Naj tedaj gospodje aradciki ae	iawaa mk poslancev kmečkih občin,
■iatijo. da ime jo v odsotnosti e.kr.	i >o vsi krič. aoeijalci. Baackiager je
okrajnega glavarja počeajati svojo-	dejal, da bodo ustopeiki kmečkih ohččia
voljno ter pometati samooblastao a	pač ia to. da so volilaa pravica ta
slovenskimi občinami in ispaai. Naie	deielni abor nekoliko ratiiri da ao H
potrpežljivosti je konec, konec nailk	odločao proti splošni in jednaki vo-
proieaj, sedaj ao aa vrsti zahteve,	lilai pravici. Predlagal je konečno aaj
adločne aakteve. ki bodo segale v	se stranke sporaaame. kako aaj ie
aktajnik slnčajib do najviijih mast ia	tekom tega zaaedaaja stavijo predlog
to tako dolgo, dokler ae ae bo spo-	o volilai reformi v tem smisla, da
itoval la nvaieval slovenski jezik pri	ostanejo tadi v bodoče dosedanjo ka-
vaek oblastvih eaako i nemikim je-	rije (velepooedva. ma« ia kmečkih
dkom.	obiia) veljavne.
Zadnji čas veje v naših občinah	Geacaana je U predlog aprojai
popolaoma drag veter, vzboiil ae je	Oh tej priliki opoaarjaao aa to. daje
čisto nov dak, ki ae ae bo dal a ao-	vodja krič. soc. straake dr. Lneger
beao. Udi najstrožjo grožnjo kakega	daa Ml oktobra 1906. L stavit predlog e. kr. s rajnika meni aič tebi aič za-treti. Vendar aimao mi radi ajik, tu ao le oai radi tu
Vrhunec drznosti doseže pa izgovor, da .manjka uradom »loveaakik aralai--kai._ Slavao indaiitvo ho tem goepe-dom radovoljao postreglo a številkami, ki zaačijo ia govore glaaao, koliko aloveaakik aradaikov sadi v krajih, ai
aiao namenjeni njim, namreč aa popot-	Se nedavno ao vai liati v Avstriji
aam aemtkik meztik, ia koliko slo-	ia aa Ogrskem trdili, da je aagalba
vinskih mest zavzemajo slovenščine	do ladajih .neznatnih" stvari prere-
nezmožni aradaiki. & bodo Sloveaei	šetaaa ia dogovorjoaa. Sedaj pa jo
dobili slaibe tam, kjer je meeto za aje,	prida aa daa resnica, da ee vaa po-
ae bodo aikdar treba tema ali onemu	gajaaja ie v zadnjem trenutka lahko
e. kr. uradu v slučajih sloveaakega	razbijajo. Avatrijako mlaiateretvo od-
aradovanja Imeti skrbi, kdo bo pisal	ločao zahteva, aaj ae z vsemi aagod-
dopia	beaimi vprašanji h krata reši tadi
Ni izgovorov, kajti vai to aeoaao-	vprašanje o kvoti ia o beaki. To aU-
vaai.	Iliče je tadi edino logttao. kajti kako
Vtem doventkim občinam ia ajik	je pač mogoče določiti gospodarske
Upaaom pa avetajecao: aeaatraiaao ia	(trg«vtke ia carinske) odnošaje med
vztrajno naprej, ne odaakati ia vatre-	dvoma drtavama, ne da bi se ob oaem
petati tadi r tkrajai sili ao. kajti, aar	redilo tadi vpraiaaje o denarnih ta-
pripada aam, to smelo zahtevamo. Na	dev ah ia državnih dolgovih? MadUrom
avoji aamlft aa tvojem doma hočemo	te pa gre tadi to pot le za taktiku,
biti apottovaai.	zato so te poeUvOi aa ataliiče, da
Koaečao io bodi omeajeuo, da	aikakor ae privolijo v to, da bi ao ob
imajo prav zarod ai doveaaki tapaai	aagodbi govorilo tadi t določitvi kvota
pri a« telo teUvao ttallMe, kar aa	(t. j. o tem v kaki meri aaj vsaka
aaii mlajii gospodje kaplani kaj radi	driava priapeva ta tkapae troike) ia
zaleta vaje v savedae Upaae. tir jik po	o dtapai (avatro-ognki) banki TI dve
aekatarih krajih (kar ae lahko dokale)	vprašanji hočejo Hadiarji rešiti umi
aaravaoat bojkotirajo, čeprav ao ti	ta aa, potom, ko jim kodo apoUjeao
tadaji iaa aajveč itoriU aa tem polja,	io vaa ajih zahteve v ostalih aagod-
A aič atrahal Ki vztrajamo!	heaik točkah. V tem tmizlt to te iz-
StnalL	rezili vd odlični politiki madlartki.
--Poslanec Baday pravi celo: ICao mini-
Politični pregled.	^ SL tt
--Mi aagodbo, zato mora pazti, kdor ji
limatl dajala.	dela ta prek e. Sicer pa. čema imajo v
V deielnem zboru nižjeavdrijskem	Avstriji g 14? Večje predraaoeti la je davil poslanec Getamtnn tvoj prid- aetramaoeti d ae moremo mlatiti. Ti
log o avedbi aplašae ia jedaake v o-	goepodje to prepričaai, da ae bodo lilae pravice ta deželni zbor. Da jo ceoar vdal ajih zahtevam ia grožnjam hO ta predlog od krtčaaako aodalae ia di hode, če drugače ae pojde, Av-
atraake gola komedija ae je takoj po-	atriji aa aheolatiatiik! aačia aatovoril kazalo. Proti predlogu se je takoj od- madUraki jarem. Wekerlovo miaiater-ločao uprl poalaaec Freadeatal v imena dvo je v avoji zada ji Litji sklenilo aa-velepoaestva ia kričanako toči- itopiti odločno proti Beckovi zahtevi jalai poalaaoe Baachiager v Želeti bi bilo, da te dobi v avdrij-
praviee u delelni zbor ia da Je takrat od PO kmečkih krič. aoc. ptritaetv glasovalo 17 aa Laegarjav predlog, daaas pe. ko bi ee Ho ta to. da ae daaa. ebljabo izpolni, to svoje beeedo vd podrli. Taka je potttičaa podteaoet
tt-'"—


uu xm
13.	tm
tkem parlamentu dovolj močaa ia odločna večina, ki hode dala Nad žarom zastale no lekcijo. Doma ae ji pripravlja sodni daa. Dae 10. oktobru, na daa otvoritve pariameaU hode po vsem Ognkem delo dalo in vae orgaaitl-raao delavatvo hode detaoaatriralo ta zploiao. jednako ia Ujno volilao pravico! Odpor proti madžarskim nadl-alkom od taaaj in znotraj!
V poaedeljek ee je otvoril dalma-tiatki deželai zbor. Srečaai otvoritvi je pritoeltovalo od,40 potlaacev celih
—	1» mo«! Namestnik Nardelli je baje
—	obolel. Zlobai jetfki govore, da vsled aabpatajealh obljub t jezikovnem vprašanja. katere je dd Hrvatom. Dvorni tvetalk Toa« ki je zastopal namestnika jo obljabil v tmeaa vlade 100 mmjoaav kron ta gotpodareko povtdigo deteta, *taje železnic ia toviHrva-tam agodal^alkova! zakoa" Zborovati pa ae ai moglo, ker je bilo premalo potlaacev navzočih.
Madlartki eodjalai demokrati ta proglatOi za 10. oktober, daa otvoritve ogrskega državnega zbora, geaeralai štrajk.
Fraaeozi hočejo napasti it Caaa-Haake atrjeao moročanako Uborišča pri TiMorti.
Slovenske novice.
Elalaraka.
—	Iz Celja. Nttaaaja se. da se odpre v poadeljek 1«. t m. otročji vrtec v Gaberjih v Golograačevi hiii it 101. Starti, ki hočejo tvoje otroke poMljati v U vrtec, aaj pripeljejo otroke k vpieavaaja rečeaega dae. tj. 1«. aeptembra ob B. ari tjatraj v aa-vedeao kHo. Sprejemali te bodo lo otroci v daniti od s do « let
Ob«, erad Okolice celjtke.
—	It Oe|ja. b krogov aalih rt-ročaikov aam je doila opazka da se v takajiaji doveaaki deklilkl Mi preveč ia petiraao moli. Priobčili trn to. ker imajo pač starši pno ia g!tv»o beeedo pri vzgoji tvojih otrok. .Stov. Gosp." pa radi tega prav perMao napade aaa ia pa — aloveaake deaarae zarode v Celja. Ptaja itd. Kaka aameae ima tt čedai lld pri tem, aam pač ai treba
—	Ia Ca||a. Kiaematograf .The Imporial Viear" aa giadja priporočamo pozornosti iu oMaka ohčiottva. Slike eo telo lepe in čide ter zelo zanimive PredaUve ee vrte vlak večer po de-lavnikik, v nedeljo cd popoMaa.
—	Celjtke gelktai draitvo priredi, kakor ia gmiajtao. * nedeljo, dae SS. t m. a tvojo aarodao godbo, pomnoženo t godci slana MaaaKanke
UraMu« c. kr. okrajnega
^^a^mrnAiam ma I^a aaikamtaa a
|Miran v mriDoni.
(Bat občinske mite.)
Ako je aam Slovencem ie naj deloma aakloajeai grof Attema odsoten, tanje pri c. kr. okrajnem glavarstva v Maribora takoj drug veter. Ob taki priliki c. kr. aradaiki radi pokažejo tvoj voeuemiki značaj ia svojo mo-gočaott Zagaajajo se v sloveaske že-paae ter jim prete, če bodo vračali aereiene aemike dopise ia jih tako-rekoč silijo, ia ' morajo ometi blaženo nemMiao. Dopisi so aaravaoat za povoda joči ia grozeči. Tako ae zgodi, d« mardkak tapaa, ki ai dovolj eaer-glčea, v straha pred kaznijo išče prevajalca. da more rediti slogo ter zadovoljiti aazakoaitim zahtevam aemiko-nacioaalalk aradaikov.
V odtoUoati gospoda okr. glav. Atttmti d ja pred kratkim njegov aa-meataik upat Mol v prijetao ioliaoet zaetti u aai rinil im araiovaajom neke doveatke občine, U je dodedao vračala sloventkemt Upaan neretnm-Ijive aamike dopise.
Ml ie dolgo tega, kar ae Je primeril nekje v Slov. goricah tak slučaj. Neka občiaa dobi popolaoma nemški dopia ai radgoaake bolnišnice v reiitev. Ker aa taa lapaa alti baoedke a »miki, vrne tedaj dopit bolnišnici • pripombo, uj ga preda vi ItU poiljo akt e. kr. okr. glav. v Maribor la oi tod dobi občiaa prav drugo pisan dopia, v katerem ae odločao prepoved aje vračanje aareteaih aemtkik dopiaov ter koaečao zagrozi, ia aa kade prod iapaaa po-etapala. ia u U la kdaj ponovi Ta gruaei dopia ja podpiaal c. kr. aameet-aik okr. glavarja, katerega ime pa ai čitljivo.
Zavedal tapaa. ki u a* vttraii vaakega zajčka, Ja prav po vzgleda občine Kokarje odločao ia temeljito odgovoril ter oaamn aradaika, U d il K. irl oaa. tak. po noje napačno tolmači, razložil, kakiao meeto tavaema pe določbah omeajtmagt člaaka slo-veatčiaa vsepoveod, tadi pri c. kr. okr. glavaretva v Maribora. Badovedai smo. kaj poreče aa to omeajeao oUaatvo. V alačaja, da ti napadi ae preaehajo ia da aaia pritožbe pri e.kr.ekr. glavaretva aič ae taležejo. potegU bomo pa atkaj vilje, potrkali makari aa aaj-vitja vrata, kajti: mi hočemo ia aa-ktevamo, da goepodje e. kr. aradaiki vash aradov tpošUjejo aai jezik, kateij ja v tmizlt ooaonik drlavnih zakonov aaakoprav" nemi dragimi jedki v Avetriji -ke dolžaoeti. eaake pravica! Ti gospod, ju gospod, to je vrhovno načelo vsake moderne driavne apnn, aa to <šiae ho treba dvigaiti tadi aaie c. ki. aradaika, sicer to u tvojo daibo aoapoeobai
UMI
MK f
tate
- Rt karta* .»rntee ■». CMU Ik M*' tete » JRaM kleti" prt OalJa du « octobra nitk keaeeri •
pat«, pik ta ptoaL T.....hi.
M vin. 0|nirJai ■* iMtadm te lok u to prireditev. |MtaW te
a jo eioled polnoiMrilne. n|nm
m Hh oteaakat kkto dradhel
—	Ia Oetja. Poalkak t aaateia Mi p* akoUd w ukMhpaU, U epoaarjato donu.e darila, aa] tete anje otroka t ll......ki taki
-	Čak ala al t a. br te nit t nateijo, du 111 m. hMnU M pri ZlaBakana iebdajako r Cdjn,
•ter k ifite temi t Up aa prihodnjo hUK « t'a.
— T 04« a Jt ndBn r ptn-ddjak t kitate .pri pa«* akapMtaa takaj dattaječlk iihiik dag- On aH Ja piitailalk L aratr. drtava. druitn tradaih dag, g Dopplar. Zahtevali a tritauje plač ta pohajala. - Ha Ha-
HJo
liteia poalopjoa majhu tri.
— CaUakl BaM midijo prirediti agodoriaake igrokaa o odjteih grafk. Sedaj pramilljujuje. kako rio(o Jo pač igralo t zgodovini eetjakih groter
Marti. M Ma Ja M ddavne Taifal tedke rdajea. ProHlal to g« t aaH-— O piMkiaeddj-T Mari-
lante
mm____
Jo aoati ra uateft tttkMte aaglr
- b Dan
tL
CM
ta Mdilivi dralku r Haarjih traja prro IJoteko veedieo. pri kateri Mi
— Oh tgj priliki aaprari poroki tka .Driarakoga podpornega draitva* t Calja aa takljaiek vaam zvejia zletoa r letotejaa Ma zadnji dat » UUteo RHuji Iv Mi tšli nMmI pri tej raaaUd. Upati M te a »lilajji
— b Mte. Ha akora podmtnlce ar. Cirila ia Motate itTotil m Jo dodati otbor: pftoMitlik Aat Taialik at; aaaMalk »niaid
aikor R Pevec, tajaik Jirak, teaar* aiiarji goapa Kaadičere, Vajt la Fr.
— b BoMeo. a. a Ja aataaoraa akororaaja poitalala ar. Cirila la Metoda. Vddadhe Jo hUa
ta ohrtaikoT pognteH m» i
.Vara«" ia taraka iraltro .LJahlJaaa" haaoda, kakrtea tej* T lepaaarjik, r .aiaUMk ta Ja kBa aaa JBavaaa" te
>ean*Ja, te Ja po aatel aatej taka Maa MjavaU okrog aate, te Jt nate k prani. Ta r JMiakrakaJaaa taaate aai prite kak aarad. kaka klala Mi r nk ML Te kratek, a hraaaojao apraatdki otank pava a na taMka, kolikor ni aaao-ateaaU tetateH r Italiji ia dngad teapaj. Za Ijatf, U takt aiaUJo to r takih Maik govore, Jo a aaa Ma te atlt trlaiiit: ariaja!
—	T talca a n« t aoddjo, U. t a ob S. ari popaUao t Hodni-kori inraai Jana ikoi Mtn . Ha a MnHaik	i glede provrf.
52Ti
—	b
ladjo Trote ba »imilmli ta pri-
. VSottaaje Jo Jate r p-ateljok poolorati Oovodičova MM*alti mttdznevka. — V Urini
- -*.	* M i a III . 11. ■ M t
M ao npa pn nanoMujen optnm
. »_ M, .li.k , a~aa--»«■■■.-»---
ii DBiMn MIIM< mnMo
aoteljo atraljala ata t aaiea gurnji-grajefai okraja ir. Kanite la ir.
... . '.	1 .-.-».	I. «
Deaaone anjo aone. na orojia aoo-ronajih aaneaala ata a napet a ta, te oataae atete aeja te aatelja aa-
ljadatve, ja rajiaa teUaeat, de ee po-aifca poprej o ajegorik raaankk. —
» ■ ■ « ■ a . . .a----* ar	a
uonjcgnjKi oKnj uior no muij-tU ta aanahartei ato v pl* noti tiriaerejakl okraji, aapak tek (Bival tekotek jt la Velike kila M IaaU It 4tatt v htd Irgtvlti urtdi uprtft akatek aai ato M at hflt Itakja odprta la oktet« ki ta kito na okraj:
tlgaiou Odkar Ja
fttoj pa Jav deaj ia tedaj nNka aate pokaaiala
-	» ■ i ti,aa , a_ai » • *
ao P*')" l pnaaaa aaa aaai trgo-rial odpira a tanj aedaj aopet Iaaaa prikodajat Hararaa iniiHca aa Hr-
prite prTaat Mtto rVoKtr, kar je naaiaa pintoki Mi pa aprarljaa» •raj to aaprej aaaa a aglari ia aai
Srbija. Zate pa nkteraao odloteo od ojft pMianii, da daiajejo aa ta, da
aoja prajkoprej odpre
__aa---a_ _ ■ ai.,i .g.^i m._ ■__
n MMiTC« -ITtCttNI CtttB
ata n ed aat poaterila aMtelj g Joaip Stritar ia ajagan aapnga aitoljica
atri aeati r St Vida pri Orabetaea »ato te iaaU aiitaljako atH. U ki adirala r teHU aeri tpeitenaje kakor odkajajote. Priredila a Ja jMa odkod-aiea, a kar kadi prireditelj« aa tea
aahao blag. ga*aj & Paaa. Naroča Ja kBa aaaloae na iataUgaaca aaiaga dKaega trga V naeeoaea gorora, r lopo abraaik kcaedak ja aUril g ttd-aBtalj Ur. Lorber odhajajoča kolega. Mino ia aaaotariatan ata n«a trojo teterae, a lepe dollacetL PogreteU ae kodo aaao atead r ajija hlagohotaega ačitelja, aapak tali kolegi oikrito-arteega tonrite ia prijatelja. Y al on fiau kUtea: Bodita aečaa ia aado-valjaa aa ma aaata! Haadrarili a alarijaiaat te dragi aana« T pn-
___ ____j: 1 ga*, datea >?4»
terktk, g! MdaaM' kvalaik dr. VMNli grkbltarijtat Deteik. Kaačat db ^ egtoO g. Stritar ia a jt t friHMi lllllnh aakulB ma priratoa *d*jl ajeaa kaka tadi ajegori aOprogflM Jo na friartea tiligijilii Mi.«'"-
leto tttr/a a raagtojt aa rMJT danki Mi r Braeka ob Mori t
po Ml K. Pnttfš Jt Ml a ahUaJaM dodaki do iM Mttet pri roTMMJatrt ^f^ Me t Bnefa. EateteK>wl Ma jo L oktobra. Eaktatfilt ■ gk - b Ma Ooritea prodani Jo Itar takajMJl teli a kaotijatre pri oMat adeiedbi gorora g- pndantalj^Jt
Ttejfci dr U(M(< Um karte, ka .aanteaod^k-ittepM m tMa tea kt pa Ijalia-ttitor" " * Cradajeia eta
»tea je
ta
Mi jt g. aMtelj ia nai M aaMt aa aadaa daanaa. HaMaik kaoMf Atft knlM|i iraltn |ttp.
izrekel zahralo la a ajegori aadtljdl aakleajeaoati priporočal.	^
~~ f TtkttioT Stnaftok. Ntliifr telja g. Kocbeka r Oorajea grada jk daa 7. t a dodal aaalodajl braojari"' Metlika Ok aarti rriega W-
Strateka izreka Kajerakaae ato« akeaa ačiteljatra odkriteariao aoteljo.
.Uiit Totraril" — fleagli' T Ai. Jarja ak Takara Ja MM zadajo nedeljo g. drl potlaaec Frake BoMek Jana akad. Udeletilo a ga ^b nad 400 Ijndl Izrekli ao popolno tte-apaajo g BoUeka la odloteo oteodli lalajiro la opraTljiro kaj-akaajo ia piaarjaaja .8tor. (M-apodarja", dr. Konica in njegorih pit-atater. Proti ai glaaoni aikdo. To guvutl aaj bolje a i eaaičacet porodk Ji Ooep." r It 44 ia o prana aM-Ijeaja arinakega Ijadatra. Hataatta prinnte .Hnradni Hat" It di. PMr! Har.-napradai dijaki a
aikor a rtjadno prodaja, da a aarote
Celoletna naročnina s^K Je pač take tlaka, te jo teataa doM-
IM, U tete Mat ta poraod, odločao ta brenhirao zaatapatl tata Je nnradM-aaprtdaega dijaltra — Naročaiaa aaj a ktegaaull peeiatl aa aaator: Urada. JSrobodo", Celja. Ceijake aaročaike aprajeat Vratna trgariaa". <»
Jalal zreti" a aktom, da ri taborijo laetae riigalice, te aa ta aačia oI dajejo Cba-Metodon Ioltko dMtkl Pribijamo to tetatao dejatro. Va iaat taa katoUkte .aarodajakoal" »I — Htrt cerkev pri Tajnika. 'V nedeljo, dae lt. aepteabra ob S. tki
.Pratnte" pri au Ijadako knjiMdo — prodava člu .Pratnte" I vaa Do kortek. Ok tej priliki n vrti tndi n domača veoaliea. katera tm dobitek jo uaenjon knjiteid.
du lt. aepteabra priredita r LoHtfH T'*ua meeta po prvi aad akod^r. tteakorič, u Ponikvi po po večtrnHdk dr. A. Korodoc.
— Drobne novteo. Noro kadfj. ako isobralonlao drattvo aatanore'v Znrodnjoa pri Sodtanja. — V Baaikt Miza Konjic a jo ponoarečila kmečki lana Hd. Pačnik — Na Ooailaku podaje dita brzojavni urad^l-— O. Inpnik Bepolaak od At Vide fr Stonajgradca jo moral prod aedntjc praeiti odpnKnnJag. J. Pdttoja, Mik vodjo pri Sr. Miklavta radi kriNRi obdoltenjn. - Pridati .Kmečke trteh' krog Sv. Trojico r Sto. gor. kajaka* zdravnika pri^
Urite • IMlih.« kadtdjatra": kakor a «111, ačtad ta prekatajo nčtttlje. O. Ir. Tt a ka maral Ma teteo HrifravM a anjgpnteraajar
— b IJakaagk r I Ml daNa! a aaa pile: tirljeajo r akha tm je kile doeedaj kaj aaa.

a ja pakrigal a poHtiiat vmaje ia dmaja lana tvojega krajo PaHdM
»teko praga aate okčlne. Kako tadi?
g. .Jote te Oorii' Je r
te akrbel, da m njegon orlico Uvelo to teaadak: .Skrbi la a večno itn-Miaaje, va drago U te nnviteao", ia uvaja je bil od atraai m Jih ovčic ateolatae pokoričine Batnaljivo jo tedaj, te ga jo pradaila avett Jeaa, ko jo ob tea volltn v drtevni tbor Imate aafcaj zaačajaih med toliko porama, da a oddali arojo glaaove po teojem prepričanja, u oziraje a u tapaika ia kaplaaa. Tadi pa aapndaik «dik ljadje aedaj povalitnk kaj radi tega jo tor jik iitajo, kar a mm le pohvalno omeniti. IzprerideU a pni, te atraai piaava .Slov. Ootpedarja". iDoadjabo" in dragih Udar natega teara te a tea, okruiti prahi- a vtn f ai aooaajaaea datevata Majali a. Te j po po aaeaja atioga diteaga dnteegn j, Iteatirja preatgn te na atJe. Preteklo !
tlWjO, ta 'Ja Sa Mftltbfl pili tlU
je teto -tedaj v taki aate llHaod, po aapndate JMta-attkoaUt a aaa a te naao Mi, da ga zadene kap mednje U ao-teli in ilonikega atallHa anvate akrajao okdalovatt ta tea hd J, kar bi tetea maaj kal aajapeaohaojii mod, U <« bU taodea u atetaaga prolta. — laptik. aikar a ladij tako aa "teaharjajtol Matite, da a na ■M je takt nenani, kaka d jft Vi predatarijate? Uvlddl a te davaa, Ma dka tteto Vate vdljtvaaje la "JaflMtJaao prijntdjatnl Magnfaa Hete <te podite prav lepe u aira. ato kt-tete, te Va Ml M aa min pote Dokler naa a aja TI aa plačajata ateiiFteit, a al illll M vaa vUkatil 'Pa Maj prarid kakor Ti, te« M Ta
evaaa' ta Av. OoapodnrJnP * I rte docnMjate priMa aatatoattedat to la H aaaajatli 'hod je baaada Brigajte a raje za tvoje pa pulte aalo kou aa
«tedi te <
inailialtilal da u te. •Dokler Vza ao vidimo aa tete draitn atetiaeatov v Ljabaaa, pa tadi aiaate
^ravto očitati dragia ljatea pijaaatva Taka očitanja rada padajo naajl — ČttaMai v SaaJI pri i > priredila a prijaznim aadelonaja
daljo zvečer gtedaliiko padatan v nUU Habjaaari dverM; rprizorite M jo vaaldgn v trak dejajih .T Ljob-ljuo jo dajao", ki ua lin dikz tivljeajo v aaroda ia ja polu vega kaaorja. S apretaaatjo iatozaae-vnajaa a vd Igrald izvajali zrofe vlege, kar je pohvalno priza il« krojno ohiiaatro. Oaaaiti iaaao a ki a kai krab®
IVLltfMJp U t« aka.M«a«oaM|p*jrf
k.m*
j® >
»M !•«;«». ., -1• *■». im feak Jt frijd t Sov.
iii.i>i||ijifcii>i - a»*» M.m-
MM iikn ilUi Jt—B h rvajo
Fsrotil M Ja aaiajo v*
va» iLia^^atMtUM^ik ^ ir. Urtaa ItM U c. kr. Mi' g, Baiatt ltavtak. OiMiail • l^zrfl	pM Sv* I
•paJ*Wtaf ftabfv*Mk*»lJk». Zsftiji M J®1 mfco ifUnl m grt^. ^f^rtl	ta pvti^
taja I*, piaiklt karajo. .",. -Vrlimi Km> urikMH (taa va*« prav Maa, kolikar ga H
. —T
gatovi tt. uplnki« g- IM ir. Ip petnik Uri aora zvonove.	.j
—	T Moratata je zaroail rSeni ajatraj knoatak aa Moiaaaatata .artri tir-. OtaaU > ta ia p. aa« *ojavo4ja ia aakraaii voijo aearalp a Iaa, ia ja nM aaanj vozili. atnd Ja akofil a tira, mori pa ao oat«i ta tir«.
—	b rt*J*. Utonil je zadajo*, ieljo t Dnri aiikaraki poaotaik Mj-koioc, iaaa ia VeraMlaa. Betal je priplavati Drare. — Uataaavi aa t
-v - T rtajnprirak Kaeika m^ *	k "Hi aka* — kar
ri javnega aa apa.	.j
T »telit pri Kartkaaa artaaavi dijaitra Ijadako kajitako m oadotM delavca. Takeavaao .EalolitkB laobratovnin« drattia" aaa ja a «va*> dakovailka politika nagnalo t Staiak-dikvii aliriaiiMlk diiiini vaealki ia lanttlai liaihall takar — t> prikijaaa ta aakrat ia anlnjikmt a*.
Pilil U iaa ok sejah a trojo k*-
— % liHtin ja aaM atraj * preaikaajo ▼ arato avedar a tako alfo p talaji ra .anbaaga Tlaka. ia* mal ra a tira ia aa pokotje aita-
ra«KafceJtIL*taftM*
«;ft J*ue# mm
and bran oapvato. —. Vai la.ppaaii pratapt' te a pn piHi v pMM liaUUi ia t
___ .»»: ra*a a taa pravM
Afta aH iaaja arafegarifta*.
ML ia atMl m Hal llallalaa «gi«arjor. kjar jik nt. ai * pa M*-
Mfe 1 karaUiji ia paMaajaUI
— bMMkara, Oaaar jaiaaafarai ||||II I) i g-ir. Tiana Mlakarji Mpaoa laiaaltMigi kapttatj idb-	knaaav. O
Prijavila aa ja akaia
n^avtfalMv M! titMlt te Uk
<falM aanaJMk. T* kaia najvodja liptm ta vrata, kar jik )a Ms la j#eti v Avotriji. Ka naatari aa kaia fcffalo Mi, kake aa laja, aponkU kaia ia koiakoriaa kaaoor t atrajor-tkf« aa aaaja ia t Imaatia m ka-Jpkovlae. Uor pojda t Oraioc, aaj ri Mi ta
Jataii precojtaje
^t — .Mtairt* ja darerala laaaka lato ia malki Ma 19J11 K, paiMa jjk linatalkia UM» K, okrtaikaa 1» Alaraa 11800 K ia dr^ik pa#ar Ijudelila 18.000 K. Za Stajanko Ja _Wala MlOT« K, tanj raj kat potariea dapaa lararaaa raata (101*71 K.) .1 -Itdnta. Prra aja itajar-4t*C* imlup tkora ae rrti r paa-jfpljak 1«. t a ob i. ari pijiliai oT — T (Ma M n*i ad 7. akt it 14. |Maa praktiiea kui sa aa-«rj« Priflaleaik Ja ia «* alililiatir n aa aprejae aokaaafa rai Kan priredi ttajanko drattro aa pfM%a
-si - «. Jtoagrta r Ma. V torak ao ae aa-tUjenla poaretoraaja a ftrari OM-»ik Riedl Jo gorafl • .aradariai ato-tOfraflje ta foajaakaa". Tlllalio ja.
okataji aaaiko draitro itajaakik aianukii t Oradea ia 47 M. flarafl ia la aniaik Knatbeia a Barlita o
Obriael Ja aa tela«rtlakaa dnn Ako ki m tratil aa eaata, ki lakko tartala vatja Mareda. Baztrgala ao n Mi; ieraiae Hea ta ak*tričaeraatratljm! r akrataaa aodiMa. kjar Ja paaMa. aaaakrat taaao.	t j
- b larikera. V pripnraiea k; 1. letnik «. kr. aoitaga afitaiJiMa fo| ■are aprajeti aa tolako Mo 1*07/8 le ia Bajkaa tUrilo (ojaacer. Vpiaoraaje' " "U 16. L bl ed 8. la II. are 4a-»Maa r aorea poalopja aiiUljiHa Kianatija.) ~ it laitkara. Ma Tagattkolari ""I" torak ireiar drajaetlatai ftoaeker it Gonja Polakara tj «leuega ko&jala Al-ia Vrt. OkKa. Frilaekar, ki Jai 1» Pretepat, jo atoril tn
oairaraL
a .n^J^V!^	«
ja akaatrnal Minnako-aoeialne kam r Mati kan, poroda t »Slovenca* o koafraaa arokoioa'
J« Zacraba o aora idjataaa Darickorea Pati aaiaaraiai •taaagntti kaagna aa ti* » KMa .iata Mil. Škoda, ia ai Uo akacar h akoda, ki bi (ororil o aiorauki ia ^pifanki ataaofraiji, ridalo ki aa, ia m Mi Slovenci a pral Diaiailkoa jautn atorOl an taa polja, rti — faiMaaJa alaka aa kanuja, laatniki retikik alakara ao bili an-•nanili, ia bodo podraiUi mleko. Ka .Jp ta korak aajliridkejta ia aajbolj .oktatljivo taiai ielnrea ia ajik otroke, Jtatarik aajteinejta krnaa Ja v iaaaiaji tpiodni draginji alaka, Ja aklkalo da ,Mj*n aaa. iaa. iaiavatvo velik tkai. .na katana ata govorita poaL Skarat ln Seknkaeiar. Sprejeta ja bita taii c^aataeija pnti aataaa tkan, ki pai-to poatopaaja aiekarnarjpv So-^no aa ikorovali aleknranrji v iai. ((tvorca. Pretental akni ietavatra Ja napravil ta aja tak taia, ia ao pn-aaali tviiaaje alednik ena aa aoio-
rV* taa. _
«ii ____ _
■ii	»pa^lafca
Marjov
. Svoje
. . ja: .Sk-
Onaaa pretep. Ca pagleiai koagrea
la karatBaijov v IJaMJM pnai aa potna vaa tiato, ki ki aa rniiaieletui akaia dna 1«. ia 17. aeptembra t L v Ljnbljaai n aiao prejeli vabila, aaj n paanioan tn iato aglaao po dopiaaici. Dobe pa taii lakko vabita aa iaa akoda v .Meataea doaa". Koder ao aainga, ja odbor poalal rakita Mn-
—\ ir. Kaaak, Pakanft. BMac.
u/ Fo BMdnnMMMMk
pravil tar aitnBja:
ir.---------------
ialja^..ai)i *+r. m akaia »aiBa:
MMI0TK, OTVVtCp C. EnKM, XUM>
vernik, Vrkovnik, dr. 2arjav; v Maki aiaak:ir. Bata*. Črnini *.8vattaa Trbovnik ta ir. fajar; T guapitariki •Mi BtatMa, niln«* ir. Korak, Vrkornik ia ir. £arjar. Vaa i akna aa aa nHa a vakkkaa ia tat-
rnaprnri a
11 tatu, ia aa iaMi aa |p(. ranreini MU IJaMi Mi |>i Br. Ja-kaka » Tkala ri|inMn prranna-
apva iralkiaa ialka la «•-kliika iala. kat jiIhUIii iM JakakakaMka ta Mkt pati aaM aica. b aakrat an atvarita prva paa-rada. 7- ra paaratavaaja a Kaj kil tatatvn aklaaa latatn, ia aaiM«*"-rili lapinadaka ia akatpjaiaga vrtan v Hraataika; vrtne v Gaberja a* t
tn ak
M tklaaa, ia. aa iaa » »aj-
Ma v
dratniee; iarato aa aakvata aartjiviaa
VoMraaa wja je dalje redila talilo naia apravnik ia aaakaik Mar, vneta aa aaanja adpavad pogodb a Skorijoa gtaio ptikatov ia a KrMkaa gMe taapaajaa. - Pakrortuljatvo m Jo priaaali: trboratjaki aoHd ia taaaki painiaid pa dvakrat ia rib-aiiki Miki ia IaMi podrataici po
U r JnHja Tiakiivn.) Ja aklaaitavoatva paainti naa potMaicaa akniaioa, a katero m pr.viarja aaroiao, vaealo-vaaaka ia aaiatraakaraka ata-lakte trata ena, pairaMaa pa »aaMJa k mtnUaoUkmm totMoruji.
Iirakla aa Ja taii takvata oMo-pivUa: prvoaoataika g. Tkaa Zapaaa ia oAaMkaaa gg. Aataaa Sratka ia Ivaaa SaUca.
■atlet", fiakka lata 1M7/8 m v dra-itveai glukiai Mi prične iaa 18 aop-teabra. Vpiaoraaje a kaia vriile v aabota 14, v pondatjek 16. ta dopoldne oi ». io 11. ia popoUae ai S. io «. an, » aaialjo lt. ia v torak 17. ta iapaldaa ai ».iolt. are v IL aatatnpja irnitveao kila v Vegovih alieak it S. Vpiaoraaje v «-jaiki aoiki akor bode v peaieijak iS. eaptaakca ai i. ia 7. an. V tank
a» prteaa r va* 1«. i____
' V iat^raaa aiaaaav jo, la a* a vpitoa ao oilala, kar al 1» tiati itbrati agoiao aro ponkn, ki aa ja |ranii|A vpiaaL Po it. aaptaabra ta »piaajajo nioaei. 1« iajopoaa
ggapM
Žkra in^lr"rrtaik Uattv
aoatik, fttOtt kltvi*Ja ]» vl.li.l^prvy,atatt,i.p«p^
»i al i, viotoaiala ia flavti ia
t arkaatrn, ialja v aalapatjn ai andatka ia agaraa ia kaaoartaa vBfaa la v vaak aaaaatvaaa taaia-
tliaik	Bar — -
»■•»♦■r. Msin^ltl i» »laa-baai agalavlai popolan iaabraati kklaib It predpogoja
tanje, i
aoakia-vnjak, U a vrta Maa rak taiaa, ia t kaaarai gtaaki niaakiaa aatatidaa iaaknaka » »ko-ravna . pat J a at alaati tla pri
Uditaljatva I« volitve. Ha * paabja aaaa aiitaljav.
S. Ckovina: n) ta klavir, viaiiaa. vialoaMo, koatnkaa ia larta po d K aa anae; k) aa ali|ltji pa • K aa aaaa; c) ta giiiliai Uorija pa * K vaako polletje; I) aa karaiatji pa IK na anae kat edini glavni miaat aH kot poatraaaU pniaet poteg klavirja, violino ali aalopetja. po 1 K aa aaaae M ikiaal pniaat aa ra ataaaa ai t razreda ktavkja ia viaiiaa, iliaai i. raarada aeiopetja aapnj; i) takaa-trapaakt pa 4 K aa anae; a) aa kaa-paaicije po 4 K aa aaaaa; I) aa glaa-kaao igoiariao p* fegavara; g) aa akorara petja v lahka akara pe 1K
niaad, ki iala, ta M Jia M potka v Wi|
vit jo I
— V Plriaa n ia vrM 7. a 8. tanek iatrakaga itivnai krvalkagn dijaitra. Bazprara ao pa
iata dijaitva. Sklenila n je po mlada .Proavetiaaa" oaaovali poditnidko dra-Uro. Zgago Ja letalo aakaj bega-alovoev. U m iiaiakJiH dijaitvo a »krltanako • katoUiktai" principi in m Mo rndoveijlti t lajava, in lakka ra dijaitvo * po&taieak ialaja aiiao aa
a*Mi
avatr. .Uoyin*_ v oktaati liionka-
učenca
z dobrini Šolskimi spričevali. ». It«I| unr ,v Maribor« TegettkoHova cesta SS. a-a
Odvetniški koncipijent
doktor dunajske univerae, f odličnimi sprttevali, a celoletno sodnijsko in trionjitmeaečno prakso pri odvetnika
!«£• služba
Poaadbe pod mBra B. O." ns
tm npravnistvo .Domovinem
NWinMMNW
Zahvala.
katera ramme tndi gospodinjstvo in kmetijstvo se sprejme r trajno ainkbo v pastami večji UH. Več se iave pr
Vekoslava Strmšeka
nadudttalja v St Pstru na Medvedovem salu
Žalujoča rodbina.
Proda
se is proste roke v h—hwww we—o Marije Javordek, bivSe trgovke na Gomilskem, spadajoča, na 11.812 kron 86 vin. cenjena
zaloga mešanega blaga z opravo vred.
Kdor teli kupiti, ri lahko t^leda blagt^hMlSeMJ*
v vranaikem sod. okraju, katerega dne se bodo tamkaj dajala potrebna pojasnila in sprejemale eventualne ponudbe kupovalcev.	«s t-*
fliiftfjt zili|i
Np^vM tndaa-'
c. kr. notar na Vranskem, kot upravitelj konkarme
pečatniki. vtp-
V zalogi jo Izgo-tovtieno pohištvo
| |l ll l ssmsstntstnspo-stnsts. Mita m Ste ta
Priloga »P«—i«. 107,
LISTEK.
vseučilišč v razvoju.
(OotmU pni. dr. Pr. Dr tla a v Hrta ta 1>. avgusta 1M7. I.) (tata.)
T aori dobi po. ko ao je ratvoj prirodnik ia duievnih ved tako po-raljao okrepil, ko ao navttali med posamičnimi fakaltami mnogoteri orga-aičal etiki, ko ae k vaeečiiiičem pri-pajajo tek Bike ia drage atrokorae vi-soke Me, ko vteačiiilča uma atopajo r teeaejdo sreso a vtem jtvaim liv-ljeujem, aore biti nenčiliMem meato aao T velikih mestik - in aa Mora rak ea je moderno čedko vaeučiliiče mialiteloo aamo v Brna.
Brno je glavno meato po veliki veUal čeike deiele, meato. ki ima Aore polovico čeikega prebivalitva in ki tvori jediao meaometriiko irediiče cele deMe, kakor na je priroda in navoj astvaril. mesto posUvljeno v tradiiče popolnoms čeike ie ea celem Moravakem aajbolj aa goeto obljndene pokrajina, ki je ie sedaj veliko sro-diUe srednjih iol, sedei najviijib dr-iavnik in aamoapnvnik del uradov, znanstvenik uvodov, bolnic, le v tem mestu su daai osnovni pogoji ta kal-tarao ia drafabao iivljenje, le v njem je ugotovljena vala« guepodartka in socialna motnost, da bi dobili bodoči alaiateiji vaeačlliiča, pogostoma sinovi malik čedkih Ijadij, ataaovanje, trebao brano pod ugodnimi pogoji
Z obuirom na ie omenjeno vu-jemeo orgaaično ritme rje med vaeači-UUem ia takelko je prav tako v alt o. da U čeika tehnična viaoka ioU ia vaeačltiiče bUi v enem in istem m« kajti tako bode mogoče, da bodo mogU
pohajati predavanja ia vaje aa ta-vodik ia semiaarjib llosolake lakallete. Kakor bode Udi a drage strani mnogim vaeačiliikim dijakom mogočo ae a u pobom vdelelevati predavanj in vaj na tthaiki V aovejii dobi predpoklada aprava poljedelakega ia trgovtkegl riaokoMakega itadija obitkovinje vao-ačihiča la takaike ia je traled tega neobhodno potrebno, da bi bili obe ti dve vtioki ioli, kateri bodeti teko in tako tčaeom tjediejeei v enem in
tdatnoatjo v vsek atrekah človeike delavnosti v aedanjoati. kakor MU narod, a tolikimi tslavami priboriva kodček u koičekom aajnujuejie pogoje u avoje kulturno iivljenje v oni drlavi, katera je utanovil in sa katere vtdrlevaaje doaaia največje žrtve.
Cisto kulturno vpraianje noaam-ikih vaeačiliič v Avstriji je poatalo t udnjik letih politično vpraianje — ter dobiva ialibog le prepogoatoma — naravno« nekulturne oblike. Dogodki, ki ao te odigrali pred pur leti v leo-mottn, kakor tudi na tloglaanem Volka-tagu v Brnu to nanvnoat v taamek kultnrne in snanatvene vtviieaosti onih, kateri ao jo provmočilL In je seveda Mtno tnamenje, da ae bal Nemd, ki ao pač v tej dtlavi dobili tgodaj t popolni mori popolno organiaudje vto-ačiliikega itadija, da ao bal naii Nemci oni, kateri vaeačlliiča amatrajo tvojo nedotakljivo aarodao poeeat ter proglaiajo osnovanje vaakega novega aenemikega vaeačiliiča, (aktite ali iole u krienje tvojih aarodnih pravic Ako jo v tej driavi po sakaaa ia pravu ravmipravnout pritaaaa, potem pač ae ime biti vladajočih ia pod-vrlenih narodov, ampak aamo ravno-pravni narodi, katerih vaakema mora modemu driava tpolaiti njega kal-tume ukteve ter ma agraditi cel tiatem narodnega iolatva.
V resničen je dragega iaikige vse-ačiliiča T davnem mesta Moravtkega. v Bran je emiaeatao kulturno vpia-ianje in ae tiče eamu čeikega aanda. To aaj Nemd dobro pomialijo ia premislijo. Bal v dnnaiaji dobi, ko te ae da vtUviti elementarni navoj uradnega vpraiaaja, kar je to vpndenjo v dobi splodne, jed stke volilno pravice ob enem tndi aacialan vpraiaaje malih Ijadij, bode tmagalo ako Bog da t pri aaa apanonoaao prepričanje, da je bodočaoat Avstrije odvitaa tamo tvojepravBoeti in aamodoločbe tvobednih in udovoljnib narodov te driavae »vete In od Nemcev ae obračam nn vlado ter ponavljam a aova ia t poudarkom: Oaaovati drago čeiko vaeači-liiče v Bine je daaea aeodkladaa potreba čeikaca naroda in oaaovsti jo doatojno, ja neodkladaa dollaoat te driare, ako se hoče imenovati ia ew-derna in kalteraa driava
ao med ajhai proleaarji vieokik M, saaaatveaiki la |lnti|). poalaaei la predajaki aajbolj raallčaih kulturnik tborov la eradiM, pibHfiiH ia aploh Ijadje laaai in avtkevaai po vtem
Bilanca naie vieekoMake politike v tadajih »6 letih ai tadovoljiva. Bal letoa aa bode MU narod apomnjal
prvega četrtstoleja lamoatojnoati tvojega prtlkega vteačiliiča t nepovolj-nimi občutki, t tUtom, da ta driava ne tpolnaje tvojih dolieotti do keltaraih potreb čeikega aaroda. (Njeeo poatopanje proti nnm Slovencem pa nnm pravi, da aaie kaltnrne potrebe nuravaoat taji.) To je pač teika obdollitev, pa ialibog opra-vičeaa. Nasnačil aem takoj v uvoda, da je driava prevtela v naii doki aa-logo snovati in vsdrlavati vitoke iole. Visoke iole — tako tmo tpotntli — j"»to dandanes smisel in pomen tamo kot narodni uvndi, poklicane ao, tln-kulturnim potrebam avojega aarods Zato mora modema, pravKaa ia ua viiiui troje dnbe stoječa driava tarna »«no u to ikrbeti, da bi narod tudi to dobil, kar ma po pravici tiče.
Samo v Avttriji ie ,edno ne raaamejo dolluotti mnogouurodne driava, ie vedao ae ume jo, du niso narodi uradi driave, ampak driava u-radl narodov, vedno in vedno moramo ie a povdarkom ia ogorčenjem kauti nu pomilovaaja vredno dejatvu. da si nurod a tako kaitarao minolottjo in t tuko
(Kongree svobodne mitli in .IIiiihii ") Meatce in menaee Maje .Slovenec* aa aajbolj turov ia aedottojen način, proti pristalem .Svobod te mitli', kiten to letoe sklicali tvoj XIV. madnarodai kongree v Prago. .Slovenec" pri nua in po doke sorodei klerikalni Hiti v dragih narodih ao ie cele meoeee aecmorao ea dele, da bi U shod oomeiili, da bi med t jimi neranodeimi čitalci vtbudili prepričanje, dn ao med prittafi. .Svobodne mitli" umi revolacijoaarjt, anarhisti. panterji, roparji, morilci kraljev, bogotajd — ia .Slovenec' M je celo tako daleč tpoubil, da jo namignil, da to med njimi tudi lopni tatovi. S kratka po .Slovenčevem' je v tej dralbi ibran iameček človeitva. imeti ia vseh evropskih ječ, noriinic itd. Dun na dan opotarja driavao in cerkveno policijo aa ahod ia njegu ude-leinike in kliče drlavne iu cerkvene policaje, orolnike in mngutee uadnje. Človek ae pri tem aehote vpraia: Ca to ti tvobodomiaelei take moralne pro-palice, taki ničvedd, tako uaeine pri-katni, tako divji preobrataiki in rilci kraljev, kako je mogoče, da ki od takik pokvarjencev pretila adra-vemu, moralnemu človeku kukerinu ai koli bodi nevaraoet? Iu ko čita imena tek v Pragi tborujočib ljudi, vidi, du
Koagreaa ao m adelelUi aaatop-aiki večine Mkik mtat, aa čela verne.
Prage. Ja U mogoče torej, da ba bili vai ti treni meičaai tako slspt tsr bi ae udeleterali tkodov paklagUvik psa-tarjov, tatov itd. kakar pite .Blovo-eee". „Ceeh' in coU vrata klerikalnih littov?
Neepametao je avojega entproi-aika tako turovo nnpndati. kajti m ta earovoat pade aa r .padalca aauj. Vsak človek, katerega političai ia faatlium ie ai pnpalaime oslepel ve. da te klerikalai listi aamo tate uganjajo v avobodomitlace, ker jik tako ailno boje, boje aa jih r tej meri, da piie .Slovenec* v tvoji Itev 807 take le gtrostasaoati: .Otvoritveni govor je govoril Ceh Krojči, obakarea filoaof." Ta Krojil jo veeaiiliiki dr. Kraa Krejči, ki le Ma ia Ma ia-daja a isto tako okakamim Kr. Drtiaem la Franom Cido lloaoltko ravnijo .Češko Mjtl' v kateri je aapieel ao-kraj člankov in raoeodj. tar ladal pri Jana Laichtra (VJbor aejlepiich ipud itd.) dolgo neto rasmsaltik llnardtkib M ia katerega g. lopa ali vaafedai g.Taneglav ali aOtaai katoliikii A. Uitnitaik gotove peeaajo ae
po ajigovik tpitik Zakaj ubtamuilte geepodje ia kompromitirate avojo .neto stvar* aa tako lahhomMIa in ob enem
Sam? lati .Sto« ladal je Na te u radigno tajaik med-
obodae .mitli" Fi ia Bruslja. Te fraaeeeki prite-poaec je aekaj nabavljal prati dr. Laegerju Hvalil je laike aaar-hiatičao sod:go, ki oadi nt-pada d ekov%lko la ekije me-aihe. . .Pritmojeai Charbonnel ia Pnriu je tadi priieL..* Citiral ki ia dolgo lahko, pa aaj bode to dovolj, tadi to popolaoma aadostaje, da oaaači ia VI t šaljivo duievno obaorje i oaračje v katerem rastejo te mttliae.
Tako piiejo ti goopodje o koa-
aavaati tadi uar. rad. dijaltvo
narodov, potuani in priunni saaaatveaiki ia ajik pristali poevetajejo o kulturnik in moralnik vpraiaajik tar pov-darjajo potrebo iloge trnek Ijadi, da ti pribora meUaaako prostost, prastoat kulture, vede, duha ia vesti. Dn bodo med temi ljudmi tudi uttopiiki aaj-■krajaejiik smeri je pač lahko mogoče; to te dogaja na vteh shodih tninttve-nikov. Ne ime se pa vodoma in kotoma uvijati reenico tako, kakor dela .Slovenec" trdeč, dn ao tam sami aaar-hiati dejanja, petarderji ia petrolerji, dočim ao tam umi teoretiki, ka-teri akademično ratpravljUjo o tvojik teorijah, kakor ajik auprotniki o tvojik.
Ni treba, da u kdo t njimi striaja. ne treba niti da odobraje ajih teorije, tramota je pa au tak tproataik način piuti o ajih. kakor dela klerikalao iaaopitje. To iproitaitro ia strasten taslepljeaoat jim je to pot ikodovala, kajti vu sramota te aečaveae surovosti pada aa sramotilen — to je pa tamo onim grotnim uvubodumiilecem ss korist, kiten 10 hoteli oimeiiti in uničitL —
Govornik opimrje nutnnek ia tgcll viao dvoboje ia prridi k prikrila aaaara, ali je ne ume oni i čant, ki jajei
Te je prad
mdlkelnita
me. nadalje tadi pegam > mere Mti mirile vndeeeti ti. Biadiag pravi, da ja le oal pegam Mti vradea, ki je vrialbi doUaoati ia velikega dejnaja. Žalitev ae p.-prečijo dvoboji!
Govornik raapravljn e pojmu iaoti. ■a.in>ajsmt dvojao čast: aetreaje ia socijalao. Od aledaja ja odvisao spe-ttovaaje aaie okolice, tata tadi aa. sodi o ajej okolica, otirtca aajegM-nejH molje is aja kot čaatao sodiMs. ako kdo Mi todjalao čaat peaamsa-nika. Tako pridemo nn namen in dlj autidaeine orguniueije. Treba da ta
taiga. ki ae u tvojo čaat bije ia atrelja, temveč častno ravna in dela.
Te ievode bedeča aaUdntlaa or-gaaitadja. Naj pa te tadi poootre aa-
Dragi jo predaval lopoidaa
tov. cand. tebn. Pavlin o .Naiam ttaliiča nuprnm dvobojnom vpraiauju:" Oibaajo proti dvoboja je danes po celi kaltarai Evropi mo-
Aetidaelaa orgaaiaadja praprau daeea vaa Evropo, pridralil m ji je avatrijtki letaki svet, podpirajo jo celo posredno vojaiki krogi Z odlokom veja. susitterstvs a dae 7. ma^s 1904 ja dovaljeao pristopiti aaaktivaim čaataikom ia kadetom antidaelui otga-aiaadjii čaatai sveti pa aavadae tpo-trodajejo tadi pri aktiveem vojaštva mino poravaaro. Znamenite to ka-eede damobr. ministra grola WeMm-keimba v avatr. postaaaki »koraki dae U. mana 1*01: .Peaivam Vae vse. da ssdeiujeta v boje proti dvoboju ■eoolacije aič ne koriatija. delali u mara. Naj ki sodelovala drlsvs ia draitva. armada gotove ao ko aaaprata vala, temveč to atremljeaje potdrav-ljala ia podpirala." Pričakovali ja ad ljadakega parlamenta, dn atori ta avojo deliaooL A tlov. Bar rad. dijaltvo mora atati v vrstah bodočo tlov. proti-dvobojae orgaaiudje. Proti ubljaBja kot tporta pa te ae bori tevč aikdo.
V debati Mi tov. dr. Žerjav, aaj bi te tlai
ia da bi bila protidvobojaa orgaaiaadja javna. Sloveaaka podrui-aica aaj te oaatje kmalu
O. dr. Teme je maeaja, da u
jo treba pred vtem laaimili u too-jalao itobrubo. Ko u ta dvigne, bo iagiail tadi dvoboj. Ziaiti jo Mati povadiga soc. aaobraabo v kragik tlov. inteligence. Tov. inr. Kramer opotarja aa gmotao strto dvobojev ia meaiur, tov. inr. Fettich mitli. da bi bilo dobro odtegniti vu naprava o Mjeaja časti porotnim klopom ia jih poalaviti prad kaaeaako eodaijo.
Koncem tborovaaja je doopola veet, da je amri aadučitelj gnap. Vek. Strmiek. Navtoči v itak toMja vataaejo.
V petek popoldaa je predaval v .dijaikem sodjalnem oduekn" tov. mod. Cornič o alkoholnem, niko-tinakom in apolnem vpraia-nju": Med todjalaimi vpralaaji je
aieer aato kar je alkohol oče akoraj vaega daaaiajaga eodjalaega tla. Baa-ločevati jo oaekai ia aarodai alkoko-litem. Govornik razpravlja obiiroo o ikodljivosti alkohola ia ajega vpliva aa celo telo, aa rodbiao, ea celo generacijo. Zaaimiva je bila ataliatika V Avstriji pride povprečno aa vsako glavo prebivaktva SI I viaa. 91 igaaja ia 3» I piva. Prehivalatvo iada aa leto u pijačo dva tieoč dveato milijoaov.

Kranjska i« porabila L 1905. i ii pol milijou litrov igaaju, 13 ■ilijooov I pin ia 1( milijonov I vina. To Jo Io nlatui p(Ja<a! Ta Mo Taroki bote ia klarOalinw aa Knnjakem! Za tokak aa Jo Malo L IPOft r Aratriji m Milijoaov kroa.
Psriodice pijsnčevaaja ao arealljo r vuaoi alor. javaem iivlieuju; nekdo Ja rekel: .Srediiče rao alor. politiko jo pijončeranje!" - ia Ml ao ai aat^o motil.
Alkokoliše« raasaja radi med di-jiitvom; (ororaik opisnjo vso pogabae ajottovo posledico tavao Ml akademiki.
Glede spolaega vpralaaja je aavial referent to staliMe: Ker je daaa v tem otira člonka prostost (a aaj vodi razam ia krepka volja goopedaj nad krepkim telesom! Razlaga spolni problem v dijnitvu in govori o koristi telovadbe in Iportn.
Vjlebstipovdsrjatov.pbll Zalar etično stnliUe r spolnem vpralaa ja Dr. Tarna govori k spolnemn vpra-laajn: opozarja aa napačno vzgojo slasti Malone šale cerkve gMe sek-aaalaik vpralaa j, opozarja nn tozadevne Tolstojevo naziraaje, kajpada M zakljačke ia vsek ajegovtk M. ia prida do sklepa, nnj an goji spolno občovssje In n bitjem, a katerim sa adrnM dotični za vae Mvljenje.
O .teleaai vngoji, aokol-stvn in socijalni vngoji* jn govoril tov. tecka. Jaako Hočevar. Radi Mvaaju v znpttik prostorih ia msogsgs Inlevnegn deln jn dijaka treba, dn si goji v potrebni meri tndi teleutto moč. Govori obMrao o sprehodih. telovadbi, iportik, aokolstva. kri-bolazenjn. dij. potovnnjik In opozarja u vupeke toikegu dijultvn u tuh poljik.
V debati govorijo tov. Mr. Li-pali. podnaMnik .Sov. sokobko zvone" Smertnik, ki grajn malo-marnost MjaMva v aokolstva, aadaljo prat St Hočevar, CeraM, Kramar. LeA aičar, Vajda. dr. Tarna in Lak. Gleda premočit« an dij. potovaajik pn an ja pokazalo, da sa si psmagah tt and. tjtislrl le M
O .ciljik madaraa telske kigijanu" |e govoril lav. med. Iv. Vilic. Bal psmsajknnjn praotora prsMom k debati F. U. Brataik opozarja aa slaka rami m« v stauovn-njiH sradnjsMcav ia graja tlaka brano v nekaterih dijnMk kukinjih Prat Jolt govori o rasmernk T celjski di-jiMd knhiajl Navzlic naj dobri valji odbora ai motno odporna« sUM kraal. kar ai dtaarja. Govori tadi a oko-liiki I judskideiki teli vCelju, ki tlali t tanmak vsemklglje-alčnim pradpiaam — a vlada ia oklatti na nn gnaaja, kar nakajo aomlkaga Invininmnl Tadi Ugijonične razmera aa alovenski gimnaziji v Celja niso najboljto. Prof. Vajin pravi, dn ovira profesorske komisije pri pniakovnajn staaovaaj ao Io danntnji spravni d rta vai sistem temveč tndi nodjnlnn razmere dijakov tarna. Javno kritiko glede dij. staaovaaj M dijaikik knhinj pa Jo le pozdravljati.	(Dalja prihj
ka Vssmmmlmm. Čitateljem .Domovine" jo taano, da imaM trdno volja napraviti tak par .privaadraaik" Remcev aedkodljivim tar potam obračunati a potaricami — a nntimi aem-tknturjL Deloma se aam Je to posrečilo pri oktianUk volitvah. Cea noč tdoar no mnnmn vangn urediti saj mao dolg« Mt tuaaamrjali nate narodaootao gikanje, vendar sa k« trnka padrimi ia radikalno pomesti, ako netesno, dn nn vrnejo aspet prajtnji časi, dt it rodao ao zaspimo, kakor je aanprin lupa aaia Mata onkraj Drave, ans. Matu Je aa nas Slovence postala mutastu, to čndet M jn msgnl I« rotiti PomotojM sicer pred svojim
pragom, n obrni mo včnsib eno oko na I listo v pogum tistim par rod olja bom. ki ao le notri Kolikor je meni nuno, ae nahaja v poslopju -Dralbe av. Cirila ia Metoda" eaa alovoaaka trgovina in toln sa deklice pod vodstvom dvek me — Muki sester. To j« vse, kar je nateg, na Mati
Trgovec Kočok — pravi tal narodnjak — ima polne roka Ma, ker ga podpirajo savedai slovenski kmetje te okolice
Gostilne aimaaso nobene. V tem no knto malomarnost nuilk .podjetnik' Slovencev. Nu tisoče Slovencev iz okolico prihaja oh nodeljnh nn IIsto, koji so prisiljeni iti v nemike ln uemčuruke gostilno, ako ai hočejo krepčati svoja telesa.
Ravno isto je z rokodelci. Na vaej črti gre aat slovenski denar v nosilke in nemčurako roke. Kdo ae četi sposobnega — nu doto! Tndi tukaj nu VunuKi M rabili »e par dobrih aarodaih rokodelcev.
Proti tistim par unrodajukam aa Muti ae Je zrezalo peklo ia neko. En alačaj.
Nemčatja R aa kil« potrgano cvetlice nu vrtu. Vaa policijski aparat ae jo vzdignil proti aoHm modam, bal, da so oni potrgali aemtarja cvetlice. NuN mulja umu vedeli, M ae li smejali aH JoaUi ko jn prttoknrul aroMk v pola trojega okrni to perečo sodevo. Morda je Ml to celo tisti orotnik, U jn pomagal nekje aarad delati, aa kar pridem pozneje.
ToraJ aa par nemčnrskih cvetlic toliko vika in kriku, da ae je celo aa Vunenico aliiilo. Prav mala je pa bilo nMtata in n polici Jsksm preganjaš jI prav nič n času. kn slu dvn brata Mttmn ranila tvojega očeta, nekega krtaarja. Ali ao aa morda kril policijski organi tintik drek bratov. U ata baje trio močna? To vendar ni mogoče, saj vendar nn stoji v predpisih varstvo uemčurakim cvetlicam in varstvo nemčuiukim pretepačem?
Pri naU m siki podtalnici — menda pri Sv. Pri mota — kjer tipati slovenski tupnn, obhajali ao narfcraa praznik. Nuvudno ao bili dontnči min-dnai«, ki so ob takih dnevih debli utauir v Mik« sitnost orotaiksm Ha ta daa jo pa kito naroka. Nek orodalk ja hatal po vaej tiU aa ljabo avoji .Ijukici", da aastopi godba ia da te plete. Zamaa Ja opozarjal lapaa aa mir ia rud. Orotniku nn dnjali ptgam to nemtarjl, ki slovnaakega tupann videti aa morejo,- Prodnik ne ja moral prav po fantovako varil, ako j« kotel kuj veljati v očeh svojo ljubic«. Padla jn marsikatera beseda in najbrt M nn MU Stapli ao M Ml nai tupan količkaj vročeknm ia M svojim ljudem to namignil, knr jo dobiti v nuilk go-ruk le vodno dovousklk pesti, ki ae tadi orntnikov n« boje.
Nai tapaa aa je odločil, da se stvar dsfceae, kdo Je imel prav. Kur prijuvukn dragegu dne k nJemu — dotični orotnik: .Gospod tapau. lepo vsa prMm, imam oaem let sluihu, nn napravite m nesrečnega!" Tako uokuko j« baje .jamral" ia Jecljal moi redu in postave.
In slovenski tupnn, pravu blugu slovansku dnin. se ga usmili: odpusti orotnika-razgrajuču vae ia gn baje Mo pogosti. Dotični. ki no orotnika podpirali w dobili pn po pur dni zaporu. Kij M storil v takem slučnju nemiki tapau?
Ako smemo gospoda tupann kuj poučiti avetaJaM ma, da ae pride o takih zadevah tem k aam poučit
Mi smo tndi uuMm nemčurjem priti nnMi n kuj um dobili t tem? Nič dragega ae. kuknr to, da eo aaa tačeli prav polteno Jahati taaaiaje aa nn nuiu slovensko potrpoBJivom. Popust-
ljivost tu nič ne velja, aaj ae gn ta aat obatoj nn meji. Vuiu popustljivost Vsa le lakko pakae raz tupaaski stolee. Trdi aoiaproaai in Jekleni bodita, ko •e gre zn čaat natega alonnakega imenu. Saj vidita, da p rele an Vaa kakor giainl volkovi in kakor ae nam vidi. Jo s Valim padcem tudi aloveaaka stvar v Vati občiai aggbljeaa.
V Vazeaici mao — kar ao tita omialkov - aa boljem. Motje so mmi Sloveaci: oal rattmejo aaa ia ari njih. Tako M moralo biti povnod. Bndim|egn privundrurcu, ki ao j« obogatel od slovenskik tuljev, ni trnku imeti vludi pomisleka tar aaatavljati aemike ia nemčartke organe.
Ne sum vlada, tadi cerkev nua tepe pri naatavljaaja svojih organov.
Na MaU Je Ml mlad ia na nnrad-noat vnet kuplnn. Pn gntpod jo Ml uemikemu .privnudnncn" in Utiim nemikutnrjem trn v peti Majhaa pri-totba aa ordiaarijat in g. kaplan J« nu Muti .Ml".
Da, dal Pred nekaj leti jo priiel moi a celico aa rami ia prosil pri slovenskih gostoljsbnih kmetih kot „armer Beteander". zdaj pa dotične kmete .komnndlrn". pomaga ntaUvljati ordinsrijstn nemike, nli kar ta vselej in povnod ni mogoče, neminmke dn-bovnike.
Du osvetlim postopnujo mendnjuib krogov, aa amam pozabiti omuHI neke govorice, ki n takole prav nu tihem Uri zadnje taae po aaiih krajik. Ker jn stvnr neverjetna in ki ae tiče pravega nomturnkegn gnezdu, brakum vsak din po tetki .Marijorgerd", dn H tnmknj čem nntai n stvnr j« kočljivi iu tetki ^nlči di bi tvet ne izvedel o aemikih .ipnzih". Slovenski Uril pa aa morajo priaaiiti voati te tistik krajev, ker aa v ttottt gnezdih ae čita ia ae zna Stati aloveaaka beseda. nn kur jn prankrM detelni iolskl mt
Kvo:
Od Mala proti severa se razprostira dolini Mutrtfku, v kojo se itllvi smrdljiva nemčnrtkt gnojnica. Na Mit-njib vrhih ae nahajajo nemčurnkn gnezdi. V onem tek gnezd sts se dva ulju bili in tadi poročilu. Znnno nam ni ju je U poročil eraugeljtki rii katoliiki iupnik. Milko godbo sta uročita in plenu zabavi se je lotila takoj po poroki. Zrann s« jo ta Jedlo in pilo, pilo in Judi«, kakor je to nundn ob takih prilikah. Za spremembo to zmislili nekaj novega.
Nnjatarejii godec aa je moral delati bolnega Karal Je Imel 70 let Štirje n ga prijeli in iupnik je kaj« faakdjoeiral tn zdravnika. Žapttik-tdravaik vzame aeko steklenico in krč mar je rs omare in dn kotniku piti V tam trnaatka a« aemčarčki streznejo, knr ao dali .bolniku" fenilne kitlin« zuviiti .Bolnik* j« vsled toga baje umrl Ja U to do pičice ran, m vem; tako no pn govori in pripoveduje.
Jnz tok govoric u bi priuaiai uko m M nekateri krogi delali tak vriK ia tralč tn vaako cvetlico, ki j« vtrgana u umčnrakem vrtu. Tu nuj M ae uvedla preiskava in nnj bi tn dogulo, kuj Je resnica, kaj pa aamo prazu govorica; človeiko livljenje jo pu4 naj toliko vredno, ko pur cvetlic. Tudi sploino niburjeuje M bilo vredno mulo pomiriti Hordo bode pn .Mir-bnrgercu" dnin kako po jasa ilo. Radovedni aM in pričaka Jemo.
■ii'»inki ■lltajpila — ■aialaHla« Mami lta paaaall Profenor dr. lbler je t mariborskega nčiteljiiču prameičen v Gradec. Baz-pitnno je mesto u tej ioU, no pn it-kljnčljivo zn ravno iste predmete, katere je Iblor predivti ampak ta nem-ičino, aloveattiao ia llozofzko prope-
devtiko, eventualno ti asml|nplsji_f zgodovino in nnmtHnol — Dn m run-f pitaje evontavriao mesto an piufsnmja,! ki J« ispruiun tndi u slovlsIMus. to«
j« aa Nemce ie preveč. Skočili ae pel koncu ni. .Nemiko druitvo tn Ma-1 ribor iu okolico" Je opisalo oatra vlog«, | katero j« podalo moataoma svata la vf katari t aečanao predrznoatjo ima-j naje mariborsko očiteljitče aemike J posest ia razpis tlksga učitaljtkaga 1 meota, kakertea ja ta, poskus pepel-1 aega poatonneaju učitelliKs. Nemika J draitvo trdi du jo Nemca asmsgnto 1 dobiti u tem miril vnponnMjsajn si 1 pouk s slovenskim ninim Jezikom 11 1 tolik v uradno mntanlk krajik m| Spodnjem Stajenkem, dn trobi tn ran S pii vmnkniti ter gn nndomettiti s S novim, v kntarem sa adločno izreče, | dn jo to profenornko meeto umenjeno | Nemcu po rodu in prepritaajnt Vui pn- ■ dranosti ia neopravičene protenejou-nosti si človek M mon z lep« pred- f starljati kakor Je jo v tej vlogi .Nem- r Ikega draitva za Muibor in okolico". : To J« pravi izrodek bolnegn nemikega ' iovinizma, ki je ie čisto u meji bluz- -nosti. Doltuost vlade Je, da to du-iovno epidemijo oMji na nnjotji krog :: neozdravljivih VVoMJnncev iu SchOne- , , rarinncev ter da t dejanji dokato, da I j« jedino učiteljiičo u Spodnjem Štajerskem numeujono Slovencem, katerih Je M*/s v deieli ne pn onim pur pravih | Nemcev in nemikatnrjev, ki ao posejani po trgih in mestecih po naii deieli. — Mestni svet murlborski Je po-polnomn v smislu omenjene .vloge" : nemlkego draitva aklsnil resolucijo, v kateri proteitir« proti .temu poaezunjn nn nemiko posesti!) in proti novim doknzom poslovenjsjočik prizadevanj mariborakega ačitoljiita" ter zahtevi, da ae mora pri naztavljanju profe- . sorjev ozirati aa nemiki znučuj mosta, i Zapaaa mariborakemn mestni zbor naroča, uj prijuri to resolucijo nuuč- j nemi ministentvu.
Mi pn oposnrjumo nn te dogodke : tale d rit rte poslance ter pričakujemo, da pojdejo k mučnemu miniatru ia dn gn opozorijo u nečuveuo predrznoat tak zahtev ia liiljivoot razlik trditev v vlogi nemikegn draitva in v sklepa msatarga zbora marihonktga. Zahtevamo pa tadi »Slovenako politično druitvo v Maribora' nnj nastavi vlogo, v kateri bode to umik« postopanje dostojno ocenjeno in tivo in jnaao onvitljena vlndu znniknrnoat, ki spod njeitnjorakim Slovencem u prirotči ne mao nobenega učitelj iiča, nmpnk alti jednngn profenorjn slove n iči n o u tom edinem vngujn-UMu slovenskih učiteljev tn Spodnje Štajersko. Pove uj aato .Slovensko politično druitvo, knko J« to sramota o. dn si smo pur nomikitarjov dovolje-vnti tak« n«apodobno p red rta osti ia natilnoati in proglitati nčiteljiiče. ki j« umenjeno, ali M naj moralo kiti nameajeao Slovencem, si aedotakljivo nemiko pooaat, u katerem M smsU biti aaatavljeai sum Nemci po rodu in mMljsmjnl Protesta .Sloveaskeri poUtičnega draitva v Maribora" uj j ae pridraMjo pa vaa aloveaaka poli- ^ tiču drnitvn u Spodnjem Štajerskem, vai občinski ia okrajni zuztopi brez obzira u njih politično stranko — to ni poUtično vpraianje nmpuk kultura« vprataaje. Zahtevtjmo torej vai, aaj se aam vztaaovi posebno in samf atojno slovensko očiteljitče — pot« uj dolnjo n sedanjim ueariUm učko-UUtam, knr jik J« rolju .. Vem, dn bodo »j ginu, glas vpijočega v ptiča vi. NlU odločujoči krogi imajo drage n tj tejle naloge, nego brigat! ae za naie iolatvo, vender dvigam tvoj glas in Uičem vse nn odboj nemike predrznosti In na boj za aato pravice do tvojega ačitoljiita!

modernega
Daiškovič <& Valenčak, Slovenjgradec.

I. Jablane
*WTi)iti raMto 8w«kkr nitoke
U. Hru6k<
Hardeapat aaalaaka
Baaaara dala - —, - 4»» »0 ao i	I 106
WHHaae» krfctjaaka — _ _ — — jo —	— —
Baaaettama kratka — _ _ — — iu	—
Nadalje preda.« so.ooo dirjakor u drereaaie«, 1000 kaaador	p« K 30
i Daaaia-padlac aa priUikarc ia (000 katiaik padla« ta	piitlikor«. , pa » dO-* * aaHaajiaa ttaaitai« ia pa«iat«T. V OtADOT, daa ». ttpttabra i»w.
štajerski deželni odbor,
Ije, Gnfttul.$L
ar^iumuumuiuumuiu
Sah« g«be, bragaiee, maline, teM, jabolk«, kraške, fižol, sploh vae deželne pridelke kapi
za birmo v naj run o-vratnajllh vezavah.
Imata Itd. priporoča dabalo In drobno
u Ipediraaje potaikor
njw potalke ta haljo iaa higlim po aajeUjtk ataak; — Ma aa Barja I* « d« T dal; odMmArodor radaa rtak* aoktta. Za retjo gotorott, da te potaikirSloJf tprearija jik M eradaikoi
CELJE NAHpI DOM KAROL VANIČ NARODNI DOM CELJE
Velika trgovka modnega, snknenega in mannfaktnrnega blaga na drobna ia debelo
la tlmiko dobo Mle mtmU v
'i^l Sil' >l«r jih
JOM
ll m«
■1»' V'
S>»*
w„ • ___„1	ia tlmiko dobo doUe aovoatt v aHW »
Lsl jesensko akMHakmn>«kM«TT«ukiiiuuwi
Velike lalogs preprog, ganltar sakaealh la a	«lpkwOh »ve« la Store« po u|atitflb <
k prartth določano obrestovan je d« neomajna Tiankosti, in« sedaj hranilnih vlqg 4^NJM K.
nmi vsak i«f«h ia p*M dopoldne, n dragi opravila pa jt urad odpet (Nk 4aa ob MlN «ll|l obrestaje pm 4 l<M»tfc« in pripitaje obresti polletno h kapitalu »erplačaje —Mi In ga a« odtegne vlagateljem, taka, da dobe itte pofolutan IMMl 4	Mills
uarjs leta 1906 na zemlfiko varnost pP 4 Irl Mri (MhikMi občinam in korporarijam navedenih petih tkrsjev po 4 i« H ■<■*■*>■■ (kPMH
letoinjo jesen kam drugam blago kupovat predno ai narod vioree ali ai nalogo osebno ogleda t Trgovski kiti mnnafuktoroegn in modnega Maga na drobno in na debelo
aalotnik c. k. drl. orndnikov. Zalogu velikanska. Cene čudovito nizke. Portreibaafrogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi aa rac strani zastonj.
fkov-.V^ prilnUir1*
j* I Mta SfcM sNd
CELJE, KaMvaraka alte« »tov. 8. „ ta-m
POSOJILNICA V CELJU
v lastni hifti I Narodni dom I ff1*^1
Hranilne vloge tprejema od vtacega, ako tnil ni Ban
Posojilnica uradne mk daa od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in prnmike.