Zato uvozniki dostikrat zahtevajo da bi se gospodarski interesi zapostavljali za drugimi. Vedno močnejše prodiranje tujega kapitala zahteva, da gospodarski stanovi čim prej ustanove svojo centralo, ki naj bo baza vse naše gospodarske organizacije. S'amo v tem primeru bomo mogli preprečiti slabe strani, ki nam groze od vedno večjega boja tujih držav za naše trge. glavna zastopstva. Odjem v Sloveniji je že tako velik, da se takšna zastopstva večinoma tudi izplačajo. Ni pa niti v interesu nemških tvrdk samih, če vodijo njih zastopstva samo nejugoslovanski državljani. Židje so žilavi in ker so sedaj izgubili nemška zastopstva, bodo sedaj iskali druga. In to bodo tudi lahko našli, ker se tudi druge države zanimajo za jugoslovanski trg. Tudi Poljaki, Cehoslovaki in Madžari bi prav radi prodajali v večji količini svoje stroje v Jugoslavijo. In tudi ti imajo dobre stroje. Če bodo vodili nemška zastopstva le tuji ljudje, potem bo konkurenca poljskih, češkoslovaških in drugih tem lažja in kon-sum nemških izdelkov bo padel. Zato je v interesu tudi nemških podjetij, če jih zastopajo v Jugoslaviji Jugoslovani, ki imajo dobre zveze z jugoslovanskim narodom. Če kljub temu nemške firme ne bi nastavljale kot svoje zastopnike naše državljane, potem seveda ni druge pomoči, kakor da naše oblasti odbijejo tujim zastopnikom dovoljenja za bivanje v Jugoslaviji. Pri obrambi svojih interesov, še bolj pa pri obrambi svoje nacionalne časti moramo biti odločni, ali pa nas bodo tujci pohodili. Če torej nemške firme same nočejo spoznati, kaj je prav in dopustno, jih je treba s trdo roko prisiliti, da bodo spoznale, kaj je dopustno in kaj ni! Širite »Trgovski listu! blago po takšnih cenah, s katerimi ni mogoče kriti niti stroškov. V Italijo, kamor smo preje izvažali prevcej velike količine perutnine, je izvoz omejen zaradi majhnih kontingentov. Da bi se povečal izvoz perutnine in jajc, bi se morali povečati kontingenti v kontingent-ske države. Z intervencijami pri odločujočih činiteljih smo dosegli, da se je omogočil izvoz znatnega dela orehovih debel, dočim se ostali del ni mogel izvoziti zaradi kratkotrajnosti dobljenega dovoljenja. Upamo, da bodo odločujoči uvideli, da je treba ugodno rešiti vprašanje izvoza tudi ostalega dela debel, da bi se s tem preprečile velike škode narodnemu kapitalu. Ostriženo volno za 1. 1937. so odkupili trgovci, izvozniki in tvorni-ce blaga po ceni, ki je bila nad svetovno pariteto, ter na podlagi dobrih prodajnih cen v prejšnji se- zoni 1. 1936./37. Ker pa je nato cena neprestano padala, se ni moglo nič izvoziti. Upalo se je, da se bo mogla izvoziti v Nemčijo, katere uvozniki so obljubljali primeroma dobre cene. Zaradi nizke cene volne po svetu pa je Nemčija nabavljala večinoma volno v Južni Afriki proti zamenjavi blaga. Ko je bil sredi januarja 1938 odobren izvoz volne v Nemčijo proti plačilu po kliringu, tedaj se je volna v Nemčijo že težko prodala. Tako je bilo 1. 1937. ostrižene volne zelo malo prodano v tujino. Večji del je ostal neprodan v državi, kjer je učakal novo striženje v 1.1938. Storili smo potrebne korake, da se dovoli iz-voz volne proti plačilu po kliringu, ker bi se potem mogla dobiti boljša cena. S tem predlogom pa nismo predrli. Predlagali smo nadalje, da se prepove izvoz volnenih krp ter da se uvoz fine avstralske volne omeji. Mnenja pa smo tudi, da bi se moral omejiti, če ne prepovedati, tudi uvoz umetne volne iz kazeina in celuloze. Vse te omejitve pa naj veljajo samo toliko časa, dokler je prepovedan izvoz volne v klirinške države proti plačilu po kliringu. Naši izvozniki bi mogli k temu poročilu združenja dodati še marsikatere dokaze, kako silno malo se pri nas pospešuje izvoz, pa čeprav samo izvoz prinaša v državo devize. Gospodarska zadruga članov ind. in veletrgovcev" Vpisala se je zadruga: Gospodarska zadruga članov Društva in-dustrijcev in veletrgovcev z o. z. Namen zadruge je pospeševati pridobitno in gospodarsko povzdigo svojih članov. V to svrho zadruga: a) eskontira svojim članom terjatve proti njih odjemalcem, b) inkasira za člane njih trgovske terjatve, c) obračunava in pobotava medsebojne terjatve svojih članov, ki se stekajo pri njej v njenem poslovanju, č) intervenira sama ali po svojih pooblaščencih pri sodnih dražbah kot dražiteljica, da izvršbe ne ostanejo brezuspešne. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih enkratnim zneskom. Vse objave se razglašajo v zadružnih prostorih ter tudi na druge načine. Upravni odbor tvorijo: Stane' Vidmar, industrialec, Josip Lavrič, industrialec, Jernej Jelenič, industrialec, Zdenko Knez, industrialec, Josip Ljubič, ravnatelj, Anton Agnola, veletrgovec in Albin Smerkolj, veletrgovec, vsi v Ljubljani. Za zadrugo podpisujeta, po dva člana upravnega odbora. Francosko-nemški trgovinski sporazum Včeraj je bil v Parizu parafiran’ novi trgovinski sporazum z Nemčijo, ki podaljšuje sporazum iz leta 1937. in ga prilagaja novim razmeram po priključitvi Avstrije. Pogodba bo omejila promet. Ugodnosti, ki jih je na podlagi pogodbe v Stresi uživala Avstrija, se ne podaljšajo. Nemčija je določila za francoske terjatve v 3. četrtletju 10 milijonov mark, proti 12 v minulem četrtletju. Izvoz premoga in rud se znižuje zaradi manjše po-rabe v industriji obeh držav. Finančna vprašanja, zlasti glede avstrijskih posojil, se s sedanjim sporazumom še niso uredila, marveč se urede na posebnih pogajanjih, ki se prično v Berlinu. Vprašanje nemških Namesto Židov se moralo nameščati naši, ne pa tuii Premalo se pospešuie izvoz Iz poročila Zdruienia i i I | i Naš izvoz lesa Po najnovejših podatkih srno iz-izili v juniju 90.628 ton lesa v ednosti 84*3 milijona din, lani v niju pa 118.094 v vrednosti 105'4 ilijona din. Izvoz lesa je torej idel za več ko 20 milijonov din. Stavbenega lesa smo izvozili 73 soc 22 ton v vrednosti 62'8 milina din; od tega odpade na okro-'1 les 17.083 ton in 11*12 milij. n, na tesan les 8.035 ton in 5*5 ilij. din, na rezan les 43.344 din 41‘6 milij. din, na frize 3.293 t 4*3, na deske za zaboje 267 ton 0'2 milijona din. Drv smo izvoli 2.088 ton za 0'49 milij. din, že-zniških pragov 7.161 ton za 3*6 ilij. din. Drugih izdelkov (doge, iščice za parket, furnirje, oglje itd.) smo izvozili 8.367 ton za 17'3 milijona din. V posamezne države smo izvozili: ton milij. din Nemčijo 18.254 19*77 Avstrijo 1.153 1*10 Italijo 27.852 21*23 Anglijo 11.469 12*94 Madžarsko 6.702 4*22 Grčijo 4.522 3*56 Ostali les smo izvozili v manjših količinah v druge države. V prvem letošnjem polletju smo skupno izvozili 474.023 ton v vrednosti 416*97 milijona din (lani v istem času: 588.795 ton v vrednosti 552*30 milijonov din). Izvoz je torej letos padel za 114.772 ton po količini in po vrednosti za 134*33 milijona din. Stavbenega lesa smo izvozili skupno 387.688 ton v vrednosti 320*8 milijona din, železniških pragov 39.621 ton za 23*6 milijona din in drv 15.777 ton v vrednosti 3*8 milijona din. V prvem letošnjem polletju srno izvozili v posamezne države: ton milij. din Italijo 129.400 90*43 Nemčijo 67.466 77*31 Avstrijo 60.675 63*62 Anglijo 52.730 65*00 Madžarsko 60.840 33*33 Grčijo 29.179 20*55 V druge države smo izvozili manjše količine. I Naša rudarska proizvodnja t Ministrstvo za gozdove in rudni-i je uredilo podatke o naši ru-irski in topilniški proizvodnji v niju. Po teh podatkih je bila po >ličini na prvem mestu proizvod-a rjavega premoga, ki je do-•gla 304.237 ton. Takoj za tem 'ide slana voda solarne v Kreki, itere proizvodnja je dosegla '6.100 hi. Zemeljskega plina je lo pridobljeno 237.000 hi. Nato ede produkcije: lignita 81.151 n, svinčene rude 66.549, bakre-j rude 60.066 ton, železne rude .914 ton, boksita 41.316 ton in nega premoga 35.783 ton. Proizvodnja svinčenega koncen-ata je znašala v juniju 7.984 ton, nkovega koncentrata 6.465 ton bakrenega koncentrata 2.348 n. Kromove rude je bilo proiz-'deno 4879 ton, kromovega kon-ntrata pa 1250 ton. Proizvodnja itimonove rude je dala 1.119 ton, irovega magnezita 2.663 in pečena magnezita 1.067 ton. Zlatonosne rude je bilo pridob-ene 6.915 ton, zlatonosnega kon-mtrata pa 173 ton. Od teh proizvedenih količin je ila v državi prodana skoraj vsa >ličina rjavega in črnega pre-oga. V tujino je bilo prodano le 643 ton rjavega premoga. Od četne količine proizvedene železne ide je bilo prodano v tujino 30 tisoč 351 ton, v državi pa 6.723 ton. Boksita se je prodalo v Jugoslaviji samo 1.960 ton, ves ostali boksit je šel v tujino. Celotna proizvodnja pirita v višini 13.035 ton je bila prodana v tujino. Prav tako tudi ves pridobljeni svinčeni in cinkovi koncentrat. Proizvedena bakrena ruda, svinčena ter cin-kova ruda se je predelala doma. Po številu zaposlenega delavstva je na prvem mestu proizvodnja rjavega premoga, v kateri je bilo zaposlenih 20.116 delavcev. Pri proizvodnji svinčene in cinko-ve rude ter njih koncentratov je bilo zaposlenih 5.264 delavcev, pri proizvodnji črnega premoga 4.590, lignita 4.612, bakrene rude 3.166, železne rude 5.324 in boksita 2.044 delavcev. Skupno je bilo zaposlenih meseca junija v naši rudarski industriji 45.956 delavcev. Topilniška industrija pa je dosegla v juniju te rezultate: proizvedeno je bilo 9.303 tone železa, 3.473 ton bakra, soli (brez morske) 4.102, portland-cementa 7.432 ton, svinca 690 in cinka 276 ton. Proizvodnja zlata je znašala 40 kg in 216 gramov, srebra pa 6.378 gramov. Vso proizvodnjo zlata in srebra je odkupila Narodna banka. V vsej topilniški industriji je bilo zaposlenih junija meseca skupno 6.225 delavcev. Kov $ladkcrni Poraba sladkoria ne dosega proizvodnje Dne 16. julija so se končala po- so kvote realnejše in velike količine odvzamejo države za svoje ijanja »Mednarodnega odbora za adkor« v Londonu. Sejam je redsedoval polkovnik F. Balfour, i je pa podal ostavko in zasede jegovo mesto glavni delegat Veke Britanije. Kljub velikim težavam je uspeh ogajanj zadovoljil vse udeležene ;vozne države. Njihove izvozne vote za prvo leto so znašale 3 mi-jone 230.950 ton, obseg prostega •ga le 3,091.000 ton. Po odstop-ku ekaterih držav za 21.750 ton se niža razlika na 118.200 ton in se me šteti, da je trg v ravnotežju. Večje so težave za drugo kvotno eto, ki se začne septembra in trasi do konca avgusta 1939. Za to leči so zahtevane kvote izvoznic do-egle vsoto 3,682.500 ton proti trž- ii potrebi 3,150.000 ton. Odbor je noral kljub 100.000 t prostovoljnih dstopkov uporabiti omejitev za i%, kolikor je določeno že v pra-ilniku. Razen tega so še nekatere lanice znižale svoje količine za 128.375 in prepustile (po london-kih poročilih) 20.000 ton Avstra-iji, Južni Afriki in angl. koloni-am. Češkoslovaška kvota se skup-10 zniža za 38.000 ton na 272.000 on. Češko poročilo navaja nekoliko Irugačne podatke in predvsem mčakuje naraščanje uporabe slad iorja. Letošnje uspehe odbora »cen j a optimistično. Zlasti se je popravila dosedanja napaka, da se vojne zaloge. Računajo, da bo Anglija potrebovala za vojsko 100 tisoč ton sladkorja, ni pa navedla točne številke. V tem sladkornem letu so rezerve zelo majhne. Tako so tudi močno vplivale prostovoljne odpovedi (Brazilije za 5000, Belgije za 4 tisoč 750, Nemčije 12.000 ton). Pri vsoti izvoznih kvot za novo leto se je pa moralo računati še z rezervo v višini 47.500 ton za izvoz Francije in Jugoslavije. Po linearni redukciji 5% (člen 21.) in prostovoljnih odstopih znaša redukcija glede nekaterih držav do 30%, za Češkoslovaško 12*26%. Franciji in Jugoslaviji je po pogodbi zagotovljena posebna kvota 47.500 ton, a računa se, da jo bosta izrabile samo do 34.000 ton. Na predlog češkoslovaške delegacije se ob morebitni okrepitvi trga kvote spet zvišajo. Kvote za leto 1938./39. je odbor razdelil takole (v tisočih ton): Kuba 855, Holandska 793*5, Dominiko374, Peru 303, ČSR 272, SSSR 161, Poljska 93, Madžarska 32*4, Belgija 13, ostale približno 107. Novi sladkorni sporazum se splošno ocenja kot konstruktiven prispevek za ureditev svetovnega gospodarstva. Vsa sladkorna industrija je — po teh sodbah — rešena iz največje stiske, v kateri Kaj bi mogli izvažati v Francijo V zvezi s sestankom francosko-jugoslovanskega odbora navajamo seznam nekaterih predmetov, ki jih je lani uvozila Francija in ki bi jih mogli v znatni meri v bodoče izvažati v Francijo tudi mi. V milijonih frankov je Francija lani uvozila: svežega ovčjega mesa . 8*0 zamrzlega....................45*0 perutnine in divjačine 11*8 goveje kože .... 230*2 ovčjih kož...................18*1 telečjih kož .... 32*0 živalske dlake . . . 74*1 raznih sirov .... 159*8 kozjih in jarčjih kož . 104*8 pšenice.................... 299*7 ovsa.........................54*8 ječmena......................44*4 koruze......................104*5 graha........................33*4 fižola.......................26*4 sočivja......................25*6 krompirja.....................65*4 hrušk........................34*6 jabolk.......................62*9 suhih češpelj .... 61*7 hrastovega lesa . . . 7*3 iglastega drevja . . . 362*9 hrastovih dog .... 14*4 jamskega lesa . . . 39*0 konoplje.....................77*5 lesa za celulozo . . . 176*7 hmelja..................... 20*4 tobaka v listih ... 61*5 cigaret......................62*9 cigar........................ 8*2 1038*9 84*0 18*6 1038*9 50*3 118*9 677*6 85*6 178*0 73*0 celuloze............... pirita................. kroma.................. železnega blaga . . železne rude . . . nerafiniranega bakra rafiniranega . . . svinca ................ cinka.................. lesenih izdelkov . . ka vc Iz zadružnega registra Vpisala se je zadruga »Zadružni kredit« v Ljubljani. Sprejema hranilne vloge, pridobiva nadaljnja denarna sredstva z najemanjem kredita, daje zadružnikom kredite in posreduje po potrebi za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčeva-nje njihovih proizvodov in zavarovanja. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njih petkratnim jamstvom. Člani upravnega odbora so: Ivan Pipan, posestnik Vižmarje, predsednik, dr. Drago Marušič, odvetnik, podpredsednik in nar. poslanec Milan Mravlje. Kmetijska gospodarska zadruga v Goričah se je razdružila in prešla v likvidacijo. je namreč trg precenjeval. Letos je tičala že mnogo let. Povečanje obrata Tvrdka Dioničko društvo za pro met kovinama Zugmayer i Gruber v Slov. Bistrici je zaprosila za obrtno odobritev, da sme postaviti novo poslopje v Zg. Bistrici, kamor bo premestila dosedanjo livnico in kjer bo imela skladišče kovin. Poslopju bo prizidala umivalnico za delavce. Komisijski ogled bo 5. avgusta ob 9.15 pri predmetni tovarni. pi pc dr Fj ol v-e ns ti PC šk ot ša kt vs p< cc m te ol fl- ot je kv vc bc gl vi n< se P< P< ta c; st t gc lo vi p; di sl vi 11 6. Č4 it ts n ir Vi le n li n k P o * P d s s L r f t P P \ s \ l t I l 1 i i i i i i 1 1 i : Denarstvo Ljubljanska kreditna banka bo izplačala s 1. avgustom 1938 na stara dobroimetja: 1. Vsem starim vlagateljem na tekoče račune in vložne knjižice dospele obresti za I. semester leta 1938. 2. 5°/ono kvoto na kapital vsem starim vlagateljem od din 10.000 do din 50.000 in 2°/ono kvoto na kapital vlagateljem nad din 50.000, po stanju 26. maja 1932. Po 30. septembru 1938 nedvig-njene obresti in kvote se prenesejo ua nove, vsak čas razpoložljive račune. Banka pri tem obvešča, da je vse vloge do din 10.000 že oprostila, in so, kolikor niso bile dvignjene, vsak čas na razpolago. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici za župnijo Sv. Lovrenc v Slov. goricah, in sicer za dobo šestih let za dolgove, nastale pred 22. februarjem 1938. Obrestna mera za stare vloge po 2%. PHB hoče doseči konverzijo svojih zunanjih posojil Državna hipotekarna banka je objavila v švicarskem tisku poziv, vkaterem predlaga konverzijo svojih 7odstotnih posojil iz 1. 1924. m 1927. DHB predlaga, da bi se sedanje obveznice zamenjale z novimi v isti nominalni višini (po 1000 š-v. frankov), vendar pa se te ne bodo obrestovale po 7, temveč po 4 odstotke. (Sedaj so se dejansko obrestovale po 3'5°/o.) To novo posojilo bi se amortiziralo v 12 letih, bodisi z odkupom bodisi z žrebanjem. Če lastniki teh obveznic ne bi na ta aranžman pristali, potem ki se postopalo proti njim po predpisih, ki veljajo za jugoslovan-a zunanja posojila. Beograjska borza Tečaji vrednostnih papirjev so bili v preteklem tednu na beograjski borzi stabilni. V primeri s prejšnjim tednom pa so tečaji mnogih papirjev oslabeli, zlasti dalmatinskih in agrarnih 6odstot-jkd obveznic. Vidi se, da je špekulacija hotela izkoristiti ugodno priliko počitnic in pritisniti navzdol tečaje. To pa se ji je posrečilo le v neznatni meri, ker je javna roka kupila vsako ponudbo Papirjev. Deloma je bil za nazadovanje tečajev tudi vzrok v napeti mednarodni situaciji. To napetost so dolarski papirji občutili naravno v najmanjši meri. Tudi vojna škoda je neznatno nazadovala, vendar pa se razvija tečaj vojne škode, ki je večinoma vsa v trdnih rokah, po svojih zakonih. Nekoliko so nazadovale delnice Priv. agr. banke ter tudi delnice Narodne banke. Promet z vrednostnimi papirji pa je bil mnogo večji ko prejšnji teden. Zaključni tečaji na beograjski borzi so bili naslednji: 7»/<> investicijsko posojilo 98—99, 40/0 ampno obveznice 62-62'50, 6<*/„ be|luške 92 50—93, dalmatinske agrarne 91'50—92‘50, 7°/o Blairove po 97-59 do 98'50, 7°/o Seligman po 99—100, 7°/o stabilizacijsko posojilo 99 do 99 50, delnice Narodne banke 7200 do 7300, delnice Paba 225, vojna Skoda 480—482. 7 Y Lnndonu je notiral 21. julija v vir po 27'50—28‘50. ni . w Yorku je bil tečaj za 7°/o deoo-J 50"2875> 8°/0 Blflir 27’50 28 50, Seligman 40—42, 5°/o ndrng obveznice 60. a deviznem trgu traja napetost tr6/ladalje. Da bi zadovoljila po- bank Uvoznikov, daje Narodna . Ka funte. Čeprav povpraševa- J® ni po funtih veliko, se vendar Uvozom ne more kriti. Na zaseb- ejn trgu se plača funt po 260 din. Klirinška marka je čvrsta. Naši Zv°zniki so prepričani, da bo Na rodna banka intervenirala, kakor hitro bi se tečaj klirinške marke dvignil na 15. Za termine se more dobiti klirinška marka ceneje ko za promptno blago. Grški boni so bili čvrsti. Noti-rali so 29'25—29'35. Na pariški borzi so tečaji naših papirjev precej nazadovali, tako 7°/o stabilizacijsko od 365 na 361, 5% funding od 121'50 na 120. Na mednarodnih borzah sta bila v preteklem tednu čvrsta le švicarski frank in ameriški dolar. Francoski frank je bil slab ter je moral egalizacijski fond v Franciji precej močno posredovati, da je ohranil tečaj francoskega franka. • Uprava Prve hrvatske štedionice v Zagrebu je sklenila, da začne izplačevati vse stare vloge do zneska 10.000 din. Tečaj klirinške marke je določil finančni minister za julij-septem-ber na 14'50 din. Trgovinsko ministrstvo je dovolilo Medjimurski petrolejski d. d., da poviša delniško glavnico od 2.5 na 12,5 milijona din. Po povišanju delniškega kapitala bo 75% družbenega kapitala švicarskega, 25% delnic pa bo imela država. Češkoslovaška Narodna banka je izdala odlok o omejitvi dodeljevanja zlata v juvelirske in obrtniške namene. Švedska bo uvedla nove predpise za zavarovalnice, in sicer za večjo varnost zavarovancev. Odbor pripravlja v ta namen načrt za odpravo tako imenovanih prostovoljnih izplačil zavarovalnine in načrt za uvedbo nevtralnega urada za ugotavljanje škod. Deficit Združenih držav Sev. Amerike bo po izjavi Roosevelta dosegel v sedanjem proračunskem letu 3,9 milijarde dolarjev, za 3 milijarde več kakor je bilo proraču-nano. Deficit se bo pokril z izdajo državnih bonov. Ameriški državni dolg je narasel že na 40.6 milijarde dolarjev. Uredba o u Jugoslovanskega iekla* V »Službenih novinah« je bila objavljena uredba o ustanovitvi d. d. »Jugoslovanski Čelik«. Namen družbe je: pridobivati rudarske pravice ter proučevati, izkoriščati in predelovati rude po določilih rudarskega zakona. Družba bo nadalje proizvajala jeklo in železo vseh vrst ko tudi druge kovine ter jih predelovala. Nakupovala in prodajala bo rude in kovine ter bo po potrebi v ta namen ustanavljala tudi potrebna podjetja. Sodelovala bo po potrebi pri podjetjih sorodnih vrst ter jih tudi ustanavljala sama ali v zvezi z drugimi. Družba bo končno opravljala vse trgovske, industrijske in finančne posle, ki so v zvezi z njenimi cilji. Kapital družbe znaša 600 milijonov din, razdeljen na 120.000 delnic po 5000 din. Tretjina delnic more imeti prioritetne pravice. Delnice se bodo izdale v dveh emisijah. Prva se izda takoj in znaša 500 milijonov din, druga pa 1.1945. Minister za gozdove in rudnike prinese v družbo v obliki aporta državni premogovnik v Zenici, državni premogovnik v Brezi in drž. železni rudnik v Ljubiji. V zakup pa bo oddal novi družbi državni rudnik in železarno v Varešu, ko tudi ta postaneta državna. Vrednost aporta (Zenica, Breza in Ljubija) znaša 285 milijonov din in dobi minister za gozdove in rudnike 57.000 delnic. Vrednost drugega aporta (Vareša) se ceni na 100 milijonov din in bo dobila država 1. 1945. za ta rudnik 20.000 delnic. Državna hip. banka bo vpisala za 200 milijonov delnic, ki bodo imele prioritetno pravico. Takoj po ustanovitvi nove družbe se bo ta fuzionirala z železarno v Zenici ter bodo delničarji Zenice dobili za vsakih 100 delnic Zenice po eno delnico nove družbe. Upravni odbor družbe bo štel 15 članov, nadzorni odbor pa 6. Mandat obeh odborov traja tri leta. šest članov upravnega in nadzornega odbora izvoli glavna skupščina, ostale delegira država. Od delegiranih članov pridejo v upravni odbor trije zastopniki ministrstva za rude in gozde, po en zastopnik ministrstva za finance, za trgovino in vojsko ter 2 zastopnika Drž. hip. banke. Nova družba more prevzeti vse dosedanje uradništvo in vse nameščence. Nameščenci družbe bodo imeli svoj poseben pokojninski fond in zato niso zavezani, biti zavarovani po zakonu o pokojninskem zavarovanju. Novo podjetje ne pomeni nobene konkurence drugim domačim podjetjem, kakor se zagotavlja. Italijansko go v letu 8. »Morgenblatt« objavlja iz Milana zanimivo poročilo o gospodarskem stanju Italije v letošnjem letu. Ker je poročilo iz Milana, je seveda treba to pri presoji poročila tudi upoštevati. Poročilo pravi v glavnem. Zunanja trgovina izkazuje v prvih 6 mesecih za 5,9 milijarde lir uvoza in za 3,9 milijarde lir izvoza, da je bila za približno 2 milijardi lir pasivna. Ta pasivnost je nastala v glavnem zaradi uvoza pšenice, ki jo je Italija uvozila za 1,2 milijarde lir. Izvoz se je povečal v primeri z 1. 1937. za 100 milijonov, uvoz pa za 200 milijonov lir (brez pšenice). Zaposlenost delavstva se je v maju znižala za 7500 delavcev, ven- dar Pa je v primeri z lani zapo- s enih 65.000 delavcev več. Najbolj |e, Padla zaposlitev delavstva v tekstilni stroki. Nazadoval je tudi indeks industrijske proizvodnje. V maju 1937 je znašal 116,7 (1. 1928. = 100) v maju 1938 pa le 109. Za prvih pet mesecev je padel povprečni indeks od 110,2 na 109,0. Povečala pa se je proizvodnja železa in jekla, in sicer železa za 39.000 na 394.000, jekla pa za 54.000 na 1,228.000, (kar je očividna posledica oboroževanja —). Da se je gospodarsko stanje, poslabšalo, dokazuje tudi to, da se je število meničnih protestov zvišalo od 251.000 protestov za 162 milijonov lir v 1. 1937. na 283.000 protestov za 202 milijona lir v 1. 1938. Dvig meničnih protestov za 25% dokazuje, da je nastal v mnogih gospodarskih panogah zastoj. To je deloma posledica devalvacije lire v 1. 1936, zaradi katere se je zmanjšala kupna moč prebivalstva. Istočasno so seveda narasle cene. Tako se je dvignil indeks cen na debelo (1928 = 100%) 1, 1938. ^ 89,6 na 96,2%. Indeks cen za življenjske potrebščine od 91,01 na 98,82, indeks cen živil pa od 84,24 na 92,24. Dvig cen na debelo znaša v 1. polletju 1938 približno 20%. Cena kruha se je povečala za 10%, mezde pa so se povečale za 18%. Ker se je življenje bolj podražilo ko mezde, je pričakovati, da se bodo te znova dvignile. Rusija je dosedaj skupno prodala na angleškem lesnem trgu; okoli 220 do 240 tisoč standardov lesa. Smatrajo, da je to zelo ugodno, ker je Rusija prvotno nameravala vreči na angleški lesni trg okoli 400.000 standardov, sedaj pa ne bo prodala več kot 350.000 standardov. Poudariti je treba, da so bile prve kupčije sklenjene samo z malimi in srednjimi firmami in da so velike firme nastopile s svojimi povpraševanji šele zadnje ■dni. To povpraševanje je vedno večje, kar dokazuje, da se bo angleški lesni trg polagoma okrepil. Uvozniki sicer tega še nočejo priznati, vendar pa so se v začetku t. 1. posli znatno povečali, da se je začela v pisarnah lesnih podjetij zopet velika delavnost. Posledica tega je, da se sklepajo vedno nove kupčije. Posebno pomembno je, da Angleški so bile v zadnjih dneh sklenjene kupčije po cenah, ki jih je zahteval izvoznik, čeprav se je uvoznik dolgo časa branil priznati te cene. Cene lesa iz angleške Kolumbije so še vedno zelo nizke, čeprav so za prvovrstno blago narasle cene v zadnjih dveh tednih za 2 funta. Odločujoča mesta zagotavljajo, da se bodo cene tudi za navadne sor-timane v kratkem poboljšale. Vendar pa bi bilo napačno vdajati se pretiranim nadam na zboljšanje trga, ker so nekatere manjše finske tvrdke prodale les po zelo nizkih cenah, a tudi sovjetski Ex-portles je dal velikim firmam znatne popuste. Splošno prepričanje je, da je tendenca za ozdravljenje trga sedaj tako močna, da se bo v kratkem izrazila ne samo v povečanju obsega trgovine, temveč tudi v zboljšanju cen. Dobave - licitacije »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 23. julija 1938 objavlja: Ukaz o ustanovitvi poslaništva v Rio de Janeiru ter generalnega konzulata v Hamburgu — Zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in republiko Češkoslovaško, da se prepreči dvojna obdačba z dednimi taksami, s sklepnim zapisnikom — Uredbo o intervenciji na pšeničnem trgu 1. 1938./39. — Razne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. NABAVA PISARNIŠKIH POTREBŠČIN IN MOTVOZA Direkcija pošte v Ljubljani raz- pisuje drugo licitacijo za dobavo pisarniških potrebščin in motvoza. Licitacija bo dne 5. avgusta ob 11. uri v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg št. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti 5% kavcija. Pogoji po din 20'— v pisarni direkcije. * Pri Komandi pomorskega arzenala v Tivtu bodo naslednje ofert-ne licitacije: dne 5. avgusta za dobavo gasilskih aparatov; dne 9. avgusta za dobavo pločevine; dne 12. avgusta za dobavo vijakov, zakovic itd.; dne 16. avgusta za dobavo solvent-nafte, smole in katrana; dne 18. avgusta za dobavo azbestnega materiala; dne 22. avgusta za dobavo raznih pil za kovine in grafitnih loncev; dne 24. avgusta pa za dobavo raznih tramov, rezanega lesa itd. Vojno-tehnični zavod, v Kragujevcu sprejema do 29. julija ponudbe za dobavo aluminijevega sulfata, do 30. julija ponudbe za dobavo specialnih steklenih ozonskih cevi; do 3. avgusta ponudbe za dobavo kompletnega aparata za sterilizacijo vode s klorom; do 4. avgusta ponudbe za dobavo »Singer« olja, etra in olja za parne turbine; do 18. avgusta ponudbe za dobavo kavčukastlh rokavic, zamaškov, jermenov, itd.; do 19.avgusta ponudbe za dobavo karbida, kleja, sode, mila, naftalina; do 23. avgusta ponudbe za dobavo raznih kemikalij; dne 24. avgusta bo pri tem zavodu ofertna licitacija za nabavo raznega samotnega materiala. Direkcija drž. rudnika v Vrdni-ku sprejema do 4. avgusta ponudbe za dobavo kompletne osi za aparat za čiščenje cevi tipe »Devoor- Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 9. avgusta ponudbe za dobavo dezinficiranih krp ter bombaža; do 11. avgusta ponudbe za dobavo kalijevega mila, masti za čiščenje kovin, kav-stične sode ter olja za torpede; do 16. avgusta pa sprejema ponudbe za dobavo petroleja in plinskega olja. Mornarska komanda v Šibeniku sprejema do 16. avgusta ponudbe za dobavo raznih pil, ključev, kladiv, svinca, vrčev za bencin, bencinskih svetilk, Škarij, cevi iz konoplje itd. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 24. avgusta ponudbe za dobavo raznih sesaljk, kupro-mangana in fosfor-taakra, kositra, bakra, bakrenih cevi, ba-ka v palicah, kablov ter linoleja. LICITACIJE Dne 29. julija, 30. julija in 2. avgusta bodo pri Vojno-sanitetskem zavodu v Zemunu licitacije za nabavo raznega sanitetnega materiala. Pri štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani bodo naslednje ofertne licitacije: dne 3. avgusta za oddajo del na objektu št. IV. in V. garnizijskega intendantskega skladišča v Mariboru; dne 4. avgusta za oddajo del na objektu vojašnice »Viteškega Kralja Aleksandra I. Zedinitelja« v Mariboru; dne 5. avgusta za oddajo del na objektu št. n. in HI. garnizijskega intendantskega skladišča v Mariboru. Dne 13. avgusta bo Direkcija šum v Zagrebu oddala v zakup na ofertni licitaciji pravico do kopanja barita. Dne 4. avgusta bo pri Oddelku zavoda za izdelavo vojaške obleke v Zagrebu licitacija za dobavo razne smučarske opreme. Pri Štabu rukovaoca radova za utvrdjivanje v Ljubljani bo dne 8. avgusta ofertna licitacija za oddal j o del 'instalacije električnega toka in signalnih zvoncev v vojašnici »Vojvode Mišiča« v LjubljanL Pri skladišču 1. Oddelka Vojno-tehničnega zavoda v Hanrijevu bo dne 12. avgusta licitacija za nabavo razne gurte, vate-bombaža, lekarniške vate, dne 17. avgusta pa licitacija za dobavo steklenega papirja, metel, vijakov, žag, vžigalic, svinčnikov, morske trave itd. Pri direkciji pomorskega saobra-čaja v Splitu bo dne 12. avgusta licitacija za dobavo manesmanovih cevi, dne 26. avgusta pa licitacija za dobavo vrvi. Pri strojnem oddelku Direkcije drž. železnic v Ljubljani bo dne 13. avgusta ofertna licitacija za dobavo sredstev za varjenje železa, dne 20. avgusta pa ofertna licitacija za dobavo valjev za disu-plin. Pri Upravi drž. monopolov v Beogradu bo dne 20. avgusta licitacija za dobavo dupleks-papirja. Dne 22. avgusta bo pri gradbenem oddelku Direkcije drž. železnic v Subotici ofertna licitacija za gradnjo novega skladišča na postaji Novi Sad. Pri Centralni direkciji drž. (rudarskih podjetij v Sarajevu bo dne 23. avgusta ofertna licitacija za dobavo bakrene in jeklene vrvi, dne 26. avgusta pa licitacija za dobavo kompletnega šraper-aparata s pogonsko napravo in elektro-mo-torjem. Pri Oblastni upravi bolniškega fonda Direkcije drž. železnic v Ljubljani bo dne 3. avgusta licitacija za nabavo in montažo rent-gen-aparata v Centralni ambulan-ci v Ljubljani. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI interesentom na vpogled.) Dražba lesa. — Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, cesta 29. oktobra št. 24/1. bo prodala na javni pismeni dražbi dne 25. avgusta 1938. iz gozdov svoje uprave v Kočevju 15.694 plm bukove hlodovine in 5865 prm bukovih drv, oboje na panju. — (Pogoji, tiskovine in pojasnila so na razpolago pri upravah v Ljubljani in Kočevju.) Silno bogata bo letošnja žetev pšenice Letošnji svetovni pridelek pšenice bo tako velik, kakor že ni bil dolgo vrsto let. Po najnovejših cenitvah iz Amerike bo znašala letošnja žetev pšenice v USA 967 milijonov bušljev proti 874 milijonom lani in 750 milijonom bušljev povprečne žetve v prejšnjih letih. Enako pa bo imela letos mnogo boljšo žetev ko druga leta tudi Kanada. Lani je pridelala Kanada okoli 190 miljionov bušljev, letos pa se ceni njena žetev na 364 milijonov. Boljša pa je tudi pšenična žetev v Evropi. Vsa evropska žetev se ceni na 45 milijonov ton, t. j. za 7°/o več ko lani in za 5% več ko povprečno v zadnjih petih letih. A tudi Rusija pričakuje boljšo žetev. Iz Argentine in Avstralijo pa poročajo, da je letos s pšenico posejana ploskev znatno večja ko lani. Letos bomo imeli torej izredno dobro žetev pšenice in zaito je tem manj verjetno, da bi se naše visoke pšenične cene mogle obdržati. Trgovinski register Vpisale so se naslednje tvrdke: Dušan Renčelj, družba z o. z. v Ljubljani. Obratni predmet: Popravila in izdelava vseh kovinastih izdelkov na industrijski način z vlivanjem in mehaničnim obdelovanjem iz čiste kovine ali v zvezi z drugim materialom. Nadalje vsa elektrotehnična dela v smislu §§ 55 in 56 obrtnega zakona, nakup surovin, polizdelkov in izdelkov, strojev in naprav za nadaljnjo izdelavo. Prevzem zastopstev v elektrotehnični in strojni panogi, nakup premičnin in nepremičnin. Osnovna glavnica 200.000 din, vplačano v gotovini 63.500 din. Poslovodje: Dušan Renčelj, mehanik, Werner Eckstein, zasebnik in inž. Slavoj Jenko, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata poslovodji skupno. Kot stvarno vlogo so donesli mehanične stroje in orodje: Dušan Renčelj v vrednosti 83.000 din, Wemer Eckstein 45.000 in inž. Slavoj Jenko 8500 din. Franc Slamič, družba z o. z. Ljubljana^Vič. Obratni predmet: tovarniško izdelovanje mesnih izdelkov, sadnih in sočivnih konserv ter pločevinaste ambalaže. Osnovna glavnica v višini 200.000 din je vplačana v celoti v gotovini. Poslovodje: Franc Slamič, trgovec in me sar v Ljubljani in Josipina Slamič v Ljubljani. Vsak poslovodja zastopa firmo samostojno. Bergman in drug, Zgor. Kašelj. Obratni predmet: lojamica in trgovina s črevami. Javna trg. druž ba. Družbeniki: Josip Bergman, podjetnik v Vevčah, Rudolf Bitenc, zas. uradnik v Ljubljani. Firmo zastopa vsak družbenik samostojno. Vpisale so se naslednje izpre-mcmbe in dodatki: Alpavto, družba za prevažanje d. z o. z. Bled. Izbriše se poslovodja Janez Kapus, vpiše pa se poslovodja Anton Vovk, posestnik v Gradu. »Peko«, družba z o. z. Fabrika cija in prodaja čevljev, Kovor pri Tržiču. Izbriše se poslovodja Avgust Kuster. Jugoslavenska banka d. d. Zagreb, podružnica Ljubljana. Vpiše se pooblaščenec v smislu § 47. trg, zak. za podružnico v Ljubljani Kar lo Bohuš, ki bo družbo podpisoval kolektivno z eno za podpis že pooblaščeno osebo. Kolinska tovarna hranil, d. d. Spremenila so se pravila družbe ter je banska uprava to spremembo potrdila. Vpiše se član upravnega sveta dr. Ferdinand Majaron, odvetnik v Ljubljani. Kreditni zavod za trgovino in industrijo. Izbrišeta se člana upravnega sveta dr. Vladimir Ravnihar in Adolf Ribnikar ter prokurist Ivan Hieng, vpišejo pa se člani upravnega sveta Karol Čeč, industrialec, Rajko Turk in Igo Florjančič. Podravnatelj dr. Janko Berce je dobil naslov ravnatelja, prokurist Janko Mallner pa značaj podravnatelja (ravnateljevega namestnika). Medisan, medicinske in sanitet ne potrebščine, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvidator trgovec Desider Hoff v Zagrebu, Deželičeva ul. 12. Metalno akcionarsko društvo, Ljubljana. Izbrišeta se člana uprav nega sveta Lazarevič Todor in Markovič T. Jovo, vpišeta pa Teodor Ravnikar, veletržec v Celju in inž. Milorad Naumovič, industrialec v Karlovcu. Obrtna banka v Ljubljani. Izbrišeta se člana upravnega sveta Josip Jakopič in Engelbert Franchet-ti, vpišejo pa se člani upravnega sveta: pleskarski in soboslikarski mojster Ivan Bricelj, tovarnar peči Anton Kavčič in gostilničar in posestnik Franc Kramar, vsi v Ljubljani. Mihael Palriž, Ljubljanfii, trgovina s sitarsko ih leseno robo. Ža radi vstopa javnega družbenika je nastala javna trgovska družba. Družbenika Viktor Rohrmann, trgovec in Roza Rohrmann, prokurist. Za zastopstvo upravičen Viktor Rohrmann, firmo pa podpisuje samostojno družbenik ali prokurist. Salus, d. d. Ljubljana. Izbriše se član upravnega sveta dr. Pavel Krajec, vpiše pa se član mr. ph. Ivo Koželj, lekarnar na Jesenicah. Standard, družba z o. z. industrija usnja Kranj, (prej Pollak), centrala Ljubljana. Izbriše se poslovodja Franc Peterca, vpiše pa poslovodja Jean Pollak, trgovec v Ljubljani. Scherbaum & Comp., Maribor. Pekarna se je razširila na »izdelovanje keksov in trgovino s slaščičarskimi izdelki in kanditi na drobno«. Pollak-Jenko-Vrtačič, družba z o. z. Mengeš. Z notarskim zapisom se je družbena pogodba spremenila. Besedilo firme odslej: Jugo- Doma in po sveto Italijanska pov po našem 633 tev, 642 Zadnja številka milanske revije »Italo-Jug« objavlja naslednja ita-janska povpraševanja in ponudbe: 596 — Milan: surova in česana konoplja, 597 — Milan: trs, 598 — Milan: svinjske ščetine in konjska dlaka, 600 — Biella: volna za fino predelavo, 603 — Milan: antimon, 609 — Genova: goveji loj, mastne kisline, stearin, olein, parafin, vazelina in ribje olje, 613 — Milan: žive in zaklane svinje, govedo in perutnina, 614 — Milan: suho sočivje, 615 — Milan: surove kože, 621 — suhi rezanci sladkorne repe za krmo živine, 623 — Macherio: jekleni traki, 623 — Milan: vprežni in jahalni konji, 625 — Milan: finejše vrste lesa, 626 — Como: jelovina iz obmejnega pasu (Rakeka), 627 — Turin: les za celulozo, 634 — Milan: les za Italijansko stva. vzhodno Afriko, 635 — Milan: surove kravje in telečje kože, 638 — Trst: leseni ročaji za srpe in kose, 644 — Milan: kromit in magne-zit, 646 — Milan: jelovina, 648 — Milan: antimon (regulus antimonii), 652 — Milan: cvetni listi rdečega maka, 664 — Milan: surove kože, 665 — Trst: parket, 675 — Milan: borov ekstrakt. file, družba z o. z. Izbrišeta se po- I URADNE URE PRI MARIBORSKI slovodji Ema Pollak in Ivana Hro- DAVKARIJI vat, vpiše pa poslovodja Fran Pol- Pri davčnem uradu za Maribor-lak, stud. iur. v Ljubljani. Prenos mesto so se uvedle poletne uradne pogrebu Vojvoda in voj- uradnik v Zagrebu. Za firmo pod- vodinja Kentska, pisujeta poslovodja Sessler Mr. Pogrebne svečanosti po pok. ro- Mavro samostojno, inž. Hajdu Im- munski kraljici, ki velja kot ena ■ a n-'i * | xj_rTI„ ustanoviteljic Velike Romunije, so re in Edvard Pichler pa kolekti no bpe v xiod€ljo Ponoči so truplo med seboj ali eden slednjih skup- prenesli iz palače Cotroceni v no z enim prokuristom. kraljevski grad, kjer je bil v pre stolni dvorani postavljen katafalk. Na krsti je bil venec kralja Karola, ob krsti pa venci naše kraljice Marije, Karola, Nikole, Elizabete in Iliane. Po verskih obredih so prenesli oficirji truplo na lafeto, nakar se je začel pogrebni sprevod, Milan: kavčukasta obu-1 ki je trajal celi dve uri. Sprevod je v pobožnem molku gledalo okoli „,.vX . „ .____; .pol milijona ljudi. V posebnem Milan, iščejo se zastopni-1 vlaku je bjj0 truplo prepeljano v kj tkanin za zavese, 643 — Milan: bombažno divo, 645 — Milan: volnena klobuče- j troc€ni vina za tvornice papirja, kartona in celuloze, Curtea de Arges, kjer leži kralj pre-1 Ferdinand. Po poslednji želji kraljice so položili njeno srce v zlato žaro ter jo shranili na gradu Co- Ministrski predsednik dr. Stoja-dinovič je praznoval te dni svojo 647 — Milan: tvornica doprsij SOletiuco. Jug^lOTansM tok a tu-, , /-vv „ di tuji listi, so se obširno spomi-m konfekcijskih modelov (išče za- njaj^ pri tej priliki njegovega dela stopnike), kot šefa vlade in njegovih doseže- 649 — Milan: radijski aparati | nih^ uspehov in pribor, 650 meti in dezinfektanti, 651 — Milan: kravate, 666 — Milan: modne tkanine in modno perilo, 667 — Milan: ure, 668 — Milan: kis iz čistega vina 112.000 deklet. V soboto zvečer je Ministrski predsednik dr. Sto ja-ivrio«. i dinovič je na svojem potovanju po ■ , hl5ien p | Hrvatskem Primorju in Dalmaciji prišel v Karlobag. Povsod je bil od ljudstva zelo prisrčno sprejet. Velik tabor slovenskih katoliških deklet je bil v nedeljo na Brezjah. Kakor poroča »Panedeljski Slovenec« se je tabora udeležilo okoli in čistega alkohola, bila velika procesija, dopoldne v 669 - Milan: pisarniške potreb-1 "J«? ščine, 670 — Milan: predivo iz rajona keramike, celofana, . .. . , ' sti, ki bi imeli radi razprtije. Ne se obrnejo za naslove firm intere-1 p0zab^te pa tudi na našo širšo domovino, na Jugoslavijo! Govor ministra dr. Korošca je bil sprejet z glasnim odobravanjem. Kakor sporoča »Jutro«, so na stale v konzorciju »Jutra« važne spremembe. Iz konzorcija je izr stopil g. Adolf Ribnikar, njegov delež pa je prevzela zadruga »Na- senti na upravo lista »Ital-Jug«, Milan, Cas. postale: 1514. Zunanja trgovina Italijanske ponudbe: 599 — Milan: Ponuja se zastopstvo za tekstilno blago, aluminij, steklo in gumbe, 604 — Milan: nudi se zastopstvo za aparate za filtriranje vode, 605 — zastopstva za duplika-torje in pisarniške potrebščine, 606 — Abbiategrasso: zastopstvo za predmete za vtiskovanje žigov na tkanine, karton, kožo in nogavice, 608 — Mortara: zastopstvo za preproge z vozli, 610 — Milan: izdelki iz bombaža, volne, svile in rajona, 611 — Milan: izdelki iz aluminija, 612 — Milam: steklo in gumbi, 622 — Milan: instalacije za lekarne in bolnišnice, 628 — Milan: motorna kolesa, 629 — Milan: izdelki iz kavčuka in ebonita, 630 — Milan: bombažne, svilene in volnene tkanine ter blago za pohištvo, 631 — Milan: usnjene rokavice klobuki in slamniki, 632 — Milan: električne sve tilke, svečanost. Cerkveni govor je Imel ljubljanski škof dr. Rožman. Po cerkveni svečanosti je bilo zborovanje, na katero je prišel tudi bur-, ..v ino pozdravljen notranji minister 676 — Milan: kozmetična sred- ^ j^orog€C y svojem govoru je med drugim dejal, da naj prosijo dekleta Marijo tudi za. to, da bo naša domovina edina. Mi nismo ti- Z navedbo uvodne številke naj , • - - . nredni tok«. Predstavnik listov Narodna koncerna »Jutro«, t. j. »Jutra«, 21 julija po Ratanskem khnng oned€ljsfce izdaje in »življenja m nakaznic*(do St .1*056 ^sdne 24. postane direktor Stanko marca 1938. V tur g Virant, »Domovine« pa direktor izplačala nakazm • .. . Reisner kot pooblaščenec zadruge dne 4. oktobra 19 > p121?^ ^ dne »Napredni tok«. Mariborski večer-pa nakaznice do . nik »Jutra« pa bo prevzel g. Adolf 16. februarja 1938. Ribnikar Po češkoslovaških podatkih smo KmniKar. v nrvi polovici 1937 Izvozili v Če- Dr. Maček bo po zadnjih caso-škoslovaško blaga za 178, letos za pisnih vesteh odpotoval v Beograd 133, uvozili pa iz češkoslovaške la- 1. avgusta. ni za 238, letos pa za 313 milijo- Večja skupina naših parlamen-nov Kč, da se je torej trgovinska tarcev odpotuje pod vodstvom bilanca ’ zelo znatno poslabšala. predsednika skupščine Čiriča v So-Seja nemško jugoslovanskega les- f ij0, da obišče bolgarske parla-nega odbora, ki bi morala biti dne mentarce. Bolgarski parlamentarci 8. avgusta, je preložena na 22. av- bodo vrnili ta obisk že v avgustu, gust. Naša skupna kvota za les je y soboto in nedeljo so bile v določena za III. četrtletje na Ljubljani velike mednarodne tek-4.93 milijona mark. . me letalskih modelov. K tekmam Poljska namerava uvesti premi- j prišel tudi princ Bibescu kot je za izvoz žita. Po mnenju izvoz- predsednik Mednarodne letalske nikov bi morale znašati te premije zv€ze prv0 0ceno so si pri tekmah 7 do 8 zlotov za 100 kg, docim bi osvojili Angleži, ker je eden njiho-smele po mnenju poljske vlade vbb modelov ostal v zraku 33 mi-znašati največ 5 zlotov. nut. V Rimu je bil podpisan spora- Danes se otvori direktna zračna zum, po katerem se je sedanji ro- med Beogradom in Ljubija- munsko-italijanski plačilni spora,- I n0> Letala bodo odhajala iz Beo-zum podaljšal do konca tega leta. grada ob 16.55, v Zagrebu bodo ob Nemčija in Italija bi letos pre- 18.25, v Ljubljani pa ob 19. Iz vzele 5‘/i milijonov q madžarske Ljubljane bodo odhajala letala pšenice, od tega velik del ra. je- vsajj ^an ob 8 dopoldne, zerve. Prej je izvozila Madžarska 1 y Zagrrebu je bil v petek slovesno komaj polovico te množine^psem- odprt Nemški prometni urad. Urad ce. Po »Ujsagu« bo :temelja je nastanjen na Zrtojevcu. 2 milijona, Italija 1 I* Tr^U°?a kupili Nemci za 4 in pol milijona opcijo pa sta si zagotovile še za 2 milijona. Kongres hrvatskih obrtnikov, ki Izvoz starega železa iz Anglije ga je sklicalo obrtniško združenje je zopet dovoljen. Dve veliki an- v Beogradu in ki bi 7 gleški firmi sta takoj nato prodali vinkovcih, je odpovedan. Obrtni v Nemčijo 20.000 ton starega že- ške zbornice v Zagrebu, Osijeku to Splitu so namreč pozvale obrtniška združenja, da se tega kongresa ne udeleže. Zbornice so nastopile proti sklicateljem kongresa, ker so ti ostro napadli vse obrtniške zbornice v državi. Zaradi prihoda ministra Hessa so se morale odložiti vse druge prireditve, tako tudi slovenski dan, ki bi moral biti v Globasnici. V evropskem polfinalu za Davisov pokal je zmagala Jugoslavija nad Belgijo z visoko zmago 5:0. Ker je Nemčija premagala Francijo, se bosta borile za evropsko prvenstvo v tenisu Jugoslavija in Nemčija. Pančevska občina je morala po razsodbi državnega sveta plačati svojim uradnikom 600.000 din, ker jim je za to vsoto znižala plače, a po mestnem statutu tega ne bi smela storiti. V zadnjem času je začelo prihajati na Sušak in v Primorje mnogo tujih turistov, da se je tujska sezona bistveno popravila. Francoska družba pri nas »La Dalmatienne« bo kmalu proizvajala 10.000 ton ferro-mangana letno. Do kraja leta bo namreč za tolikšno proizvodnjo namestila 3 rotativne peči. V Združenih državah Sev. Amerike živeči čehoslovaki so zbrali 250.000 podpisov na listini, na kateri izrekajo svoje simpatije za češkoslovaško državo. Hlinka je ozdravel ter je zapustil sanatorij. Zdravniki so mu svetovali mir in da opusti vsaj za nekaj časa vsako politično delo. Pri slovesnem podpisu pogodbe zaradi ozemlja v Gran Chacu je imel predsednik argentinske republike pomemben govor. Dejal je, da so vse južno-ameriške države nerazrušljiva zveza bojevnikov za ohranitev miru. V času, ko filozofi nasilja in imperializma odrekajo vsako vrednost demokratičnim načelom, se države Južne Amerike odločno bore za zmago teh načel. Amerika pa je tudi sposobna braniti ta načela, a tudi svojo suverenost pred vsako tujo silo. Italijanska agencija »Stefani« ve poročati, da je ameriški senator Reynolds predlagal predsedniku Rooseveltu, da zahteva od Anglije svoboden prehod skozi Kanado, da bi imele Združene države Sev. Amerike prosto zvezo z Alasko. Nadalje je predlagal, da odpuste Združene države Vel. Britaniji in Franciji vse vojne dolgove, če odstopi prva Združenim državam Labrador in Novo Zemljo, Francija pa otoke Vzhodne Indije in Gu-ano. Zunanji minister U. S. A. Hull je izročil mehiškemu poslaniku ostro noto v kateri odločno protestira proti razlastitvi zemljišč, ki so last ameriških državljanov. Ne gre za to, če hoče Mehika uvesti socialne reforme ali ne, temveč gre za to, da razlastitev zemljišč ameriških državljanov nasprotuje mednarodnemu pravu. Na sovjetsko-mandžurski meji se „e pripetil nov incident. Sest japonskih vojakov je zasedlo ruski otok Fajngov na reki Usuri. Ruske obmejne čete pa so vseh šest vo-iakov ujele. Ker židovski zdravniki ne smejo biti v Avstriji več nastavljeni v avnih službah, je nastalo na Dunaju občutno pomanjkanje zdravnikov. V raznih bolnišnicah in ustanovah je razpisanih nič manj ko 147 prostih zdravniških mest. lem. širite »Trgovski list«! Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JO S. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Remo Ljubljana Torek, dne 26. julija. 12.00: Vojaške godbe igrajo (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.15: Solističen instrumentalen koncert (plošče) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Glavni poljski pridelki naše zemlje — 19.50: Zabavni kotiček — 20.00: Plošče: Brahms: Ogrski ples št. 5 — 20.10: Baročna arhitektura to kiparstvo (Jože Gregorič) _ 20.30: Iz zvočnih filmov (plošče) — 21.00: Prenos z Turina: Smrt Frine (opera v 1 dejanju od Ludv. Rocca) — Konec ob 23. uri. Sreda, dne 27. julija. 12.00: Donski kozaki pojo (plošče) — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.15: Magistrov trio —18.00: Plošče — 18.20: Mladinska ura: Glasbeno oblikoslovje (dr. A. Dolinar) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Kako so bile organizirane karavane v srednjem veku —19.50: Citre solo (Emil Mezgolits) — 20.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Rogaške Slatine — 22.00: Napovedi, poročila — 122,4?\,Pre" nos lahke glasbe iz nebotičnika. Izdajatelj »Konzorcij Trgbvsktega lista«, njegov ptodstavt^t dri Iv*n Flees, urednik Aleksander Železnikar, tlaka tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani