TEDNIK
mm MflrAl A A v
leto xxxix., št. 18 Ptuj, 15. maja 1986 cena 60 dinarjev
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Pred pomembno investicijo v Majšperku (stran 2)
Poslovni rezultati ob trimesečju (stran 3)
Vrt v maju (stran 4)
Mladi pevci SŠC Ptuj v Franciji (stran 5)
Praznik KS Velika Nedelja (stran 6)
V soboto, 10. maja, je bila v avli Srednješol-
skega centra že 27. revija otroških in mladin-
skih pevskih zborov, ki delujejo na šolah v
ptujski občini. Po tem, ko so skupaj — kot
uvod v letošnjo revijo — zapeli dve pesmi:
ljudsko So tičice zbrane v priredbi Jurija Gre-
gorca in Le vijte se zastave Janeza Kuharja, je
številno občinstvo in vse nastopajoče v imenu
prireditelja Zveze kulturnih organizacij občine
Ptuj pozdravil častni predsednik Stane Stanič.
Prireditev je bila razdeljena v dva dela. V
prvem je s po dvema pesmicama slovenskih av-
torjev nastopilo enajst otroških zborov, v dru-
gem pa s po tremi pesmimi sedemnajst mladin-
skih pevskih zborov.
Letošnja revija je pokazala dvoje: množi-
čnost (1300 mladih pevcev!) in predvsem velik
napredek v kakovostni rasti domala vseh na-
stopajočih zborov, še zlasti mladinskih. Neka-
teri med njimi so z izredno barvitostjo, zanes-
ljivo intonančnostjo, z enotno in jasno izgovar-
javo ter dovršeno dinamiko dosegli že tisto iz-
vajalsko stopnjo, ki vsrka vase, daje občutek
polnosti in navdaja z zadovoljstvom.
I. C.
UVODNIK
Kako dolgo še?
Pred kratkim sem brala fantazijski spis ptujskega osmošolca,
ki je opisal življenje po letu 2000. Nič optimističnega ni zapisal, iz
spisa ni velo veselo pričakovanje. Nasprotno! Pisal je'o čudnem na-
selju šotorov iz sedaj še neznane umetne snovi, o ljudeh, ki so bili
brez las, bledi in brezizrazni. Pisal je o otrocih, ki so se smeli igrati
na prostem le urico ali dve, ko je sijalo sonce. Pisal je o materah, ki
so prepovedale otrokom igro na prostem, ker je bil napovedan radi-
oaktivni dež. Pisal je o naravi, kije bila črna, pusta, žalostna. Kot
da bi napovedal začetek konca, me je prešinilo, ko sem zvedela za
nesrečo v Černobilu. Žal danes ne potrebujemo janosvidcev za na-
povedovanje prihodnosti, danes lahko o tem piše in razglablja že
osnovnošolec. Brez bojazni, da bo njegova napoved napačna.
Večina naših misli, pogovorov, razglabljanj se je prvo polovico
maja skuhala okrog povečanega radioaktivnega sevanja. Okrog te-
ga za večino od nas nerazumljivega pojava. Nekatere je zaskrbelo,
drugi so omalovažujoče zamahnili z roko, tretji so poskušali najti
čim več informacij o škodljivih vplivih povečanega radioaktivnega
sevanja in tako dalje. Vendar, danes noben strokovnjak ne more z
gotovostjo povedati, kakšne daljnosežne posledice bo imela nesreča
v Černobilu.
Reagiranje posameznikov na opozorila in priporočila je bilo
različno, saj danes posledic ni mogoče videti, občutiti, otipati. Nih-
če ne ve natančno, česa se bo ubranil, če bo ob prekomernem seva-
nju upošteval nasvete strokovnih institucij, štabov, komitejev in po-
sameznih uglednih strokovnjakov. Zato je nezaupanje toliko večje,
zato je strah toliko bolj utemeljen. Mnogi smo se ob nesreči v Čer-
nobilu vprašali — kako dolgo še?
Mnogo je bilo tudi takih, ki so se takim razmišljanjem in vpra-
šanjem le nasmihali in govorili — samo cirkus zganjajo, to je le za-
hodna propaganda. Pa vendar temu ne moremo in ne smemo pritr-
diti. Res je bilo marsikaj od povedanega tudi zahodna politična
propaganda, vendar, dejstvo je. da je povečano radioaktivno seva-
nje nevarno za vse žive organizme. Za vse — kar ne pozna držav-
nih in ideoloških meja. Naša samozaščitna zavest pa je na dokaj
nizki ravni. To smo dokazali ob sedanji nesreči, ko opozoril, preven-
tivnih ukrepov in nasvetov strokovnjakov nismo dovolj resno upo-
števali. Ne gre, da bi zganjali histerijo! Zavedati pa se že moramo,
da je vsak sam dolžan poskrbeti za svoje zdravje, kolikor je to pač v
njegovi moči.
Našim strokovnjakom, ko so po svojih najboljših močeh po-
skušali svetovati, kako ravnati v tem primeru, ne moremo in ne
smemo zameriti, če so bile informacije od časa do časa nasprotujo-
če. Nesreča v Černobilu je bila — žal — za ves svet akcija Nič nas
ne sme presenetiti. Kako dobro smo jo izpeljali, bo pokazal le čas.
Naša zamera naj velja Sovjetski zvezi, kije z nepopolnim in nepra-
vočasnim obveščanjem povzročila mnogo nepotrebnega strahu in
panike.
Običajno velja, da se neznanega bojimo. Tokrat ta resnica ni
bila v celoti potrjena, čeprav bi bilo pričakovati prav nasprotno. Ka-
korkoli se že razpletajo zadeve v zvezi s povečanim radioaktivnim
sevanjem ne pozabimo, da smo pred sabo in pred drugimi odgovor-
ni za svoje početje, za svoje in za zdravje svojih bližnjih!
Nevenka Dobljekar
Ob 13. maju -
dnevu varnosti
Ob 13. maju — dnevu varnosti
je predsednik skupščine občine
Ptuj Gorazd Žmavc pripravil v
ponedeljek, 12. maja, sprejem za
pripadnike naših varnostnih
enot. Poleg miličnikov Postaje
milice Ptuj in oddelkov so se
sprejema v dvorani magistrata v
Ptuju udeležili tudi predstavniki
Uprave za notranje zadeve iz
Maribora ter predstavniki druž-
beno političnih organizacij iz ob-
čine Ptuj.
Gorazd Žmavc je v pozdrav-
nem nagovoru orisal pomen in
neprecenljivo vlogo pripadnikov
naše varnostne službe, ki je kot
OZNA dobila trdno osnovo že
med NOB. Načelnik UNZ Mari-
bor Niko Šebart pa je govoril o
uspehih pripadnikov in o njiho-
vem delu na raznih področjih va-
rovanja družbenega in zasebnega
premoženja. V imenu miličnikov
postaje milice Ptuj in oddelkov
se je za sprejem zahvalil koman-
dir postaje milice v Ptuju Franc
Horvat, zatem pa so izročili naj-
zaslužnejšim posameznikom pla-
kete varnosti in priznanja za nji-
hovo uspešno delo.
Plakete varnosti so prejeli:
Vlado Gašljevič, Husein Jupič,
Jože Kozel, Jože Majhenič, Mi-
lorad Pavlovič, Živojin Petrovič
in Milan Tucovič. Srebrni znak
zasluge za varnost so izročili ob-
činskemu štabu za TO občine
Ptuj. Bronasti znak zasluge za
varnost so izročili: Antonu Bosi-
lju, Francu Holcu, Živojinu Pe-
troviču, Mirku Žagarju in Anto-
nu Žmavecu; pisne pohvale pa
Veri Belšak, Ivani Kralju, Viliju
Postružniku in Silvu Skoku. Po-
sebej pa so čestitali družbeno po-
litičnemu delavcu Branku Gorju-
pu, ki je prejel Zvezno plaketo
varnosti.
N. Ozmec
Dobitniki plaket, znakov in priznanj med sprejemom.
TEKMOVANJE DOSEGLO NAMEN
V Ptuju je bilo v soboto, 10. maja, šesto ob-
činsko-regijsko tekmovanje oziroma proiz-
vodno-delovno srečanje kovinarjev, ki ga je
pripravil in vodil poseben odbor pri občin-
skem odboru sindikata delavcev kovinske in
elektroindustrije občine Ptuj.
Skupaj je tekmovalo 22 tekmovalcev iz
Slovenske Bistrice, Ormoža in Ptuja in to na
treh mestih: Agisu — Tozd Orodjarna, Dola-
nah — obratu DO Olga Meglič in v šolskih
delavnicah. Zbrali so se ob sedmi uri, nakar
so po pozdravu Feliksa Bagarja, sekretarja
občinskega sveta ZSS Ptuj, in Vlada Korošca
iz srednješolskega centra reševali naloge iz
teoretičnega dela tekmovanja. Nekaj po osmi
uri pa so pričeli s praktičnim delom tekmova-
nja. V Ptuju so tekmovali strugarji, rezkalci
in brusilci.
Daniel Koletnik, eden izmed odgovornih
za tekmovanje, je ob koncu tekmovanja po-
vedal, daje tekmovanje sicer doseglo namen,
niso pa zadovoljni z udeležbo, manjkali so
tekmovalci iz Lenarta. Različne so tudi ocene
glede kakovosti.
Rezultati so naslednji (regijski izidi): rez-
kalci: 1. Janez Lačen (Agis — TOZD Orod-
jarna), 2. Jože Lorber (Slovenska Bistrica —
Impol) in Martin Potočnik (Agis — Orodjar-
na); brusilci: 1. Vlado Šamperl (HIKO Olga
Meglič), 2. Milan Jančič (Slovenska Bistrica)
in 3. Srečko Cuš (EKK - TOZD Tehnoser-
vis); strugarji: 1. Jože Breznik (Elektrokovina
— TOZD Mali motorji), 2. Danilo Krajnče-
vič (Slovenska Bistrica — Impol) in 3. Janez
Veršič (delavec pri Janku Strelcu iz Nove va-
si pri Markovcih).
Na rezultate iz ostalih občin v Ptuju še ča-
kamo. Po neuradnih podatkih so med orod-
jarji, ki so tekmovali v Slovenski Bistrici, bili
najboljši Ptujčani, dobre rezultate so dosegli
tudi v disciplinah Mag Co2 in avtomehani-
kih. Tv mehaniki in kovači niso tekmovali,
ker ni bilo dovolj tekmovalcev.
Rezultate z občinskega tekmovanja bodo
predvidoma razglasili 23. maja.
MG
Med tekmovanjem v šolskih delavnicah
foto: Ivo Ciani
V Ormožu za drugi
občinski samoprispevek
V nedeljo, 11. maja, so se prebivalci ormoške občine z 58,36 od-
stotka odločili za drugi občinski samoprispevek. Na 65 voliščih je gla-
sovalo 12500 volilnih upravičencev, udeležba pa je bila 92 odstotna.
Najbolje so se odrezali v Veliki Nedelji, kjer je bila »za« 78,01 odstot-
ka volilnih upravičencev.
Vzdušje na voliščih je bilo nad pričakovanji. Novi občinski sa-
moprispevek bodo začeli plačevati s prvim junijem 1986.
MG
foto: L. Kotar
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
15. maj 1986 - TEDNIK
Turizem v Ormožu
— šibka točka
Nosilec razvoja gostinsko-turistične dejavnosti v občini je Slovin
— TOZJp Gostinstvo, ki zaradi težav v prejšnjih letih (poslovanja z iz-
gubo) ni mogla realizirati postavljenega srednjeročnega plana v ob-
dobju 1981 — 1985, v katerem so predvidevali usposobitev določenih
objektov, s katerimi naj bi obogatili gostinsko turistično ponudbo ob-
čine.
Skope so tudi usmeritve do leta 1990, saj razen ureditve Jeruzale-
ma nič kaj dosti ne načrtujejo. Tako je v družbenem delu gostinstva.
Zasebni sektor ima v glavnem bifeje, v katerih ponujajo pijače in
hladna jedila. Celovitejše gostinske ponudbe pa ni, niti en zasebnik
nima urejenih sob.
Zasebniki bodo do leta 1990 sedanje stanje nekoliko izboljšali.
Upe polagajo predvsem v ureditev gostinskega obrata KUPLEN v
Veličanah, kjer bodo tudi nočitvene zmogljivosti. Potem je tu obrat
JAKEL v Središču ob Dravi. Kuplen bo zaživel že letos.
USMERITEV V KMEČKI TURIZEM
Kot poudarja Ivo Rajh, dosedanji predsednik komiteja za druž-
benoekonomski razvoj in planiranje (medtem je odšel na drugo delo-
vno dolžnost), so v Ormožu že dosedaj posvečali večjo pozornost izle-
tniškemu kmečkemu turizmu, stacionarnega ne razvijajo.
Z odlokom o ureditvi kmečkega turizma v občini Ormož v letu
1983 so podrobneje obrazloženi pogoji za njegovo izvajanje kot do-
polnilne dejavnosti usmerjene kmetije. Odlok je enoten za Podravje,
V	letu 1983 so pregledali vse kmetije, ki so bile zainteresirane za
kmečki turizem. Takrat jih je bilo osem, pogoje pa sta izpolnjevala le
dva oziroma trije: Slavinec (Mihalovci), Ivanuša (Bebrovnik) in Št£m-
par. V nadaljevanju sta tudi ti dve kmetiji odpovedali, tako da so bili
Ormožani v letih 1984 in 1985 brez legalnega kmečkega turizma.
V	občini pa so kljub temu vztrajali naprej. V okviru odbora v Po-
dravju pri Kmetijskem zavodu Maribor in v sodelovanju z Medobčin-
sko gospodarsko zbornico za Podravje so se oblikovala izhodišča za
tako imenovane vinotoče. Kot poudarja Ivo Rajh, so bili Ormožani
prvi, ki so sprejeli te dopolnitve odloka in to že v prejšnjem letu.
Odločili so se za nekoliko lažje pogoje za izvajanje kmečkega turiz-
ma, ki se kažejo v tem, da mora imeti kmetija, ki se ukvarja s to dejav-
nostjo, usmerjeno proizvodnjo grozdja in vina v obsegu, da zadovo-
ljuje potrebe. Poleg tega mora nuditi doma pripravljena jedila in mo-
ra izpolnjevati vsaj minimalne tehnično-sanitarne pogoje glede pro-
stora, okolja in vsega, kar sodi v to.
Odzivnost je sedaj glede na spremenjene pogoje zadovoljiva. Do-
bili so pet prijav za izvajanje dejavnosti vinotoča in pa ponovno prija-
vo za dejavnost kmečkega turizma v obliki prvotnega odloka — Vin-
ka Ivanuše iz Bebrovnika.
Dajatve, ki jih plačujejo oziroma so jih plačevali nosilci kmečke-
ga turizma, so minimalne. So pavšalisti. Največji znesek, ki ga je pla-
čal nosilec te dejavnosti v letu 1984, je bil 38 tisoč dinarjev, najnižji
pa 6 tisoč dinarjev.
Obveznost za razvoj kmečkega turizma je imela TOK Kooperaci-
ja Slovin KK Jeruzalem Ormož, ki pa se je pri tem premalo »zaposli-
la«.	MG
Pred pomembno investicijo
TOVARNA OBUTVE MAJŠPERK
Delavci Planikine temeljne organizacije
Tovarna obutve v Majšperku so v nekaj več
kot petih mesecih dokaj dobro osvojili novi
proizvodni program. Ta je mnogo bolj zahte-
ven od prejšnjega v okviru delovne organiza-
cije Konus. Sedaj dosegajo od 75 do 80 od-
stotkov predvidene proizvodnje, kakovost iz-
delkov pa je zelo dobra.
V tem času je med delavci največ govora o
gradnji nove proizvodne hale, ki naj bi jo do-
končali novembra letos. S pripravljalnimi de-
li so že pričeli, izvajalec pa je Gradisova te-
meljna organizacija Gradnje iz Ptuja. Direk-
tor majšperške tovarne Franc Žula je o inve-
sticiji povedal:
»Finančna konstrukcija je precej zahtevna,
saj skoraj polovico denarja pomenijo stroji,
na katerih bomo opravljali svoje delo. Za
opremo, večina je uvožene, bo denar prispe-
vala delovna organizacija Planika, nekaj bo
primaknila tudi za gradbena dela, poleg tega
pa smo dobili zelo ugodna kreditna sredstva
delovne organizacije Konus iz Slovenskih
Konjic, del denarja bo prispevalo združeno
delo ptujske občine, nekaj pa bo še bančnih
kreditov.
Investicija je za celotno ptujsko občino ve-
likega pomena, saj pomeni okrog 320 novih
delovnih mest. Še bolj pomembno je, da bo-
do z njo dobili več možnosti za zaposlitev
prebivalci manj razvitega haloškega območ-
ja. Seveda vse skupaj ni enostavno, saj že se-
daj vemo, da bomo imeli precej težav s kadri.
Potrebujemo strokovnjake z višjo izobrazbo,
predvsem konfekcionarje in galanteriste, za-
to vabimo te strokovnjake na pogovor.
Odločili smo se, da bomo razpisali več šti-
pendij za izobraževanje v tehnični šoli v Kra-
nju, za naslednje šolsko leto smo že dodelili
15 štipendij. Seveda je to bolj dolgoročna na-
ložba v znanje.
Skozi celo leto pa bomo usposabljali sku-
pine po 20 ali 30 delavcev, ki bodo delali na
novih strojih. Priučevanje traja dva meseca
in pol, osebni dohodek v tem času pa je
okrog 40 tisoč dinarjev. Ko so delavci razpo-
rejeni na svoja delovna mesta, ko opravljajo
svoje delo, pa lahko zaslužijo do 100 tisoč di-
narjev na mesec. Seveda je zaslužek odvisen
od pridnosti in spretnosti vsakega posamez-
nika. Povem naj še to, da delamo v dveh iz-
menah, da so naši dragi stroji dovolj izkori-
ščeni.«
Pripravljalna dela so že začeli, ko bodo
imeli vsa ustrezna dovoljenja, pa bodo pričeli
z gradnjo nove hale. Obenem bodo gradili tu-
di vse ostale spremljajoče prostore — garde-
robe, prostor za družbeno prehrano in ostalo.
Trenutno pa si v Tovarni obutve prizadevajo,
da bi svoje delo kar se da dobro opravljali in
da bi v najkrajšem možnem času pričeli iz-
polnjevati tudi predvideno količinsko proiz-
vodnjo-	N. Dobljekar
M. Ozmec
Franc Žula na prostoru, kjer bo stala nova proizvodna hala
Novi proizvodni program je zahteven, delo pa normirano.
Delovne akcije gostincev
V	okviru akcije Čisti in zeleni Ptuj smo de-
lavci TOZD Gostinstvo Haloški biser v mese-
cu aprilu urejali okolje ptujskih gostinskih
lokalov. Akcije čiščenje in urejanje gostin-
skih lokalov sodijo tudi v okvir priprav na
bližajočo se poletno sezono.
V	znani ptujski gostilni na Bregu se je v
dveh delovnih akcijah zbralo več kot šestde-
set delavcev iz dveh poslovnih enot. Na dvo-
riščnem delu gostilne so urejali prireditveni
prostor za blizu 800 gostov. Prve zabavno-
glasbene prireditve bodo lahko že junija in
bodo v znamenju 150-letnice »rojstva zgrad-
be«, v kateri je žc več kot 80 let gostinska de-
javnost.
^.olektiv hotela Poetovio je z lastnimi sila-
mi očistil in uredil zelenice pred hotelom, te-
raso ter parkirne in skladiščne prostore za
hotelom.
Tudi kolektivi gostiln Novi svet, Rozika ter
Grajska restavracija so s prostovoljnim de-
lom uredili vrtne terase, tako da se bodo
gostje pri njih počutili čim bolje.
Omenili smo že, da so vse te akcije prosto-
voljne in z udeležbo ni nikoli problem. Med
delom ne zmanjka dobre volje.
25. jubilej TOZD Haloški biser bodo de-
lavci proslavili predvsem delovno in z otvo-
ritvijo novih gostinskih prostorov ob pivnici
Zlatorog.	I. K.
Opekarna Ptuj ponovno proizvaja opeko
V	Opekarni Ptuj so delavci
proslavili prvi maj — praznik de-
la na svojevrsten način. Ponovno
so prižgali opečno peč za žganje
opeke in pričeli izdelovati ope-
ko, ki je danes že v prodaji.
V	letu 1985 je za večino ope-
karn bilo usodno, saj so vse ope-
karne, ki imajo zastarelo tehno-
logijo, ustavile proizvodnjo,
ostale dve ali tri v Sloveniji pa so
morali občutno zmanjšati proiz-
vodnjo. Proizvodni stroški so
predvsem zaradi hitrega narašča-
nja cen energije postali previsoki
in tudi zaloge opeke so bile vse
večje. Pozimi se proizvodni stro-
ški še dvignejo za 20—30 %, zato
je v večini primerov rešitev zača-
sna ukinitev proizvodnje. V ptuj-
ski opekarni so se odločili za se-
zonski značaj proizvodnje. Tako
nameravajo proizvajati opeko od
1. maja do 1. oktobra. V tem ča-
su so stroški proizvodnje najniž-
ji, torej čisto sezonski značaj pro-
izvodnje kot je bil v veljavi še v
ročni proizvodnji in naravnih su-
šilnicah.
Pričakujejo, da bodo proizved-
li 6 milijonov opeke navadnega
formata in da bo ta proizvodnja
dovolj za potrebe ptujskega po-
dročja. Pričakujejo tudi boljšo
kakovost, saj so se v nesezoni bo-
lje pripravili na novo proizvod-
njo. Nabavili so nove avtomatizi-
rane gorilce domače proizvodnje
in pričeli dodajati premog, tako
da je opeka lažja in izolativno
poboljšana.
Zaradi zmanjšanja cene mazu-
ta je cena opeke ostala nespre-
menjena. Opekarna Ptuj predvi-
deva, da bo tudi v prihodnje pro-
izvajala opeko samo sezonsko,
torej v poletnih mesecih in je za-
enkrat še ne namerava v opečni
proizvodnji popolnoma ukiniti,
čeprav so pogoji gospodarjenja
vsak dan zahtevnejši.
Za sezonsko proizvodnjo ope-
ke so zaposlili 25 sezonskih de-
lavcev za obdobje 6 mesecev.
M. P.
MIP IN LETOVANJE DELAVCEV
V MIP-u so se že pred leti odločili, da bodo
sredstva namenjena za letovanje delavcev delili na
dva dela in sicer na del, ki ga prejmejo delavci, ter
del za širitev počitniških zmogljivosti. Tako so le-
tos dodatno kupili dve stanovanji v Maredi pn Po-
reču. Sedaj imajo skupaj 155 ležišč v Portorožu,
Poreču, Medulinu, Pakoštanih, Miholaščici in Ne-
rezinah ter v Maredi pri Poreču.
Glede na kategorizacijo so določili tudi prispev-
ke za dan letovanja. Tako plačajo za bivanje v
bungalovih v Nerezinah 350 dinarjev, v stanova-
njih 250, v Portorožu, kjer je skupna kopalnica in
kuhinja, pa 200 dinarjev. Za desetdnevno letova-
nje v prikolici pa velja enotna cena osem tisoč di-
narjev.
Letovanje v počitniških zmogljivostih delovnih
organizacij je danes za večino delavcev tudi edina
možna oblika letovanja. Zato v MIP-u s strahom
pričakujejo prihodnjo sezono, ko bodo morali od-
straniti štiri hišice v počitniški skupnosti Krško v
Poreču, ker tako zahtevajo v tej obmorski občini.
Novih zmogljivosti pa ne morejo zagotoviti čez
noč že zaradi vedno slabšega posluha obmorskih
občin za delavski turizem. Že v letošnji sezoni so
morali odkloniti nekaj delavcev, prihodnjo pa bo
huje, če seveda ne bodo našli nadomestnih zem-
ljišč za postavitev omenjenih hišic. Drugi problem
je v tem, da kar 90 odstotkov delavcev želi letovati
v glavnih mesecih — to je julija in avgusta.
Zato bodo prek sindikalnih funkcionarjev po-
novno poskušali oživiti delo počitniške skupnosti
občine Ptuj, o kateri smo pred leti veliko govorili,
manj pa naredili, saj je ostalo le pri dogovorih.
Kot poudarja Sonja Udovič, socialna delavka v
Mipu, je taka skupnost nujna za vsakega, ki »gle-
da« naprej.	MG
Ptujčani v republiki
V novem mandatnem obdobju
bo v različnih organih republi-
škega sveta ZSS Slovenije aelalo
deset Ptujčanov-sindikalnih de-
lavcev. Člana republiškega sveta
sta Janko Mlakar in Erika Mihe-
lač, ki je tudi članica sveta za
vprašanja delitve po delu in re-
zultatih dela. Ivan Vidovič je v
svetu za vprašanja uresničevanja
vloge sindikata v političnem si-
stemu socialističnega samoupra-
vljanja, Marija Foltin v svetu za
vprašanja izobraževanja, znano-
sti in kulture, Gvido Cepin v sve-
tu za tradicije delavskega giba-
nja, Franc Vreže v odboru za
mednarodne odnose, Stanko De-
beljak v odboru za SLO in DS,
Alojz Cajnko v odboru za obveš-
čanje in politično propagando in
Danilo Masten v odboru za sin-
dikalna priznanja.	MG
Do jeseni prve parcele
Sklad stavbnih zemljišč občine Ptuj bo do jeseni delno uredil pr-
ve parcele v obrtni coni, so sklenili na nedavnem posvetu predstavni-
ki obrtne zadruge Panorama Ptuj, obrtnega združenja Ptuj, Poslovne
enote Avtoprevoza Ptuj, Projekte inženiringa, komiteja za urbanizem,
gradbene in komunalne zadeve SO Ptuj ter strokovnih služb SIS ma-
terialne proizvodnje, ki opravljajo strokovna opravila za sklad stavb-
nih zemljišč.
Glede na način zazidave obrtne cone so prvotno predvidevali po-
samično in skupinsko zazidavo (takoimenovani panoramski tip), za
katerega so se po temeljitem premisleku tudi odločili. Tako bodo pod
skupno streho združili več obrtnikov, medtem ko bodo poslovno stav-
bo zgradili posebej.	MG
Zanimiva iz železniških delavnic
Drugega julija bo minilo 140 let od začetkov Južne železnice. Na
to se pripravljajo tudi v ptujskih železniških delavnicah, kjer obna-
vljajo in za vožnjo usposabljajo šest vagonov, starih nad 100let. Vgra-
dili jim bodo nove glavne elemente osi, ki jih bodo izdelali po lastnih
načrtih.
Vlak bo tega dne vozil iz Gradca v Maribor. Celje in naprej v
Trst. Kot je dejal Ivan Sic, direktor železniških delavnic, se boao po-
trudili in vagone usposobili za vožnjo.	MG
TEDNIK - 15- rnaj 1986
DELEGATSKA SPOROČILA — 3
OB PRAZNIKU MESTA PTUJA
Pregled dosežkov v razvoju krajevnih skupnosti —
priznanja zaslužnim občanom — priznanja za urejeno
okolje — namig za ureditev turniškega gradu
in parka
10. maja popoldan so se prebivalci mestnih krajevnih skupnosti zbrali
v domu krajanov v Turnišču, kjer je bila slavnostna seja skupščin enaj-
stih krajevnih skupnosti in vodstev družbenopolitičnih organizacij. Ob
tej priložnosti so se v Turnišču izredno potrudili, uredili so okolje doma,
zgradili prizidek za potrebe požarnega varstva in razširili poti v Turni-
škem parku. Pri tem so jih podprli tudi v komunalni skupnosti, saj so ta
dela veljala blizu dva milijona dinarjev, delali pa so delavci TOZD Ko-
munalni servisi KGP Ptuj.
Po uvodnem pozdravu Ivana
§jca, predsednika sveta KS Tur-
nišče, je spregovoril Jože Boto-
lin, predsednik izvršnega sveta
50 Ptuj. Spomnil je na revolu-
cionarno preteklost, zatem pa na
odločitev o ustanovitvi enajstih
krajevnih skupnosti. Pri tem pa
poudaril: »Današnja raven sa-
moupravnega odločanja v kra-
jevnih skupnostih je smiselno
nadaljevanje in zasledovanje ci-
lja, ki smo ga sprejeli ob ustano-
vitvi krajevne skupnosti, uzako-
nili z ustavo in dopolnjevali s
kasnejšimi reorganizacijami:
ustvariti takšno krajevno skup-
nost, v kateri bodo delovni ljudje
in občani enakopravno uresniče-
vali svoje skupne interese.
V preteklosti smo veliko dose-
gli. Napak bi bilo, da bi ob takih
slovesnostih, kot je današnja, go-
vorili samo o uspehih preteklih
dni. Nanje smo lahko ponosni,
vsi naši napori pa morajo biti
usmerjeni na razreševanje pro-
blemov današnjega trenutka.«
PODELILI VE C KOT 60 PRI-
ZNANJ
Sledila je podelitev priznanj in
sicer plaket, priznanj krajevne
skupnosti za uspešno delo v kra-
jevni samoupravi, priznanja kra-
jevne skupnosti za uspešno sode-
lovanje s krajevno skupnostjo,
bronastih znakov O F in priznanj
za urejeno okolje.
PLAKETE MESTA PTUJA so
prejeli: Stanko Peklar (KS Bratje
Reš), Slavko Brglez (KS Budina-
Brstje), Erika Kysela (KS Dušan
Kveder), Cveto Kerin (KS Franc
Osojnik), OŠ Ivan Spolenak (KS
Ivan Spolenak), Jože Cvetko (KS
Spuhlja), Ivan Nahberger (KS
Turnišče) in Franc Klemenčič
(KS Jože Potrč).
PRIZNANJA KS ZA USPE-
ŠNO DELO V KRAJEVNI SA-
MOUPRAVI: Mimica Korpar,
Koloman Lutarič in Ivo Ivezič
(vsi KS Bratje Reš), Nada Zem-
ljarič (KS Budina-Brstje), Tatja-
na Fenos in Cvetka Zajko (obe
KS Dušan Kveder), Konrad Riž-
ner, Silva Slameršek in Franc
Horvat (vsi KS Spuhlja), Jože
Maučec (KS Jože Potrč), Inge-
borg Florjančič, Zinka Gaizer,
Zdenka Matjašič in Koloman
Roganov (vsi KS Turnišče).
PRIZNANJE KS ZA USPE-
ŠNO SODELOVANJE S KS:
Moški pevski zbor KGP, OŠ
Ivan Spolenak, Jurij Klep in
Slavko Doliška.
BRONASTI ZNAK OF: Ma-
rija Svetelšek, (KS Jože Potrč),
Matevž Cestnik in Jože Jančič
(oba KS Boris Ziherl), Srečko
Halaceja in Milena Pavličev (KS
Dušan Kveder), Anica Strelec,
Janko Kolarič in Majda Kram-
berger (vsi KS Spuhlja), Jakob
Knez, Erika Mihelač, Marija
Praprotnik in Alojz Šegula (vsi
KS Turnišče).
PRIZNANJA TURISTIČNE-
GA DRUŠTVA ZA UREJENO
OKOLJE PA SO PREJELI: KS
Turnišče za ureditev prizidka in
okolice doma krajanov, ZC dr.
Jože Potrča Ormož — Ptuj —
TOZD Osnovno zdravstveno
varstvo za ureditev Čučkove hi-
še, TOZD Gostinstvo Haloški bi-
ser za ureditev restavracije Ribič,
KGP — TOZD Komunalni ser-
visi za strokovno in kakovostno
urejanje parkov in zelenic, Ko-
manda garnizona Dušan Kveder
Ptuj za ureditev vojašnice in pri-
zadevanja v akciji CISTI IN ZE-
LENI PTUJ in krajani KS Franc
Osojnik iz Langusove ulice. Sle-
dijo posamezniki: Milan Petro-
vič iz Župan^eve 20, Miroslav
Satler iz Ulice Avgusta Hlupiča
2, Jožefa in Ignac Arnuš iz Per-
šonove 15, Silva Ribič iz Reševe
17, Kristina in Franc Bene iz
Maistrove 15, Ema Guček iz
Štrafelove 2, Slavica Menoni iz
Macunove 2, Janez Cvetko iz
Srbskega trga 2, Danica Kogej iz
Murkove ulice 4, Hišni svet iz
Gregorčičevega drevoreda 2—4,
Stanko Rajh iz Gregorčičevega
drevoreda 9, Ludvik Pšajd iz
CMD 19, Otilija Šegula iz Vašte-
tove 5, hišni svet iz Ceste Olge
Meglič 9, Anica Bezjak iz Spuh-
lje 113, Marija Šmigoc iz Spuhlje
87, Marija in Miroslav Peteršič
na Tratah 23, Dragica in Ivan
Plajnšek iz Arnuševe 3, Marija in
Mirko Munda iz Zagrebške 45,
Magda in Anton Golj iz Ulice
Žetalskega Jožeta, Stanko Šero-
na iz Spolenakove 5 in Božo
Krušič Ob železnici 4.
V nadaljevanju slovesne seje
so podelili tudi priznanja za do-
sežke v športnih tekmovanjih, or-
ganiziranih v počastitev praznika
mesta Ptuja. Adolf Mihelač je
razglasil rezultate tekmovanja v
streljanju z zračno puško. Med
ekipami je bila najboljša ekipa iz
KS Turnišče, med posamezniki
pa Zdenka Matjašič.
Zaključni del slovesnosti v za-
prtem prostoru (v domu kraja-
nov) je pripadel učencem osno-
vne šole Ivan Spolenak, ki so iz-
vedli prisrčen kulturni program,
in pevskemu zboru iz Draženc.
Zatem je Jakob Knez, pred-
sednik gasilskega društva Ptuj,
predal namenu prizidek k domu
krajanov za potrebe požarnega
varstva. Veljal je 3,6 milijona di-
narjev, vanj pa so gasilci vložili
tudi 3500 prostovoljnih delovnih
ur.
PIHALNI ORKESTER PO
DVAJSETIH LETIH V TURNI-
ŠKEM PARKU
Ob »podpori« pihalnega orke-
stra so udeleženci sobotne osred-
nje slovesnosti ob prazniku me-
sta Ptuja krenili v Turniški park.
Starejši so se takoj spomnili, da
je godba na pihala tod zadnjič
igrala pred več kot 20-timi leti.
Prizor, na katerega so naleteli, je
bil več kot porazen. Osameli
grad — bolje opustošen in prav
tako osameli park nujno kličeta
sanatorja.
Vsi so ga doslej »izkoriščali«,
nihče pa mu ni vračal prvotnega
sijaja.
V Turniški park so kasneje pri-
šli oziroma »padli« padalci ptuj-
skega Aerokluba in sicer Zlatko
Čuš, Milan Štumberger in Edi
Butolen. Ob koncu so se jim pri-
družili še gasilci z mokro vajo iz
Hajdine, Gerečje vasi, Slovenje
vasi, Hajdoš, Turnišča in Dra-
ženc.
MG
Jože Botolin, slavnostni govornik
Turniščani so se zelo potrudili in lepo uredili okolje doma krajanov, h
kateremu so pridali še prizidek
Turniški grad kliče po obnovi
vse foto: Lojze Cajnko
Kljub proizvodnim
dosežkom spremljajo
ptujsko gospodarstvo izgube
in nizke
nominalne rasti
Medtem, ko dosežki industrijske proizvodnje v občini Ptuj v prvih dveh
mesecih letos niso še nič kaj kazali, da bodo z letošnjo resolucijo zastavljeni ci-
lji vsaj približno doseženi, pa po trimesečnih podatkih ugotavljamo, da je bil
3	% načrtovani obseg industrijske proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem
lani za 0,8 odstotne točke presežen. Tudi podatki o zunanjetrgovinski menjavi
so dokaj vzpodbudni. Z občinsko resolucijo je namreč za letošnje leto predvide-
no 12 % povečanje izvoza in okrog 7 % povečanje uvoza. V prvih treh mesecih
letos je skupni izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani porasel za 8,9 % ob
17,2 odstotnem zaostajanju uvoza za nivojem iz enakega obdobja lani.
V	prvem trimesečju letos evidentirani finančni rezultati gospodarstva obči-
ne pa glede na dosežke industrijske proizvodnje za uspešno nadaljnje celoletno
gospodarjenje niso nič kaj vzpodbudni, saj so kljub relativno nizki nominalni
ravni v glavnem odraz visoke rasti cen, spremljajo jih pa tudi dokajšnje izgube.
Tako iz poprečnih podatkov za republiko ugotavljamo, da so cene industrijskih
izdelkov pri proizvajalcih v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za 89,4 %,
cene na drobno za 81,1 % ter cene življenjskih potrebščin za 83 %. Tako je zna-
šal celotni prihodek, ki ga je v prvih treh mesecih letos ustvarilo 91 gospodar-
skih organizacij v občini, 49 978 919 tisoč dinarjev, kar je ob omenjenem priti-
sku cen za 76,2 % več kot v enakem obdobju lani. Struktura letošnjih prihodkov
se je glede na enako obdobje lani poslabšala v smislu povečanja deleža prihod-
kov z domačega trga ter zmanjšanja deleža prihodkov s tujega trga, kar je ver-
jetno še vpliv zunanjetrgovinske menjave iz preteklega leta.
Tudi ob trimesečju se pojavljajo neplačani prihodki v skupnem znesku 2
765 642 tisoč dinarjev (indeks 174,3) kar je več kot štirikrat več od skupnega
zneska izgube.
V	breme ustvarjenih prihodkov je bilo obračunanih 41 811 501 tisoč dinar-
jev porabljenih sredstev, za 76 % več kot v enakem obdobju lani. Torej so pora-
bljena sredstva le za 0,2 odstotka zaostala za rastjo ustvarjenih prihodkov.
Glavnino predstavljajo materialni stroški, obračunane amortizacije pa je okrog
4,4 % vseh porabljenih sredstev. Glede na doseženo rast cen velja omeniti, da
skupno obračunana amortizacija ne bo zadoščala za nadomeščanje prenešene
vrednosti osnovnih sredstev. Relativno visoko rast so dosegli drugi poslovni
stroški, med njimi so dosegli izredno rast stroški, katerih dinamika je družbeno
usmerjena, ter stroški, ki so še pred kratkim v obliki obveznosti bremenili doho-
dek. Neto obremenitev gospodarstva z obrestmi od kreditov za obratna sredstva
je dosegla večjo rast kot ustvarjeni prihodki in znaša na primer kar 68,8 % vseh
ustvarjenih sredstev za akumulacijo.
Posebno pozornost je potrebno nameniti izgubam. Prvo trimesečje je z iz-
gubo sklenilo 21 gospodarskih organizacij v skupnem znesku 642 798 tisoč di-
narjev. V primerjavi z enakim obdobjem lani je izguba za 147,7% večja. Del
ugotovljene izgube v skupnem znesku 148 720 tisoč dinarjev se nanaša na izgu-
bo na substanci. Med organizacijami z izgubo je nekaj takšnih, ki v prvem kvar-
talu ne obračunavajo proizvodnje, temveč običajno le stroške (sezona), veliko
pa je takšnih, pri katerih so izpolnjeni formalni pogoji za doseganje pozitivnega
finančnega rezultata.
Ob zaostajanju porabljenih sredstev za rastjo celotnega prihodka znaša do-
hodek gospodarstva občine 8 316 136 tisoč dinarjev in je porasel za 76,9 %. Raz-
porejenega je bilo za izgubo več dohodka, delitvena razmerja pa so se glede na
enako obdobje lani prav gotovo porušila. Tako je bilo ob trimesečju letos za
akumulacijo razporejenega neprimerno manj dohodka kot ob trimesečju lani
(za 13,1 % manj), za vse ostale kategorije razporeditve dohodka pa več. V razpo-
rejenem dohodku so svoj delež najbolj povečale obveznosti iz dohodka in oseb-
nih dohodkov za skupno in splošno družbeno porabo (za 6,3 %), skoraj enako
osebni dohodki (za 6,1 %), medtem ko so druge obveznosti svoj delež povečale
le za spoznanje. Za osebne dohodke je bilo iz čistega dohodka razporejenih
4	382 100 tisoč dinarjev, kar je za 117,3 % več kot ob trimesečju lani. Poprečni
obračunani čisti osebni dohodek pa je mesečno na delavca znašal 69 774 dinar-
jev (indeks 210,3).
Ob takšnih delitvenih razmerjih je bilo za akumulacijo obračunanih
1 406 611 tisoč dinarjev. Sredstva za akumulacijo so v primerjavi z enakim ob-
dobjem lani dosegla negativno rast (indeks 99,3). O kakršnikoli vzpodbudi za
razvoj ptujskega gospodarstva ob znani rasti cen ter ob takšnih gibanjih tako
sploh ne moremo govoriti.
Služba družbenega knjigovodstva
Podružnica Ptuj
Prvi obračuni poslovanja
ormoškega gospodarstva
niso vzpodbudni
Čeprav so obračuni poslovanja za prvo trimesečje le začasen pregled krat-
kega poslovnega obdobja, nas ne morejo razveseliti.
Visokemu povečanju fizičnega obsega industrijske proizvodnje v ormo-
škem gospodarstvu (za 34,2 %), z občinsko resolucijo je za letošnje leto načrtova-
no 7,5 % povečanje, niso sledili boljši finančni rezultati. Medtem ko je celotni
prihodek, porasel je za 87,2 %, stopnjo rasti inflacije (cene na drobno so bile v
enakem obdobju večje za 81,1 %) nekoliko presegel, so drugi finančni rezultati
dosti slabši. Dohodka je bilo le za 65,9 % več kot pred letom, čisti dohodek je
porasel še manj, za 57,5 %, akumulacija ni dosegla niti vrednosti izpred leta oz.
bi lahko ormoško gospodarstvo z njo pokrilo le okrog 40 % izgub iz tekočega
poslovanja.
Večji del celotnega prihodka kot pred letom, vsega je bilo v vrednosti 5 494
355 tisoč din, so v prvih treh mesecih letos dosegli s prodajo na domačem trgu,
lani 78,9 % — letos 81,8 %. Iz prihodkov na tujem trgu so dosegli 323 429 tisoč
din, 5,9 % vsega celotnega prihodka, pred letom več, 6,9 %. Tudi zunanjetrgo-
vinska menjava v prvem trimesečju ne sledi načrtom po občinski resoluciji. Iz-
voz je bil manjši kot pred letom (ind. 67,1), z občinsko resolucijo je načrtovano
za letošnje leto 7 % povečanje. Uvoz je bil za 44,7 % večji kot pred letom, načr-
tovano je 6% povečanje. Kljub temu je izvoz v vrednosti 114 511 tisoč din še
vedno za več kot dvakrat presegel uvoz, 54 606 tisoč din.
V	porabljena sredstva, 4 497 730 tisoč din (ind 178,8), so organizacije zdru-
ženega dela s področja gospodarstva vračunale za 72,9 % več materialnih stro-
škov, za 71,5 % več amortizacije, za 31,3 % več drugih stroškov poslovanja in za
92,5 % večjo nabavno vrednost prodanega blaga.
Gospodarstvo je razporedilo 1 415 024 tisoč din dohodka, za 71,4% vec
kot pred letom. Od tega je namenilo kar četrtino za obveznosti za skupno in
splošno družbeno porabo, prve so porasle za 121,6%, druge za 243,5 %. Delež
drugih obveznosti iz dohodka seje zmanjšal, od 26,5 % na 24,8 %. Za čiste oseb-
ne dohodke in skupno porabo delavcev je bilo razporejenih iz dohodka več
sredstev kot pred letom (ind 211,3), tako je delež poskočil od 30,9 % na 38,1 %.
Ob tem je ostalo le 12,1 % razporejenega dohodka za akumulacijo, pred letom
23,5 %.
K temu lahko dodamo, da ormoško gospodarstvo pri povečani amortizaciji
za 71,5 % ni sposobno samo niti obnavljati izrabljenih osnovnih sredstev, kaj še-
le povečati zmogljivosti. Že uvodoma smo namreč ugotovili, da so bile izgube iz
tekočega poslovanja v znesku 418 394 tisoč din skoraj dvainpolkrat večje od
akumulacije, 170 814 tisoč din. Izgub je bilo ob prvem trimesečju sicer le za
2,7 % več kot pred letom, negativni rezultat pa je izkazalo šest organizacij zdru-
ženega dela, lani le tri. 385 861 tisoč din ali več kot 90 % vse izgube je od Tovar-
ne sladkorja. Poieg skromne akumulacije in visokih izgub pesti gospodarstvo
velika zadolženost. Prihodkov od obresti je gospodarstvo imelo le 132 502 tisoč
din, za obresti za kredite za osnovna in obratna sredstva pa je plačalo 616 556
tisoč din.
V	poprečju je bilo na delavca obračunanega 65 697 din čistega osebnega
dohodka. Porasel je bolj (za 105,8 %) kot so se podražile življenjske potrebščine
(za 83,0 %), torej je tudi realno večji.
Služba družbenega knjigovodstva
v SR Sloveniji Podružnica Ptuj
SREČANJE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
JUGOSLAVIJE
Med aktivnostmi, ki jih izvaja Zveza re-
zervnih vojaških starešin Jugoslavije, ima po-
membno mesto in vlogo vsakoletno srečanje
rezervnih vojaških starešin iz vse Jugoslavije.
Srečanja potekajo pod naslovom »Bratstvo
in enotnost«.
Prvo srečanje je bilo na Sutjeski leta 1971,
kjer se je tudi pojavila zamisel, da bi tako
srečanje postalo stalna oblika sodelovanja
med organizacijami in člani ZRVS Jugoslavi-
je, mladino ter delovnimi ljudmi in občani
vseh socialističnih republik in pokrajin. Od
leta 1971 so ta srečanja pridobila na delov-
nem značaju in so postala stalna oblika med-
republiškega sodelovanja med organizacija-
mi ZRVS, zlasti še na področju krepitve in iz-
grajevanja sistema splošne ljudske obrambe
■n družbene samozaščite, kot tudi na drugih
Področjih družbeno-političnega in družbene-
ga delovanja.
Srečanja se izvajajo vsako leto na območju
druge republike ali pokrajine. Takšne oblike
sodelovanja prispevajo k utrjevanju bratstva
!n enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavi-
je, medsebojnemu spoznavanju in izmenjavi
delovnih izkušenj rezervnih vojaških starešin
*er ustvarjajo neposredne življenjske stike z
udeleženci NOV, mladino, pripadniki JLA
*er drugimi delovnimi ljudmi in občani. To
^ množična srečanja, ki imajo delovni in po-
mični pomen.
V SR Sloveniji sta bili doslej dve sreča-
li (leta 1972 in 1978). V lanskem letu je bilo
'5. srečanje v SR Bosna in Hercegovina s
poudarkom na obeleževanju 40-letnice osvo-
boditve in drugih jubilejev narodno osvobo-
dilnega boja. Osrednja proslava je bila 4. ju-
lija na Igmanu.
V letošnjem letu bo 16. srečanje rezervnih
vojaških starešin Jugoslavije v SR Sloveniji.
V vsebini priprav na srečanje je poudarek na
delovnem značaju srečanja, na katerem naj
rezervni vojaški starešine iz drugih republik
in avtonomnih pokrajin spoznajo čim več o
NOV v SR Sloveniji, socialistični izgradnji
krajev, ki jih bodo obiskali, prizadevanjih za
gospodarsko stabilizacijo in graditev sociali-
stičnih samoupravnih odnosov. Na delovnih
razgovorih bodo rezervni vojaški starešine
razpravljali o delu ter mestu in vlogi članov
in organizacij Zveze rezervnih vojaških stare-
šin v naši družbi. Pri tem bodo izmenjali iz-
kušnje, spoznanja in rezultate ob uresničeva-
nju programov ZRVS ter njene vloge in po-
mena kot dela frontno organizirane SZDL v
političnem sistemu socialističnega samoupra-
vljanja. V zvezi s tem bodo ^ ganizirani po-
sveti in razgovori v krajevnih skupnostih, ob-
činah in republiki.
Šestnajsto srečanje rezervnih vojaških sta-
rešin Jugoslavije bo od 2. do 4. julija. Prihod
rezervnih vojaških starešin v občine na ob-
močju SR Slovenije bo 2. julija v popoldan-
skem času. Naslednji dan se bodo nadaljeva-
li delovni razgovori v organizacijah ZRVS,
krajevnih skupnostih in v organizacijah zdru-
ženega dela. V času bivanja v občinah se bo-
do udeleženci srečania seznanili z zgodovin-
skim, gospodarskim in družbenim razvojem
posamezne občine.
Ob Dnevu borca — 4. julija bo v Kranju
srečanje rezervnih vojaških starešin Jugosla-
vije in gorenjskih aktivistov narodno osvobo-
dilnega boja, kjer bo osrednja proslava.
Sklepne prireditve se bodo udeležili pred-
stavniki federacije, oboroženih sil in drugih
sestavin splošne ljudske obrambe in družbe-
ne samozaščite ter zvezne, republiških in po-
krajinskih konferenc ZRVS. Prav tako pa bo-
do na sklepni prireditvi prisotni drugi ljudje
in občani.
V okviru 16. srečanja rezervnih vojaških
starešin Jugoslavije bo občino Ptuj obiskalo
45 rezervnih vojaških starešin iz SR Srbije.
Predsedstvo občinske konference ZRVS Ptuj
bo oblikovalo program aktivnosti za potek
srečanja. Zraven seznanitve z zgodovinskim,
kulturnim in gospodarskim razvojem občine
se bodo udeleženci srečanja seznanili z orga-
niziranostjo in delovanjem ZRVS občine
Ptuj. Pri seznanjanju z organizacijami zdru-
ženega dela in krajevnimi skupnostmi pa bc
dan poudarek uresničevanju družbene samo-
zaščite in izkušnjam na tem področju.
Srečanja rezervnih vojaških starešin Jugo-
slavije »Bratstvo in enotnost« so bila doslej
vsebinsko in organizacijsko zelo dobro pri-
pravljena. To pa pričakujemo tudi na letoš-
njem srečanju, v kar se morajo aktivno vklju-
čiti predsedstva in člani ZRVS ter drugi delo-
vni ljudje in občani.
S. Meglič
4 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
15. maj 1986 - TEDNIK
Gneča pa taka!
V šolskem dispanzerju te dni zaključujejo s sistematskimi pregledi
učencev tretjih letnikov srednješolskega centra, sicer pa skozi vse leto
sistematsko pregledujejo učence prvih, tretjih, petih in sedmih razre-
dov osnovnih šol ter prvih in tretjih letnikov srednjih šol. Da bi delo
nemoteno potekalo, so oblikovali tri zdravniške ekipe, ki delajo v pro-
storih šolskega dispanzerja oziroma v osnovnih šolah.
S strokovnega vidika so pregledi brezhibni, hudo kri pa povzroča
gneča v dispanzerski čakalnici, saj učenci čakajo tudi na stopnicah. S
takim stanjem se bodo srečevali vse dotlej, dokler ne bodo zgrajeni
novi prostori za dispanzerske dejavnosti, za katere si v ZC dr. Jožeta
Potrča Ormož—Ptuj prizadevajo že celo desetletje. V nič boljših, celo
slabših pogojih delata tudi otroški dispanzer na Potrčevi cesti v Ptuju
in medicina dela v Čučkovi stavbi.
Glede na načrte jih bodo zgradili do leta 1990, seveda, če se bomo
tako odločili tudi na referendumu za občinski samoprispevek, ki bo
predvidoma novembra letos.
MG
foto: MŠ
Vrt v maju
Maj je najlepši mesec v letu, saj zacveti vsa narava. Tudi letošnje-
ga maja smo se vrtniki na vso moč veselili, ko se z vso zagnanostjo
trudimo, da bo naš kraj postal resnično ČIST IN ZELEN; toda žal,
že v prvih dneh tega cvetočega meseca nam je radost in veselje skalilo
grozeče radioaktivno sevanje. Nevidna nevarnost z neba nosi s sabo
strah pred posledicami, za katere se šele v teh trenutkih zavedamo, da
o njih vse premalo vemo. V naši rubriki TEDNIKA in RADIA Ptuj
»pet minut za lepše okolje« smo še srečevali z izkušnjami in nasveti
kaj postoriti, da bo naše okolje lepše, prirodnejše in ne naposled tudi
zdravo. Zanemarjali smo vse do tega trenutka podobne razmere, v ka-
terih živimo, ko vdihavamo in v vsakodnevnem življenju uporabljamo
posredno ali neposredno številne kemikalije, kot so kozmetika, deter-
genti, preštevilni pesticidi za varstvo rastlin pred boleznimi in škod-
ljivci, žvepleni plini itd.
Kakšen vpliv in posledice bo imelo radioaktivno sevanje na rast-
line na ekološko obremenjenih območjih, zlasti glede na genetske
sposobnosti kakovost semen, zelo malo ali nič ne vemo, zato je to po-
dročje aktivnosti nas vrtnikov, ki skrbimo za lepše okolje, toliko po-
membnejše.
Ob teh in takšnih ugotovitvah naj velja nasvet, obnašati se strp-
no, strokovna navodila za ukrepanje pa upoštevati in izvajati v naj-
večji možni meri, saj so vedno namenjena le nam, za naše boljše po-
čutje.
V	ZELENJADNEM VRTU se nam priporoča, daje sočivje, ki je
godno za uživanje — solata, špinača, redkvica, čebula — najustrezne-
je zakopati in gredice na novo presejati. Ta ukrep je povsem razum-
ljiv, če poznamo biološko-kemični proces asimilacije lista, ki ima s ta-
ko veliko listno površino, kot je pri solati ali špinači, veliko absorbcij-
sko moč osvajanja ogljikovega dvokisa, pa tudi radioaktivnih prašnih
delcev iz zraka. Zato so listi solate in drugega doraščenega sočivja
prepojeni — kontaminirani — s temi prašnimi radioaktivnimi delci in
jih ni mogoče v celoti izprati, ker so v celicah in medceličnih prosto-
rih lista.
Pri setvi solate velja opozoriti, da že moramo izbirati sorte, ki so
manj občutljive na dolgi dan, da poleti pred oblikovanjem glav ne bo-
do pognale v cvet.
Če kupujemo sadike paradižnika, izberimo nižje in močne, če pa
smo dobili že pretegnjene, jih položimo poševno v izkopan jarek ta-
ko, da z zemljo zasipamo del stebla do prvih listov.
V	SADNEM VRTU bomo pri sadnih vrstah, ki imajo močno ve-
getacijo, koncem meseca že upogibali veje, oziroma poganjke, ki so
namenjeni rodnosti. Če so mlada drevesca preveč obremenjena s plo-
dovi, le-te preredčimo, da ne bi preveč oslabela in da obdržimo rav-
notežje med rastjo in rodnostjo.
V	nasadih, kjer želimo pridelati lepo in kakovostno sadje, mora-
mo v maju redno škropiti proti škrlupu. Škropimo le toliko, koliko je
nujno potrebno, zato spremljamo napovedi prognostične službe, ki
jih redno objavljajo po radiu in v dnevnem časopisju.
Plevelov pod drevesi ne uničujemo s herbicidi, temveč z zastirko,
to je pokošeno travo, ki jo polagamo na kolobarje, da tam trohni in
vzdržuje stalno vlago v tleh.
V	OKRASNEM VRTU nas v tem času bujna rRt trate priganja k
redni košnji. Zlasti na novo posejanih tratah ročno odstranjujemo
trajne širokolistne plevele, zlasti pa še plazeče.
Ko je prenehala nevarnost poznih spomladanskih slan in ko je
zemlja že dovolj topla, je čas sajenja levkoj, nageljnov, zajčkov, dalij,
gladijo!, cinij in mnogih drugih enoletnih cvetlic. Brž ko tulipani od-
cveto, stebla porežemo, liste pa pustimo, da se njih čebulice dobro
prehranjujejo.
Z žveplenimi pripravki preprečujemo širjenje pepelaste plesni na
vrtnicah, z insekticidi — kot je folimat — pa uničujemo uši.
Z redno nego rastlinja na vrtu bomo rastlinam pomagali, da bo-
do odpornejše na škodljive zunanje vplive, nam pa bodo vračale za-
dovoljstvo in prijetno ter zdravo počutje v njihovem okolju.
Miran GLUŠIČ, ing. agr.
Nevarnost onesnaženja še ni minila
TRI MESECE PO IZLITJU OLJA V HAJDINI
Tri mesece je tega, ko je pri os-
novni šoli v Hajdini prišlo do iz-
litja okoli 11.000 litrov kurilnega
olja iz podzemnega rezervoarja v
prodnato zemljo, v neposredni
bližini zajetja pitne vode v Skor-
bi. Da bi izvedeli kakšno je seda-
nje stanje, oziroma sanacija po
tej pravcati ekološki katastrofi,
smo za odgovor prosili Janeza
Belšaka, predsednika komiteja
za urbanizem, gradbeništvo in
komunalne zadeve pri SO Ptuj,
ki je povedal:
»Po treh mesecih ugotavlja-
mo, da je najhujša nevarnost za-
radi izlitja kurilnega olja v zem-
ljo že minila. Sicer še vedno kon-
trolirano črpamo pitno vodo iz
črpališča v Skorbi, vendar smo
28. aprila sprejeli sklep, da pre-
nehamo z izvajanjem posebnih
preventivnih ukrepov za zaščito
podtalnice. Mislim predvsem na
prenehanje črpanja podtalnice
izpod ježe v Studenčnico, s če-
mer smo seveda imeli velike stro-
ške. Še vedno pa kontroliramo
stanje gladin podtalnice na ob-
močju okoli OS Hajdina. V koli-
kor bi se pokazalo, da se gladina
podtalnice obrača proti studen-
cem, bi moralo Vodno gospodar-
sko podjetje nadaljevati s črpa-
njem pod ježo toliko časa, dokler
ne bi ustvarili ustreznega nivoja
gladine podtalnice usmerjene
proti Studenčnici. Poleg tega pa
črpamo pitno vodo še zmeraj v
zmanjšani količini, to je 80 litrov
v sekundi, kar predstavlja za
KGP velik problem, saj se pora-
ba vode sicer veča. Zaradi vsega
tega bomo v kratkem pričeli z
gradnjo novih vodnjakov na dru-
gih lokacijah, saj moramo zago-
toviti količinsko in kvalitetno no-
ve vire vode, da ne bi v poletnih
mesecih prihajalo do redukcije
pitne vode iz sedanjega mestne-
ga vodovoda.«
Vsekakor pa nevarnost za
onesnaženje sedanjih zajetij pit-
ne vode v Skorbi še ni mimo?
»Potencialna nevarnost za to
še vedno obstaja, zaradi tega še
naprej opravljamo redno kontro-
lo kvalitete pitne vode iz zajetij v
Skorbi, kontroliramo tudi stanje
gladin v teh vodnjakih, dokler ne
bo nesporno ugotovljeno, da je
nevarnost za onesnaženje čisto
minila. Analize pitne vode, ki jih
opravlja Zavod za zdravstveno
varstvo iz Maribora, so seveda
manj pogoste — le enkrat teden-
sko, kontrole gladin pa opravlja-
mo dnevno vsakih šest ur. V stal-
ni povezavi smo.tudi z Geolo-
škim zavodom iz Ljubljane, ki bo
v primeru kakršnih koli negativ-
nih sprememb ponovno zahteval
ustrezne ukrepe.«
Vse nas zanima, kakšen je v bi-
stvu vzrok razlitja kurilnega olja
iz podzemnega rezervoarja pn
OŠ Hajdina?
»Ustrezne komisije so pregle.
dale cisterno, ki je trenutno na
dvorišču ptujske enote, maribor-
ske Surovine. Ugotovljeno je bi.
lo, da je prišlo do izlitja zaradi
poškodbe cisterne. Ostalih po.
drobnejših vzrokov ne bi želel
komentirati, vsekakor pa na na-
šem območju ne bomo več dovo-
lili vkopavati rezervoarjev v zem-
ljo. Ne moremo si dovoliti, da se
kaj podobnega še pripeti.«
M. Ozmec
OBČANI!
S 1. junijem bo v Ptuju spet pričel delovati ŠTUDENTSKI SER-
VIS. Letos ni namenjen le za delo pri obrtnikih ali v tovarnah, temveč
tudi za opravljanje različnih del na vašem domu.
Ste dobili premog in nimate časa, da bi ga sami spravili v klet?
To je le eno izmed opravil, ki ga bomo opravili namesto vas.
Če želite zvedeti še več o delovanju študentskega servisa, nas po-
kličite na telefon 771-736, to je občinska konferenca ZSMS Ptuj, ka-
mor lahko pošljete tudi vaše ponudbe o delu. Od 1. junija dalje, ko bo
začel študentski servis z rednim delom, pa lahko svoje želje in ponud-
be pošljete po telefonu 773-110 ali pridete osebno v Klub mladih na
Titovem trgu (prek tržnice). Veseli vas bomo!
mladinci in študentje ptujske občine
Turistično društvo Ptuj
vabi na izlet
Izlet bo 31. maja 1986. Potovali bomo na vzhodno Štajer-
sko, kjer si bomo ogledali dve cvetlični vasi v letoviškem kraju
Pollau, obnovljeni renesančni grad Herberstein pri Hartbergu in
Deželno razstavo v njem: »Štajerska—zgodovinski in kulturni
razvoj od prazgodovine do danes.«
Odhod iz Ptuja bo ob 6.30 izpred pošte (Trg Svobode).
Peljali se bomo prek Slovenskih goric do Cmureka, kjer bo
krajši postanek. Pot nas bo dalje vodila po najlepših krajih zele-
ne Štajerske mimo znamenitega letovišča Bad Gleichenberg,
mogočnega gradu Riegersburg do cvetlične vasi. Tu bi bil opol-
danski počitek za okrepčilo.
Ob 15. uri si bomo ogledali grad Herberstein in razstavo v
njem. Zatem pa se bomo prek Gradca skozi Šentilj vrnili domov.
Vabimo člane društva in druge ljubitelje naravnih lepot in
kulturno-zgodovinskih znamenitosti, da se udeležijo izleta. Pri-
jave sprejemamo v Turist biroju, Trg Svobode 4, do 23. maja ozi-
roma do zasedbe avtobusa.
Cena vožnje je 1800 dinarjev, vstopnina za ogled razstave
pa 30 Sch. po osebi.	Turistično društvo
Vsak mora imeti tudi veljaven potni list.	PTUJ
Turizem smo ljudje
Slovenija ima na relativno majhnem zemljepis-
nem prostoru izredne naravne, etnološke, kulturne
in gospodarske možnosti za razvoj turizma. Slove-
nija ima planine, gozdove, jezera, reke, morje, kra-
ške jame, vinograde, sadovnjake, mesta, zdravili-
šča . . ., ki jih lahko poveže v enovit turistični izde-
lek.
Turizem je najbolj povezovalna družbeno go-
spodarska dejavnost, ki usklajuje širok krog go-
spodarskih panog, omogoča zaposlitev in doho-
dek množici prebivalstva. In ravno ljudje so tisti,
brez katerih ne moremo nadalje razvijati turisti-
čnih storitev in ne moremo postati turistična deže-
la.
Zato je vsem nam v začetku letošnje sezone na-
menjena akcija Turizem smo ljudje, ki nas naj
spodbudi k prepričanju, da smo vsi prebivalci Slo-
venije tudi turistični delavci.
Prva sporočila, namenjena domači javnosti, so
se že pričela s filmom Gostje prihajajo, kjer priha-
ja po zaviti cesti možakar z lestvijo in barvo do
prazne table ob cesti. Med tem, ko piše v več jezi-
kih besede dobrodošlice, vidimo, na filmu, kako
se ljudje pripravljajo na turistično sezono. Ob po-
pevki Moja dežela se nam bo gotovo porodilo
vprašanje, smo pri nas v Ptuju že očistili mesto,
uredili ceste in poti, popestrili gostinsko ponudbo,
poskrbeli za spominke, kaj s kulturno zgodovin-
skimi spomeniki, bomo organizirali kakšne prire-
ditve? Vprašanj je gotovo še več.
Na temo Turizem smo ljudje je posnetih še ne-
kaj filmov z zgodbicami, ki izžarevajo prijaznost
in človeško naklonjenost.
V	slovenskih časopisih bodo izhajali oglasi, v
katerih bomo prebirali godrnjava razmišljanja go-
stilničarja in gosta, branjevke in kupca, voznika
avtobusa in potnika, jtd. Za jezo in prijaznost sta
vedno potrebna dva. Če želimo biti dobrodošli, je
treba kdaj pomisliti še na koga in ne le nase.
Ob raznih barvnih oglasih bo pisalo, da niso le
uniforme, napisi, žigi ali oznake tisti, ki nam po-
lepšajo ali zagrenijo življenje.
V	akcijo bo vključena tudi serija radijskih ogla-
sov z zgodbicami iz vsakdanjega življenja, v kate-
rih se ljudje čudijo dogodkom, v katerih se človek
počuti dobrodošel. Dejstvo je, da se bodo naši
gostje počutili dobrodošle, če si bomo dobrodošli
sami.
Prisluhnimo, poglejmo, prečitajmo sporočila o
pomembnosti turistične storitve za gospodarski
razvoj Slovenije in upoštevajmo napotke, kako se
lahko vsakdo izmed nas znajde v vlogi dobrega
gostitelja.
In ne pozabite, Slovenija je moja dežela, mi smo
njeni ljudje. Turizem smo ljudje.
Irena KOVAČIČ
Haloška
planinska
pot
Haloška planinska pot je eden
od prijetnih načinov spoznava-
nja Haloz, tega odročnega, a pre-
lepega dela slovenske dežele.
Haloze, kot zadnji konec Kara-
vank, se začenjajo pri Makolah
in se vlečejo v sorazmerno ozki
progi (10 do 6 km) v smeri JZ —
SV do Goričaka na slovensko-hr-
vaški meji. Dolžina celotnega
pogorja je 31 km zračne črte.
Pogorje je izredno razgibano,
slemena se dvigajo od severa
proti jugu, poselitev je slemen-
ska, še vedno manjka zdrave pit-
ne vode. Kljub bogati zgodovin-
ski preteklosti, ki se nekako pre-
trga v 19. stoletju, spadajo Halo-
ze danes med manj razvita pod-
ročja.
22 ur nepretrgane hoje nas po-
pelje od Borla, do Sv. Ane, čez
Vrbanjšak (412 m), Hrastovec
(najboljša vina), na Gorenjski
vrh, Brezovec in v Cirkulane, na-
to na Gradiški Hum in Gradi-
ščak (kmečki turizem Emeršič),
preko potoka Psičine na Varejski
breg. Dravinjski vrh in v Podleh-
nik, preko Gorce v Doleno in na
Janški vrh, v Naraplje, čez Jelo-
vice k Sv. Bolfenku na Kupčinji
vrh in nato na Donačko goro
(882 m, planinski dom).
Haloška planinska pot je mar-
kirana, ima 11 kontrolnih točk in
vodnik-dnevnik s podrobnim
opisom poti. Vodnik je na voljo
pri Planinskem društvu Ptuj in
pri Turističnem društvu Ptuj.
Pojdite po haloški poti in spo-
znali boste pokrajino, favno, flo-
ro, ljudi, ki tu žive in tiste, ki sem
le prihajajo, spoznali boste vino-
rodne Haloze, gozdnate Haloze
in čudovito Donačko goro. S ha-
loških slemenov — planinska
pot namreč pelje ves čas po njih,
boste videli hrvaško stran, rodo-
vitno Ptujsko polje, akumulacij-
sko jezero HE Formin, Dravsko
polje, Pohorje in Slovenske gori-'
ce.
Pot je privlačna in lepa v vseh
letnih časih. Čudovito je hoditi
po mehkem snegu med bukvami
in se povzpeti na Janški vrh
(461 m), od koder je čudovit raz^
gled tja do Ptujske gore. Nežno
zelenje prebujajoče se pomladi
je najlepše v sadovnjakih. Žar
poletnega sonca toči znoj vino-
gradnikov in hkrati prispeva, da
bo jesen še bolj čudovita
Turisti in planinci.— s seboj
vzemite nekaj hrane in vode, vi-
na in prijaznosti boste dobili na
poti dovolj. Pa srečno pot!
Planinsko društvo Ptuj
Stanje prometne varnosti je
zaskrbljujoče
Letošnje leto je proglašeno za
leto varnosti prometa v Evropi,
zato so se pri občinskem svetu za
preventivo in vzgojo v cestnem
prometu v Ptuju odločili, da
spodbudijo vse dejavnike pro-
metne varnosti k doslednejšemu
spoštovanju cestno-prometnih
predpisov in k varnejši vožnji.
Zato bodo izvedli vrsto preven-
tivnih akcij, v sodelovanju s po-
stajo milice v Ptuju, člani AMD
in ZŠAM pa bodo nadaljevali z
že ustaljenimi preventivnimi teh-
ničnimi pregledi v Agisovih ser-
visih.
S stanjem prometne varnosti
pri nas ne moremo biti zadovolj-
ni. Za primerjavo naj povemo,
da smo v Jugoslaviji v primerjavi
z ostalimi evropskimi državami
na samem dnu, saj imamo na
prevoženih 100 milijonov kilo-
metrov kar 18,5 smrtnih žrtev
prometnih nesreč. V sosednji Av-
striji jih imajo na primer 5,7, na
Norveškem pa le 2,2. Jasno je to-
rej, da ceste pri nas zahtevajo
preveč smrtnih žrtev, zato je
skrajni čas, da z vsestransko ak-
cijo spremenimo odnos ljudi do
področja prometne varnosti, kot
dela družbene samozaščite.
Podatki kažejo, da tudi v Slo-
veniji primerjalni rezultati niso
nič ugodnejši, še slabše pa je s
podatki za ptujsko občino, saj je
očitno, da stanje prometne var-
nosti nazaduje. Na splošno velja
ugotovitev, da je bila v letu 1985
v ptujski občini prometna var-
nost bistveno poslabšana; podat-
ki za prvo trimesečje letošnjega
leta pa kažejo na delno izboljša-
nje stanja, še zmeraj pa smo v
primerjavi z ostalimi slovenskimi
občinami na samem dnu.
Namesnik komandirja postaje
milice v Ptuju Jože Hutinski je
povedal, da smo imeli prve tri
mesece letošnjega leta na območ-
ju občine 29 prometnih nesreč,
medtem ko jih je bilo lani 38. Tu-
di posledice so bile lažje, poseb-
no razveseljiva pa je ugotovitev,
da letošnje prve tri mesece v ne-
srečah ni bil udeležen noben
otrok. Žal pa so kljub temu šte-
vilke spet črne, saj smo imeli v
letošnjih nesrečah dve smrtni žr-
tvi (lani 4), huje telesno poško-
dovanih je bilo letos za 4 prime-
re več kot v istem obdobju lani,
lažje poškodovanih pa je bilo 21
oseb.
Med vzroki nesreč je še zmeraj
na prvem mestu neprimerna hi-
trost voznikov, na drugem mestu
je izsiljevanje prednosti, na tret-
jem nepravilna stran vožnje, na
četrtem pa vinjenost, potem pa
še razne nepravilnosti pri usta-
vljanju vozil, prekratka varno-
stna razdalja in podobno.
Med povzročitelji prometnih
nezgod so na prvem mestu vozni-
ki avtomobilov, na drugem voz-
niki tovornih avtomobilov, za-
tem avtobusov, traktorjev, koles
z motorjev in kolesarji na zad-
njem mestu.
Iz analize prometnih nesreč je
tudi razvidno, da jih je bilo naj-
več v naseljenih krajih ter med
deseto in štirinajsto uro. In še to,
najpogosteje prihaja do nesreč
ob ponedeljkih, zatem ob petkih,
sredah, sobotah, itd; najmanj ne-
sreč pa je ob nedeljah. Ce gremo
še naprej v primerjavo med letni-
mi časi, potem je nesporna ugo-
tovitev, da je največ nesreč med
počitnicami, oziroma letnimi od-
dihi, torej poleti. Takrat so ljudje
preveč sproščeni in premalo po-
zorni na dogajanje na cesti in ob
njej. Zaskrbljujoča je tudi ugoto-
vitev, da je med vinjenimi vozni-
ki vse več mladih ljudi.
Med vzroki pa so poleg tistih
subjektivne narave žal v ptujski
občini vse bolj prisotni tudi vzro-
ki objektivne narave. Uganili ste,
gre namreč za izredno slabo sta-
nje cest, ki je na samem robu
varne vožnje. Skrajni čas je torej,
da se na tem področju zadeve
korenito spremenijo.
M. Ozmec
TEDNIK ~15- mai
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 5
Mladi matematiki
19. aprila je bilo na OŠ Olga Meglič Ptuj občinsko tekmovanje
mladih matematikov. Tekmovanja se je udeležilo 15 osnovnih šol
ptujske občine. Tekmovali so učenci 6., 7. in 8. razreda. Vseh tekmo-
valcev je bilo 125, od tega je 50 učencev osvojilo srebrno Vegovo pri-
znanje.
Med 6. razredi so bili najboljši: Vlado Durica (OŠ Franc Osoj-
nik), Matejka Antolič, Lidija Horvat (obe OŠ Gorišnica), Tomaž Per-
nat, Mojca Peršoh (oba OS Cirkovce) itd. Med 7. razredi: Tone Hor-
vat (OŠ Gorišnica), Branko Jurič, Peter Kolar (oba OŠ Tone Žnida-
rič), Romana Ercegovič (OŠ Olga Meglič) itd.
Med 8. razredi: Veronika Trunk (OS Gorišnica), Vasja Robin,
Zdenka Zemljarič (oba OŠ Žnidarič), Gregor Petrovič (OŠ Dornava)
itd.
Učenci 7. in 8. razreda se bodo 17. maja v Mariboru udeležili re-
publiškega tekmovanja. Želimo jim veliko uspeha in čim boljšo uvr-
stitev!
Olga Zupanič
S plejboji na republiško
srečanje
Z igro Življenje podeželskih plejbojev so se člani ptujskega gle-
dališkega ansambla uvrstili na republiško srečanje gledaliških skupin,
ki bo od 21. do 24. maja v Novem mestu. Že sama uvrstitev med naj-
boljše v Sloveniji je priznanje za razmeroma mladi gledališki ansam-
bel, ki ga vodi Branka Bezeljak-Glazer. Predstavitev Ptujčanov bo v
sredo, 21. maja ob 12. uri.
V soboto bo v Novem mestu tudi skupščina združenja gledali-
ških skupin Slovenije, vsak dan pa še okrogle mize o gledališkem
ustvarjanju na Slovenskem. Ptujčanom želimo veliko uspeha.
mš
Madžarski pevci
Ptujčanom
Na povabilo Komornega moškega zbora iz Ptuja je v petek, 9.
maja, v Narodnem domu nastopil Moški pevski zbor Svoboda, ki de-
luje v okviru Zadružne zveze lahke industrije v Budimpešti. Zbor je
bil ustanovljen že leta 1919 in se potemtakem ne ponaša le z dolgolet-
no tradicijo v neprekinjenem delovanju, temveč tudi v pogostih nasto-
pih v tujini, zlasti v socialističnih deželah. V Ptuju so se madžarski
gostje številčnemu, a tudi hvaležnemu občinstvu predstavili s celove-
černim koncertom, razdeljenim v dva dela. V prvem so prepevali dela
madžarskih skladateljev predvsem Zoltana Kodalyja, Karai Jožefa in
Franca Liszta, medtem ko so drugi del namenili odlomkom iz znanih
oper Mozarta, Schuberta in Verdija. Zbor je na klavirju spremljala
profesorica Agnes Toth, ki se je v začetku drugega dela s skladbami
Chopina in Liszta predstavila kot zelo dobra solistka.
C
Madžarski pevci med koncertom v dvorani Narodnega doma v Ptuju
(foto: M. Ozmec)
Mladi pevci iz Srednješolskega
centra v Franciji
Nedavno gostovanje mešane-
ga pevskega zbora Srednješol-
skega centra Ptuj v Vierzonu v
Franciji, 200 kilometrov jugoza-
hodno od Pariza, je bilo po pisa-
nju tamkajšnjih časopisov zelo
uspešno. Mladi pevci iz Ptuja so
se predstavili na skupno osmih
koncertih, ki so bili zelo dobro
obiskani. Še letos pa bodo imeli
v gosteh mlade pevce in godbe-
nike iz Francije, ki bodo odprli
ptujska kulturna srečanja.
O gostovanju ptujskih pevcev
v Vierzonu nam je dirigentka
Darja KOTER povedala:
»Naš mentor, ki prihaja vsak
teden v Ptuj in ki spremlja pou-
čevanje francoskega jezika v
družboslovni usmeritvi, nas je se-
znanil z nekaterimi naslovi zbo-
rov, ki bi ustrezali po kakovosti
in sestavi našemu zboru. Nato
smo prek francoskega kulturne-
ga centra vzpostavili stike z zbo-
rom v Vierzonu, ki je takoj izra-
zil željo po takšnem sodelovanju.
Lani je dirigent tega zbora, ki
ima v svoji sestavi tudi pihalni
orkester, prišel k nam na pogo-
vore in takrat smo se domenili,
da bo gostovanje letos, v mesecu
aprilu.
Pot seveda veliko stane in tudi
pri nas se je zataknilo pri finan-
cah, zato smo se morali znajti.
Del sredstev za vožnjo smo zbra-
li sami, vsak mesec nekaj, da
učencem ni bilo potrebno prina-
šati naenkrat večje vsote denarja.
V glavnem pa so nam pomagali
skupščina občine Ptuj, sindikat,
kulturna skupnost, Zveza kultur-
nih organizacij občine Ptuj, OK
ZKS, republiški komite za kultu-
ro ter ptujsko združeno delo.
Končnega obračuna še nismo na-
redili, upam pa, da bomo stroške
zmogli in da nam bo priskočila
na pomoč tudi šola, če bo po-
trebno.
Stroške za avtobus smo pokrili
sami, stroške za prehrano in sta-
novanje pa naši gostitelji. Sprem-
ljevalci in učenci, skupno nas je
bilo 55, smo bili porazdeljeni k
družinam, kjer smo imeli preno-
čišče in hrano, tako da s tem ni-
smo imeli nobenih stroškov.
V petih dneh, kolikor smo bili
v Franciji, oziroma v Vierzonu,
smo imeli pet manjših in tri večje
koncerte. Osrednji pa je bil v po-
častitev 1. maja v Vierzonu sku-
paj z njihovim pevskim zborom
in orkestrom. Zapeli smo šest-
najst pesmi. Ta koncert je bil res-
nično pravo doživetje, saj nismo
pričakovali tolikšnega odziva na
našo slovensko pesem. Ganjeni
smo bili do solz, ko je na koncu
koncerta dobil vsak naš pevec po
več šopkov cvetja.
Peli smo umetne in ljudske pe-
smi, začeli pa smo s slovensko
»Oj, kukavca je kukala, s katero
smo-pozdravili več kot 600 po-
slušalcev.«
Pihalni orkester in mešani pev-
ski zbor iz Vierzona bosta vrnila
obisk ptujskim pevcem od 23. do
28. avgusta, v torek, 26. avgusta
pa bo osrednja prireditev v okvi-
ru kulturnih srečanj. Naj k temu
dodamo še, da so bili naši pevci
v Franciji prisrčno in toplo spre-
jeti in da so se — kot pravijo —
. počutili tako, kot da se že izred-
no dolgo poznajo. Koncerta pa
se je udeležil tudi jugoslovanski
ambasador v Parizu Boris Šnu-
derl, župan mesta Vierzon, ne-
kdanji francoski minister za kul-
turo in šport ter člani mestnega
sveta. Zupan pa je za ptujske
pevce pripravil tudi posebni
sprejem.	mš
Mešani pevski zbor Srednješolskega centra iz Ptuja.
Foto: F. Langerholc
Dirigentka Darja Koter. V ozadju spominčka na gostovanje v Vierzonu.
Foto: mš
NOVO VODSTVO KULTURNE
SKUPNOSTI
Delegati na prvi skupščini Kulturne skupnosti
občine Ptuj so odločili, da bodo imeli poslej dele-
gata iz vsake krajevne skupnosti. To pomeni, da se
zbor uporabnikov povečuje za 23 delegatskih mest
in bo štel 73 delegatov, zbor izvajalcev pa tudi na-
dalje 6 delegatov.
V zvezi s povečevanjem števila delegatov v zbo-
ru uporabnikov je bilo veliko dilem, zlasti — kako
bo s sklepčnostjo skupščine za katero je že sedaj
bilo potrebno iskati delegate po telefonu, sicer bi
marsikateri sklic ponavljali in s tem povečevali
stroške. Na drugi strani pa občani menijo, da kon-
ference slabo delajo, da jih pogosto ne sklicujejo
in da imajo prek njih premajhen vpliv na delo
skupščine in skupnosti. Skratka sklep je tak, o re-
zultatu pa bomo lahko govorili že po sklicu druge
seje skupščine, ki bo pod novim vodstvom in s po-
večanim številom delegatov.
Sicer pa je prva skupščina potekala v znamenju
volitev novih funkcionarjev, odborov in drugih or-
ganov skupščine kulturne skupnosti. Za predsed-
nico je bila izvoljena TANJA MEŠKO-TONEJC,
za njenega namestnika Darko FERLINC, za pred-
sednika zbora uporabnikov Jovo TARBUK, za na-
mestnika pa Bojan ZAVEC. Zbor izvajalcev bo v
naslednjem mandatu vodil Mišo DAMIŠ, njegova
namestnica pa bo Nineta Urbančič-ČUČEK. Stro-
kovno delo v skupnosti bo še naprej opravljala
Nataša VODUŠEK.
mš
TRSPTIH
0 PRIMOŽU
TRUBARJU
Ekipa RTV Ljubljana, ki pod
režiserskim vodstvom Andreja
Stojana snema Triptih o Primožu
Trubarju — očetu slovenske
književnosti — je pod kraj minu-
lega meseca posnela nekaj ka-
drov tudi na Ptuju. Za prizorišče
so si izbrali dvorišče gotske hiše
na Prešernovi, za nastopajoče pa
Milojko Aličevo z vnukom Gre-
gorjem in Janeza Petroviča —
hišnika Pokrajinskega muzeja.
Besedilo in foto: I. C.
franc fideršek
delegat nace
zgodba o aktivistih
v letu 1945
47
Drčar je naštel še nekaj drugih »reakcionarnih« delegatov, ki jih
bo treba zamenjati. Dogovorili so se, da je nalogo treba izpeljati na
zborih volilcev, ki morajo biti dobro pripravljeni. Predvsem je treba
obravnavati program OF, komasacije ljudskih odborov, vprašanja za-
družništva in izvedbe agrarne reforme, ob tem pa nevsiljeno izpeljati
tudi razrešitev delegata in izvolitev novega.
Nace si zaradi zamenjave delegata v Nadolah ni delal skrbi. Ve-
del je, da Štefana ljudje ne jemljejo preveč resno. Na okrajnem OF
odboru se je tudi dogovoril za drugega kandidata.
Franček, tajnik KLO Nadole, ki je bil sočasno tudi sekretar OF,
je obe funkciji tudi praktično izrabljal in jih združeval. V nedeljo zju-
traj je v Žetalah objavil razglas, da bo »popoldne ob treh pri Potočni-
ku' v Marinji vasi zelo važen sestanek. Govorili bodo o novi ustavi Ju-
goslavije in o drugih pomembnih rečeh. Po sestanku pa bo delitev ži-
vilskih nakaznic.«
Zavoljo slednjega je prišel popoldne na sestanek po en član sko-
raj od vsake hiše. V precej prostorni kmečki izbi se je nagnetlo čez 50
ljudi. Zamudniki so pri odprtih vratih stali v veži.
Nace je Frančku obljubil, da bo prišel na ta sestanek, vendar ga
še ni bilo. Ljudje so bili nestrpni, zato je Franček začel tolmačiti osnu-
tek ustave kar sam. Poslužil se je tistega, kar je o ustavi slišal v upra-
vno-političnem tečaju, nekatere bolj zanimive člene pa je iz osnutka
ustave kar prebral.
Ljudje so poslušali z zanimanjem, saj so razmeroma malo brali
časnike in še to predvsem Kmečki glas, zato jim je bila večina stvari,
ki so jih slišali, nova. Tudi spraševali so to in ono, bolj tisto, kar so
Pač sami dojeli, zlasti glede privatne lastnine, vere in cerkvene zemlje,
Po kateri že sedaj sega država.
Prav tedaj je prišel. Nace skupaj z bratom, pri katerem se je neko-
■>ko predolgo zadržal.
Ker seje vprašanje glede cerkvene zemlje bolj nanašalo na agrar-
no reformo, kot na ustavo, je Nace spregovoril o agrarni reformi. Za-
kon o agrarni reformi točno določa, koliko zemlje sme obdržati posa-
mezno župnišče, posamezni samostan, vsa druga cerkvena zemlja pa
pride v agrarni sklad, enako kot zemlja veleposestnikov in drugih ta-
kih, ki je sami ne obdelujejo. »Zemljo tistemu, ki jo potrebuje — zem-
ljo tistemu, ki jo obdeluje!« je ponovil takrat povsod prisotno parolo.
Povedal je še, da v Žetalah že obstaja odbor agrarnih interesen-
tov, žal pa v njem ni nobenega interesenta iz Nadol, čeprav bi si mar-
sikateri to zaslužil s svojim sodelovanjem v NOB. Glavni agrarni
sklad predstavljata zaplenjeni posestvi — Filipičevo v Žetalah in Stra-
šilovo v Dobrini. Vse drugo so manjše parcele, tudi krpe vinogradov,
ki so last posameznih podružničnih cerkva in so z njimi doslej upra-
vljali cerkveni ključarji.
S svojim prepričevanjem je spodbudil nekatere kočarje, da so se
prijavili za agrarne interesente, čeprav s precejšnjo bojaznijo, »kaj bo,
če se oblast spremeni?« To bojazen sta Nace in Franček odločno za-
vračala. »Take parole širi reakcija v svojem onemoglem besu, ko je na
volitvah po vsej Jugoslaviji tako klavrno propadla!« je dejal Nace . . .
»Bog daj tvojim besedam hasek, nam pa zemljo!« je zaklical
Lojz, ki se je med prvimi prijavil med interesente, računajoč, da bo
dobil del Filipičevega brega v Krajnšeku. »Ne samo zemljo, tudi de-
nar revežem!« ga je dopolnil Maks.
Ti vmesni klici so med ljudi vnesli sproščenost. Celo tiste, ki so
prišli na sestanek samo zaradi delitve živilskih kart je pritegnilo. Za-
čeli so govoriti in se šaliti kar počez.
Predno so s sestankom končali je Nace obrazložil še primer dele-
gata Štefana, ki na okrajni skupščini dela nam vsem skupaj težave.
Predlagal je, da ga ljudje na zboru razrešijo in izvolijo drugega dele-
gata. Nekateri so se s tem strinjali, gospodinja Anika pa je dejala:
»Mi smo Štefana izvolili in nam mora poročati. Škoda, da danes
ni prišel. Najprej bi radi slišali njega, potem bomo odločali, če bo po-
trebno.«
Z njenim predlogom so se vsi strinjali. Sklenili so, da bodo o tem
sklepali prihodnji mesec. Strinjali so se s predlogom, da se bodo na
zboru volilcev ali sestanku članov OF sestali vsak mesec takrat, ko
bodo delili živilske nakaznice. Tako lahko vse opravijo z eno potjo.
To prakso so potem uspešno izvajali skoraj eno leto (tudi še po
združitvi v KLO Žetale).
Na naslednjem zboru, bil je že v januarju 1946, ni bilo Načeta.
Prišel pa je novi aktivist iz okraja Mirko Zupanič, sicer uslužbenec na
odseku za trgovino in preskrbo.
Delegat Štefan je živahno in gostobesedno poročal, kaj vse jim je
»onim na okraju« povedal, in da je že računal s tem, da se ga bodo
hoteli znebiti. »Veste, takih, ki jim upajo povedati v obraz tisto, kar
jim gre, nimajo radi« — je končal svoje »poročilo« delegat Štefan.
Za njim je spregovoril aktivist Mirko, ki ni izbiral besed in ostro
ožigosal nastop Štefana na zasedanju okrajne skupščine. Potem je
predlagal, da se Štefana razreši in namesto njega izvoli za delegata
Frančka.
»Njega ia, ki jim bo samo kimal in ne bo upal nič povedati« se je
spet oglasil Štefan.
»Mi rabimo takega delegata, ki nam bo znal zrihtati karte in na-
kaznice in znal za nas zastaviti dobro besedo, da nas oblast ne bo pre-
več gulila« — je rekla Liza in precej glasov ji je pritrdilo.
Potem so Frančka z javnim glasovanjem izvolili za delegata. Pro-
ti je glasoval le Štefan, ki potem še dolgo ni mogel pozabiti, da ljudje
tako malo cenijo njegove sposobnosti, ki jih je izpričal celo v graškem
deželnem zboru.
OB KONCU LETA 1945
Pred novim letom 1946 je bil Nace spet na seji okrajnega odbora
OF na Ptuju. Ocenili so dotedanje delo in se pogovorili o napakah,
pretresli kader, ki je v sestavi novega upravnega aparata na okraju, se
pogovorili o izvedbi agrarne reforme, o pomoči sindikatom, mladini,
AFZ in nazadnje o boju proti špekulaciji. Na seji je sodeloval tudi
tov. Kristl (Tone Ulrih) iz okrožja.
O delu in napakah je bilo ponovljenega veliko tistega, kar je Na-
ce slišal že na prejšnjih sejah. Kljub temu si je Nace nekaj stavkov za-
pisal:
»Naši odbori OF na terenu nimajo jasnih perspektiv. Nižji sloji
so premalo osveščeni. Nemškutarji in večji špekulanti nemoteno vrše
svoje razdiralno delo. Časopisje prihaja prepozno in neredno, vzrok
je v slabih prometnih zvezah. Privatni trgovci špekulirajo in nastopa-
jo proti zadrugam. Imeti moramo dobro zgrajeno OF. Aktivisti so se
preveč odtegnili od vasi, moramo se bolj približati ljudem. Aktivisti
preveč radi zahajajo med ljudi v vojaških uniformah. Narodna milica
naj sodeluje na vseh sestankih. Narodna milica je ugotovila, da celo-
tni narod, z redkimi izjemami, sabotira gospodarstvo. Notranji odsek
je izsledil pri mlinarju in posestniku na Sp. Bregu 6 glav goveda, 9
svinj, en osebni in en tovorni avtomobil, kar vse ni bilo prijavljeno. V
bivši trgovini Cvikl se snuje državni sektor z manufakturo, galanterijo
in konfekcijo. Z odkupom žita se še ni pričelo, ker ministrstvo še ni
poslalo pismenega naloga, verjetno bo moral ptujski okraj oddati
okoli 45 vagonov žita. Ljudstvo je dobilo več zaupanja v oblast, ker je
bila plačana živina, ki je bila vzeta v maju in juniju. Reakcija je mobi-
lizirala vse obrtnike in vaške gostilničarje v borbo zoper izvedbo
agrarne reforme.«
Konec prihodnjič
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
15. maj 1986 - TEDNIK
DELEGAT
lujzek
Dober den no lepo pozdrovljeni. Še posebno listi, ki se vas je radioa-
ktivno žarčenje prijelo. Jaz sen že od negi negda radio-aktiven, saj, saj če
man le cajt, fort naprej radio poslušan, tele pa sen pre zato, ker rad tele-
vizijo gledan. Je pa bilo zanimivo tote prejšnje radioaktivne dneve: če si
posluša radio ali pa televizijo Ljubljana, je bilo rečeno: ne jej te solate, ne
hodite po dežji, deca no nosečnice naj se zadržujejo v zaprtih prostorih,
ne pasite krov, ne pijte njihovega mleka . .. Radio no televizija Zagreb
pa sta igrala drugačne melodije: jeste opasno ali nečemo umreti, peri i
jedi solato, ima poteškoča ali problema nema. Če si posluša Avstrijce, so
bila poročila no navodila drugačna. Podobno se je tudi v cajtngah doga-
jalo. Vsoki stručnjak je meja drgačno teorijo, narod pa znajdi se, poslu-
šaj radio no bodi aktiven. Obnošali smo se čista po jugoslovansko: vsoki
organ je meja svojo radiacijo, vsoki svoje ukrepe, — vse s ciljem, da nas
nič ne sme presenetiti. Če nas je kaj presenetilo ali ne, to bomo vidli šele
čez por let, saj ma tota radiacija tek na duge proge.
Pa pustimo tote zadeve no še malo kaj drugega poglednimo: kak ste
mi kaj dan zmoge no praznik osvoboditve proslavili. Tudi v naši vasi smo
veselico naredili no se prav lepo meli. Ko smo se tak za okroglo mizo s
štirimi vogli pogučovali, smo prišli do zaključka, da je prav no koristno,
da se spunimo vseh pomembnih jubilejov no zgodovinskih mejnikov, da
pa moramo med številnimi prozniki tudi še kaj delati. Drgačik bomo me-
li še vejkše »proznike« v držovni bilanci, pa tudi v družinskih proračunih
bodo še vejkše luknje.
Zadosti za gnes. Cajta je tudi boj malo, saj moren iti krompir oko-
pat no kolovratske hrošče lovit. Saj rečen: Amerikanci so nam kolorada-
re poslali, Rusi pa radioaktivnost. Tak nas obojni radi imajo. Srečno.
Vaš koloradsko aktiven LUJZ.
Delovna akcija
v Janežovcih
Blizu 50 lovcev iz lovske družine Destrnik in prav toliko kraja-
nov se je zbralo ob koncu aprila na delovni akciji v Janežovcih, s ka-
tero so izpolnili nalogo, ki so si jo zadali že pred časom. Ob cesti pro-
ti nekdanji opekarni, oziroma glinokopu, so zasadili alejo s 86 dreve-
si. Na tem območju pa bi radi v prihodnje uredili tudi otroško igrišče
in nekatere druge objekte za rekreacijo. Pravijo, da bo njihova osred-
nja akcija, da skupaj s krajevno skupnostjo in v okviru prostovoljnih
delovnih akcij sanirajo nekdanji glinokop, ker bi radi na tem mestu
uredili naravni rezervat za divje race, svoj interes pa bi lahko našli tu-
di ribiči.
Še vedno pa krajani odločno odklanjajo, da bi ta predel postal
občinsko smetišče, ker bodo vsako tako morebitno namero odločno
preprečili.
mš
Zasajena drevesa v aleji v Janežovcih.	Foto: mš
In za konec še skupni posnetek po prostovoljni delovni akciji. Foto: mš
VELIKA NEDELJA
Delovno
in slovesno ob 8.
krajevnem prazniku
Program praznovanja je bil pe-
ster in bogat in to kljub temu, da
so se odločili za skromnejše
praznovanje, ker bodo letos še
enkrat praznovali in sicer jeseni,
ko bo 750-letnica kraja oziroma
župnije. Takrat bodo organizirali
tudi znanstveno posvetovanje o
zgodovini, umetnosti in kulturi
Velike Nedelje. Novo vsebino
naj bi dobil tudi grad, kjer bodo
del namenili za muzejsko zbirko
(eksponate že imajo), del za zgo-
dovinski arhiv, medtem ko je sa-
nacija po požaru že zaključena
(zahodna stran z dvema stolpo-
ma). Prav tako želijo skrčiti števi-
lo grajskih stanovanj.
Kraj ima okrog 2500 prebival-
cev v enajstih naseljih. Povsod
pa je zaslediti razvejano kultur-
no, športno, nasploh društveno
dejavnost. Aktivno delajo tri ga-
silska društva, prosvetno dru-
štvo, lovci in društvo upokojen-
cev. Del tega so predstavili tudi
na osmem krajevnem prazniku,
ki so ga posvetili še 27. aprilu —
dnevu OF, mednarodnemu de-
lavskemu prazniku — prvem ma-
ju in prazniku osvoboditve — 9.
maju. S prireditvami so pričeli 8.
maja, ko sta se predstavila otro-
ški in pionirski zbor OŠ Velika
Nedelja. Naslednji dan je gosto-
valo Prosvetno društvo iz Smihe-
Trgovino že gradijo
Pomembna pridobitev ob krajevnem prazniku — novo gasilsko vozilo s
topom.	slike: L. Kotar
Gimnastično
društvo Ptuj
Na pobudo nekdanjih telovad-
cev in trenerjev je bilo v sredo, 7.
maja, ustanovljeno Gimnastično
društvo Ptuj. Na ustanovnem se-
stanku so izvolili organe društva,
predsednik je Janez Mršek, spre-
jeli pravila in strokovni program
društva ter sklep o včlanitvi v
Zvezo telesnokulturnih organiza-
cij občine Ptuj in Gimnastično
zvezo Slovenije. Predstavniki
obeh organizacij so se udeležili
tega sestanka in z veseljem spre-
jeli pobudo o ustanovitvi dru-
štva.
Na ustanovnem sestanku se je
okrog 40 udeležencev dogovori-
lo, da bodo člani društva plače-
vali letno članarino, ki je za čla-
ne do 12. leta starosti 500 dinar-
jev, za ostale pa 1000 dinarjev.
Ker se je že pred ustanovnim se-
stankom sestala trenersko in sod-
niška komisija, so že izdelali ur-
nik vadbe z željo, da bi čimprej
pričeli z aktivnostmi. Predšolski
otroci bodo lahko vadili vsak po-
nedeljek in četrtek od 16. do
17.30 ure, mlajši pionirji od
17.30 do 19. ure, starejši pionirji
od 19. do 20.30 ure in mladinci
od 20.30 do 22. ure. Mlajše pio-
nirke bodo vadile vsak torek in
petek od 16. do 17.30 ure, starej-
še pionirke od 17.30 do 19. ure,
mladinke od 19. do 20.30 ure in
članice od 20.30 do 22. ure.
Prijave niso potrebne, glede
na vašo starost se pridružite sku-
pini, ki ima vadbo ob napoveda-
nem dnevu in uri, potrebujete pa
seveda ustrezno športno opremo.
Dodamo naj še, da je vadba za
članice in člane rekreativna. Si-
cer pa so cilji Gimnastičnega
društva Ptuj naslednji: razvijanje
psihomotoričnih sposobnosti
otrok, nuditi otrokom in odra-
slim možnosti za smotrno izrabo
prostega časa, utrjevanje zdravja
in obrambnih sposobnosti in ta-
ko dalje. Da bo delo društva čim
bolje organizirano in strokovno,
bo skrbel strokovni svet, ki ga se-
stavljajo trenerska in sodniška
komisija, zdravniška komisija ter
komisiji za rekreacijo in priredi-
tve.
N. Dobljekar
la (St. Mihael) avstrijske Koro-
ške in sicer s komedijo v treh de-
janjih Cvetje hvaležno odklanja-
mo. Svečana seja skupščine kra-
jevne skupnosti in družbenopoli-
tičnih organizacij je bila v sobo-
to, 10. maja, ko so podelili tudi
plakete Velike Nedelje in brona-
sta priznanja OF. Plakete so pre-
jeli Ivan Brodnjak, Avgusta Jur-
kovič in Ivan Hržič, bronasta pri-
znanja OF pa Majda Kumer,
Ivan Petek, Ivan Štager in Stan-
ko Štuhec. Osrednjih slovesnosti
ob krajevnem prazniku se je ude-
ležila tudi delegacija iz pobrate-
ne krajevne skupnosti Gračac.
Nedelja, 11. maja, je bila v
znamenju predaje novega gasil-
skega vozila s topom ter srečanja
gasilcev z družabno prireditvijo.
Letos v krajevni skupnosti pre-
cej gradijo. Tako trgovino, telo-
vadnico, obnavljajo pa prostore
za potrebe pošte, v načrtu pa je
še zvonik. Letos bodo iz samo-
prispevka zbrali okrog 9 milijo-
nov dinarjev. Skupaj z drugimi
viri jih bodo namenili za reševa-
nje omenjenih problemov.
AKTIVNO PREŽIVLJANJE
PROSTEGA ČASA
Kljub lepemu vremenu in spomladanskim opra-
vilom mnogi krajani krajevne skupnosti Boris Zi-
herl v Ptuju proste popoldneve preživljajo v svojih
stanovanjih ali pa se udeležujejo katere od aktiv-
nosti, ki jih prirejajo v krajevni skupnosti. Ker pa
je takih aktivnosti manj kot bi jih lahko bilo, vod-
stvo krajevne skupnosti predlaga krajanom, naj
povedo, kakšne so njihove želje in katere aktivno-
sti naj bi še uvedli.
V	prostorih krajevne skupnosti za trgovino Rim-
ska peč vsak zadnji torek v mesecu od 16. do 17.
ure deluje postaja Rdečega križa. V času dežurstva
lahko dobijo krajani razne informacije in potrdila
za nabavo rabljenih oblačil in drugih predmetov
pri občinski organizaciji Rdečega križa, posamez-
niki pa lahko v tem času prinesejo razna oblačila
in druge predmete, ki so jih pripravljeni odstopiti
tej humani organizaciji.
V	istih prostorih je vsak drugi četrtek od 19. do
21. ure družabno srečanje ob raznih ročnih delih,
KS BORIS ZIHERL
ob letošnjem prazniku žensk pa so krajani pripra-
vili tudi razstavo svojih izdelkov.
Postaja Rdečega križa bo delovala tudi v pole-
tnih mesecih, večeri ročnih del pa bodo še 22. ma-
ja in 5. junija. Z njimi bodo v krajevni skupnosti
nadaljevali spet 18. septembra in nato vsakih štiri-
najst dni. Predlog je, da naj bi še pred jesenjo, ob
prazniku občine Ptuj, 8. avgusta, pripravili razsta-
vo ročnih del krajanov krajevne skupnosti Boris
Ziherl, zato vabijo vse, ki jih ročna dela veselijo,
da se pridružijo skupini, ki se že redno sestaja.
Dobrodošli pa bodo tudi predlogi krajanov o pre-
življanju prostega časa v tej mestni krajevni skup-
nosti.
N. D.
SLOVESNO OB PRAZNIKU
KS MAJŠPERK
Prebivalci krajevne skupnosti
Majšperk so v petek, 9. maja, pri-
čeli s prireditvami v počastitev 9.
krajevnega praznika, torej na
sam praznični dan. Takrat so se
v osnovni šoli pomerile ekipe
mladinskih aktivov, in sicer so
pokazale, koliko vedo o svoji
krajevni skupnosti.
Osrednja prireditev je bila v
soboto zvečer, ko so se na slav-
nostni seji sestali delegati skup-
ščine in družbenopolitičnih orga-
nizacij krajevne skupnosti. Oce-
nili so opravljeno delo v prete-
klem letu in govorili o nalogah,
ki jih morajo opraviti v prihod-
njih letih. Na seji so podelili bro-
naste znake Osvobodilne fronte,
ki so jih prejeli Krajevna organi-
zacija ZRVS Majšperk, Ludvik
Lampret iz Brega, Miran Smolej
iz Majšperka, Franc Križanec iz
Sestrž in Marija Širovnik iz Sta-
nečke vasi. Priznanja krajevne
skupnosti pa so prejeli Jože Ro-
ber iz Sestrž ter Branka Planine
in Jernej Cvetko iz Majšperka.
Po Slavnostni seji je bil še pester
kulturni program.
Naslednji prireditvi sta bili v
nedeljo, 11. maja, ko so mladinci
izvedli turnir v malem nogome-
tu, TVD Partizan pa tradicional-
ni šahovski hitropotezni turnir.
Zadnja prireditev v počastitev
krajevnega praznika bo v soboto,
17. maja, ko bo Delavsko pro-
svetno društvo Svoboda Maj-
šperk pripravilo pevsko glasbeni
koncert v majšperški kinodvora-
ni.
N. D.
Mladi so dokazali, da dobro poznajo svojo krajevno skupnost, seveda pa
brez treme ni šlo — tako kot pri vsakem kvizu. (foto M. Šneberger)
TEDNIK - 15. maj 1986
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 7
ODLIČNA
IGRA
VIHRA
IN LIČINE
V Krškem je bilo 24. republiško
pionirsko prvenstvo v šahu. Ptujske
šahiste so zastopali šahisti gorišniške
osnovne šole in člani ŠD MIP Ptuj
Tomo Viher, Tomaž Kralj, Anita Liti-
na in Veronika Trunk. Najboljšo igro
sta prikazala T. Viher in A. Ličina, ki
jima je zaradi nesrečnega žreba za las
ušel naslov republiškega prvaka in
uvrstitev na državno prvenstvo. T. Vi-
her je osvojil na tem prvenstvu I. ša-
hovsko kategorijo, V. Trunk pa II.
Na prvenstvu je sodelovalo 34 pio-
nirjev in 30 pionirk, ki so se nanj uvr-
stile po izredno zahtevnem ključu ŠZ
Slovenije.
Vrstni red najboljših:
—	pionirji: Blaž Ivanuša (Postoj-
na), Igor Jelen (Ljubljana), Tomo Vi-
her (Ptuj) 7,5 točke, Toni Kos (Krško)
6 itd----
—	pionirke: Narcisa Mihevc (Ma-
ribor), Katarina Čampa (Ljubljana)
in Anita Ličina (Ptuj) 7 točk, Tina
Kosec in Vesna Stavanja (Maribor)
6,5 itd.... V. Trunk je osvojila 10.
mesto.
Ob rob temu uspehu velja zapisati,
da se do konca ni vedelo, ali se bodo
mladi šahisti lahko udeležili prven-
stva ali ne. Skoraj neverjetno se sliši,
da ZTKO Ptuj ne najde denarja za to-
vrstna prvenstva. Vse priznanje pa
gre šahovskim delavcem ŠD MIP
Ptuj, ki so se z vso odgovornostjo za-
vzeli in omogočili mladim talentom
nastop v Krškem.
V. Viher
Milena Korošak zaključuje eno uspešnih sobotnih akcij (foto l.k.)
Ormož premagal
Dravo
V	soboto in nedeljo je bilo tu-
di redno kolo v vseh republiških
rokometnih ligah.
Članice Drave so se v soboto
popoldan v Ptuju pomerile z Ve-
to iz Ljubljane. Gostje so bile
boljše in zmagale z 32:27. Že re-
zultat pove, tla so Ptuičanke sla-
bo igrale v obrambi. Največ za-
detkov (sedem) je dosegla Riž-
nerjeva, po štiri pa Hentak, Ko-
rošak in Vtič.
V	Ormožu so domači člani po
boljši igri v drugem polčasu s
23:18 premagali ptujsko Dravo,
Velika Nedelja pa je doma s
40:26 premagala Radgono. Mla-
dinci Velike Nedelje so z 32:15
premagali Dravo, mladinke Dra-
ve pa s 27:7 Fužinarja. l.k.
Uspešni nastopi za reprezentanco
SRS
Na 10. jubilejni Partizanski
olimpiadi v Foči se je pomerilo
700 mladih iz vseh republik in
pokrajin v atletiki, nogometu in
odbojki. Med izbranci za repre-
zentanco je bila -tudi mlajša mla-
dinka Hedvika KOROŠAK, čla-
nica ptujskega atletskega kluba,
ki je prepričljivo zmagala v sko-
ku v daljino s 537 cm. Slovenska
atletska reprezentanca je v žen-
ski in moški konkurenci ekipno
osvojila 2. mesto.
V Madžarskem mestu Szom-
bathelyu je bil v soboto in nede-
ljo tradicionalni troboj treh dežel
»Savarija pokal« v atletiki. V
slovenski reprezentanci so bili
Krabonja, Zebec, Dimovski, Na-
taša Vidovič, Kovač in Planin-
šek. Kovač se troboja zaradi po-
škodbe ni mogel »odeležiti, prav
tako Planinšek zaradi šolskih ob-
veznosti.
Poziv v reprezentanco so ptuj-
ski atleti popolnoma opravičili,
saj je Krabonja zmagal v teku na
400 m (50.9), Dimovski je bil 2. v
skoku v višino (185 cm), Nataša
Vidovič druga v štafeti
4 x 100 m in peta na 100 m ter
Zebec peti v teku na 110 m/o.
Reprezentanco je strokovno vo-
dil ptujski atletski trener Ljubo
Čuček.
Ptujsko zastopstvo za Fočo in Szombathely.
Franc Bedrač državni prvak!
Na regijskem prvenstvu invalidov, ki je bilo 15. februarja v Mariboru, je
nastreljal 550 krogov in osvojil prvo mesto. Uvrstil se je na republiško prven-
stvo, ki je bilo v Kranju 2. marca, in osvojil drugo mesto z zračno pištolo. Ta re-
zultat v Kranju mu je omogočil uvrstitev na državno prvenstvo z zračno pištolo.
Prvenstvo je bilo v Osijeku. Z rezultatom 563 krogi od 600 možnih je postal dr-
žavni prvak.
V nedeljo, 20. aprila, pa je bilo občinsko prvenstvo invalidov občine Ptuj.
Udeležba ni bila na pričakovani višini. Iz središč kot sta majšperk in Kidričevo
ni prišel nobeden član. Bilo pa je pričakovati dobre rezultate. To je tudi bilo.
Na regijskem prvenstvu, ki bo v Ptuju 13. julija, z zračno puško pričakujemo tu-
di zmago. Nekaj najboljših rezultatov, ki so bili doseženi 20. aprila:
1. mesto Franc Bedrač 179 krogov od 200 možnih. Drugi je bil Štefan Skok
175 krogov, tretji Andrej Fogec 175 krogov, četrti Jože Pintarič s 168 krogi, peti
Franc Cetl prav tako s 168 krogi. Med ženskami, bila je edina, je s 132 krogi do-
segla 8. mesto Ivanka Kostevc. Tekmovanja seje udeležilo le 11 članov DI Ptuj.
Komisija za šport in rekreacijo
pri društvu invalidov Ptuj
Pokal za Pragersko in Dravo
V sredo, 7. maja sta bili na stadionu Drava v Ptuju finalni tekmi
za jugoslovanski nogometni pokal — pokal maršala Tita — na ob-
močju MNZ Ptuj. V mladinskem finalu so mladi nogometaši Drave z
2:0 premagali vrstnike Osankarice iz Slovenske Bistrice. Zadetka sta
dosegla Drevenšek in Šterbal.
Sledil je zanimiv članski finale Tržeč—Pragersko, torej v finalu
ni bilo Aluminija in Drave, ki sta že prej izpadla. Igralci Pragerskega
so v začetku moštvo Tržca presenetili z učinkovito igro in v 23. minuti
vodili že s 3:0. V nadaljevanju je Tržeč uredil vrste in do konca polča-
sa znižal na 2:3. V drugem delu nismo videli zadetkov, čeprav so pri-
ložnosti bile. Tako je zmagovalec pokala moštvo iz Pragerskega. Za-
detke za zmagovalce sta dosegla Petrovič (2) in Miklužič, za poražen-
ce pa Šibila in Jurgec.	] u^a,.
Zmagovalci pokala na območju MNZ Ptuj — moštvo Pragerskega
(foto M. Ozmec)
Vodijo Pušenci in Savci
V 14. kolu občinske nogometne lige Ormož v malem nogometu (sodeluje
15 ekip) so bili doseženi naslednji rezultati: Velika Nedelja —Šareno 3:0 (bb),
Večno mladi — Ivanjkovci 3:8, Mladost—Ograd 7:2. Loperšice—Veterani 3:6,
Dolga lesa —Frankovci 2:1, Smoki—Pušenci 2:5, Bresnica—Središče 3:0 (bb). V
vodstvu so Pušenci (tekma manj) in Savci z 21 točkami, sledijo pa Bresnica (19),
Ivanjkovci in Velika Nedelja (18), Mladost in Smoki (17), Veterani (16) itd. Pari
naslednjega kola: Pušenci — Bresnica, Frankovci —Smoki, Veterani —Dolga le-
sa, Ograd —Loperšice, Ivanjkovci —Mladost, Šareni —Večno mladi in Savci —
Velika Nedelja.
S. Mar
Poraza Aluminija in Drave
Naša nogometna republiška ligaša sta v nedeljskem kolu na gostovanju
ostala praznik rok. Aluminij se je v slovenski nogometni ligi v Trbovljah pome-
ril z domačim Rudarjem in izgubil z 2:5. Zadetka sta dosegla Majal in Franc Ži-
tnik. V naslednjem kolu se bo Aluminij v Kidričevem pomeril z Domžalami.
Tekma bo najverjetneje v soboto popoldan.
Drava je v območni ligi gostovala v Mozirju pri vodilnem Flkroju in izgu-
bila z 0:4. V naslednjem kolu se bo v Ptuju pomerila s Pekrami.
1. k.
II. SLOVENSKA TENIŠKA LIGA
V II. slovenski teniški ligi je bilo
odigrano že 4. kolo. TK Ptuj in TK
Kidričevo igrata z različnim uspe-
hom.
Rezultati:
1. kolo: TK Rogaška-TK Ptuj
2:3; 2. kolo: TK Slovenska Bistrica—
TK Ptuj 2:3; TK Rogaška-TK Ki-
dričevo 3:2; 3. kolo: TK Ptuj-TK
Novo mesto 3:2, TK Kidričevo—
TVD Kočevje 0:5, 4. kolo: TK Ptuj-
TVD Kočevje 3:2, TK Kidričevo-
TK N. mesto 0:5.
V kolikor bo ekipa TK Ptuj zmaga-
la še v naslednjih treh kolih (možno-
sti ima), se bo uvrstila v I. slovensko
teniško ligo. Odločilni dvoboj bo v
nedeljo, 18. maja, ob 9. uri s TK Ru-
dar Trbovlje. Tekmovanje bo na igri-
ščih v Ptujskih toplicah.
bot
PRVOMAJSKI POKAL SD TURNIŠČE
OSZ Ptuj v četrtek, 1. maja, uspešno izvedla tradicio-
nalno strelsko tekmovanje v streljanju s serijsko puško.
Strelci so se pomerili za prehodni pokal, ki ga podeljuje
OSZ Ptuj, ter se vključili v širši krog praznovanj ob med-
narodnem delavskem prazniku.
Vrstni red ekip: 1. Turnišče-I 871; 2. Agis 869; 3. Kidri-
čevo-I 865; 4. Železničar 845; 5. MIP-I 844; 6. Jože Lacko
832; 7. MI P-11 793: 8. Opekar 783; 9. Kidričevo-II 753;
10. Turnišče-I I 512 in 11. Vitomarci 425.
Vrstni red posameznikov: 1. Albreht Frčeč 187 (Kidri-
čevo), 2. Zdenka Matjašič 182 (Turnišče), 3. Tonči Pla-
nine 181 (Turnišče); 4. Ludvik Pšajd 179 (J. Lacko), 5.
Zvonko Hajduk 178 (Agis) in drugi.
ZB
8 — ZA RAZVEDRILO
15. maj 1986 - TEDNIK
f EDNIK - 15- maj 1986
OGLASI iN OBJAVE — 9
120 let Rdečega križa na
Slovenskem
Sobotna skupščina občinske
organizacije Rdečega križa v
Ptuju je imela za nalogo, da dele-
gati na njej pregledajo — kako
so prek krajevnih organizacij
uresničevali naloge iz sprejetega
programa za leto 1985 s poseb-
nim poudarkom na 120-letnici
delovanja te humanitarne orga-
nizacije v Sloveniji. Tudi mi smo
že pred tolikimi leti podpisali
mednarodno pogodbo — I. že-
nevsko konvencijo o zaščiti bol-
nih in ranjenih vojakov, takrat v
družbi dvanajstih evropskih dr-
žav. Potreba po tovrstni pomoči
in po ustanavljanju društev je bi-
la v nemirnem 19. stoletju velika,
zato je 1859 Henri Dunant usta-
novil prve oblike civilne pomoči
ranjenim vojakom, kar je pome-
nilo tudi prve zametke Rdečega
križa, ki je to ime dobil 1875. le-
ta.
Po tem, ko je podrobno razlo-
žil vzroke za ustanovitev huma-
nitarne organizacije — Rdečega
križa, je predsednik občinske or-
ganizacije Janko Korpar pouda-
ril, da so v naši socialistični druž-
bi naloge RK usmerjene v mno-
žičnost članstva, pomoč pa k naj-
širšim množicam prebivalstva.
Poleg tega pa še v razne oblike
izobraževanja in usposabljanja, s
čimer dvigamo zdravstveno in
socialno kulturo ljudi ter širimo
ideje vzajemnega sodelovanja.
Za naš Rdeči križ moramo
poudariti, da je njegova po-
membna naloga prav usposablja-
nje ljudi za nudenje prve medi-
cinske pomoči in socialno delo,
za nego bolnika, organizacijo
prostovoljnega krvodajalstva in
podobno. Bogastvo Rdečega kri-
ža pa je v ljudeh, aktivistih v de-
lovnih organizacijah in krajevnih
skupnostih ter v šolah.
»Prizadevajmo si vsi skupaj in
vsak posebej, da se trajno razvi-
jajo in ohranijo vrednote, ki smo
jih v več kot stoletnem razvoju
dosegli v Rdečem križu in med-
narodni skupnosti,« je poudaril
predsednik OO RK Janko Kor-
par.	mš
S skupščine OO RK Ptuj. Foto: mš
Na Destrniku
50 likovnikov
Vsakoletna slikarska kolonija,
ki uradno traja le en dan, prite-
gne v Destrnik veliko število li-
kovnih amaterjev in tudi aka-
demskih slikarjev. Letošnja
deseta, jubilejna, je bila še po-
sebno dobro obiskana, kar 50 jih
je ustvarjalo svoja likovna dela v
osrčju Slovenskih goric, nekateri
med njimi že desetič. Kljub vse-
mu, da so v vseh teh letih izgubi-
li marsikatero zanimivo klečaejo
ali vrh — kot po domače pravijo
takim hišam, jih je nekaj najzna-
čilnejših le ostalo. Znano »Ani-
kino« hišo, njena lastnica je Ani-
ka Repič, še vedno radi slikajo,
čeprav so jo že neštetokrat upo-
dobili.
Nekaka »duša« destrniškega
srečanja je ravnatelj osnovne šo-
le Borut Predan, ki je s svojo ne-
posrednostjo in gostoljubnostjo
uspel skupaj s krajevnimi funk-
cionarji, oziroma krajevno skup-
nostjo, tudi letos pripraviti vse
potrebno, da je jubilejno — de-
seto srečanje uspelo.
Kaj so skozi to 10-letno ob-
dobje slikarji ustvarili, kje so na-
šli navdih za svoja dela in kaj je
njihovo pozornost pritegnilo le-
tos — bomo videli na razstavi, ki
bo v počastitev krajevnega praz-
nika v OŠ Bratov Reš na Destrni-
ku 8. junija.
mš
Jutri nastop
mladih
harmonikarjev
Zavod za šolstvo Socialistične
republike Slovenije organizira
vsako leto obisk učencev glasbe-
ne šole iz Trsta v eni izmed slo-
venskih glasbenih šol, da se lah-
ko tudi naši zamejci seznanijo z
glasbeno dejavnostjo, Slovenci
pa tako spoznamo — kaj na tem
področju ustvarjajo naši sosedje.
Letos bodo mladi glasbeniki iz
Trsta obiskali Ptuj, kjer bodo
gostje glasbene šole Karol Pa-
hor. Harmonikarski orkester bo
imel koncert jutri ob 19. uri v
dvorani ptujske glasbene šole,
kamor vas vljudno vabimo.
mš
Pihalni orkester
v Gornji Radgoni
Minulo nedeljo je bila v Gor-
nji Radgoni revija pihalnih orke-
strov SV Slovenije, ki je bila pos-
večena 35-letnici domačega pi-
halnega orkestra in prazniku ob-
čine Gornja Radgona. Sodelova-
lo je 11 pihalnih orkestrov, med
njimi tudi ptujski.
Po končanem programu so se
pihalni orkestri udeležili družab-
nega srečanja.
Ptujski pihalni orkester bo ta
mesec nastopil tudi v Ptuju in si-
cer 30. maja na Bakhusovem tr-
gu. Nastop sodi v program četr-
tega turističnega tedna občine
Ptuj, ki ga pripravljajo Turisti-
čno društvo Ptuj, EKK TOZD
Gostinstvo Haloški biser in ob-
činski odbor sindikata delavcev
gostinstva in turizma občine
Ptuj.
MG
Usposabljanje pripadnikov TO
Jurišni odred teritorialne
obrambe občine Ptuj je imel mi-
nuli teden šestdnevno vzgojo na
vojaškem poligonu v Apačah.
Kot je povedal komandant odre-
da Jože Ekart, je bil glavni na-
men tabora obnoviti in utrditi
znanje vojaških veščin in teorije.
Pripadniki so se v proces usposa-
bljanja vključili aktivno in s pol-
no odgovornostjo, delovne nalo-
ge pa so prevzeli tako, da so bile
zlahka izvedene.
Politični komisar odreda Sta-
ne Lepej pa je poudaril, da je bi-
lo vzdušje med pripadniki zelo
pozitivno. Vojaški kolektivi so
presegli pričakovanja, še posebej
ker je precejšnji del pripadnikov
tokrat prvič v odredu. Sam pro-
gram vzgoje in usposabljanja je
bil sicer precej zahteven, vendar
so ga v celoti izpeljali. Pomemb-
no je tudi, da so svoj čas za obi-
ske in aktivno sodelovanje s pri-
padniki TO posvetili tudi druž-
beno politični delavci občine
Ptuj, predstavniki občinskega in
pokrajinskega štaba TO ter drugi
sodelavci.
Za tekoče spremljanje doga-
janj doma in po svetu so bili pri-
padnikom na voljo radio, televi-
zija ter dnevno časopisje, v času
usposabljanja pa so izdali tudi
dve skrbno pripravljeni številki
svojega časopisa Na juriš.
M. Ozmec
Med tem, ko je bil pretežni del odreda na usposabljanju, so člani inten-
dantske skupine pripravljali vojaške obroke.
Kurirčkova pošta
se je poslovila j
V dneh od 24. aprila pa do 9. maja je bila na območju ptujske 0l
čine kurirčkova pošta, ki potuje po štajerski progi »Š« in pomeni n
bolj množično akcijo slovenskih pionirjev. Več kot tisoč mladih 3
nosilo in spremljalo na območjih Haloz, Slovenskih goric ter PtujsV1®
ga in Dravskega polja, na njeni poti pa so ji pripravili tudi šest miti
gov s kulturnimi programi in sodelovanjem vidnih družbeno politi,
čnih delavcev in borcev.
Velikeg amitinga pred osnovno šolo Tone Žnidarič v Ptuju seje
udeležilo več kot tisoč šolarjev iz ptujskih osnovnih šol, prisostvovali
pa so tudi pionirji iz Juršinc in Grajene. V petek, 9. maja, so kuričko.
vo pošto v Gočovi predali mladim nosilcem iz občine Lenart.
Na mitingu pred OŠ Tone Žnidarič je mladim kurirjem govoril Stanko
Debeljak, predsednik OS ZSS Ptuj. Foto: mš
Prvi Šimenc, drugi
Kolarič!
Najboljši slovenski jadralni piloti so se v dneh od 1. do vključno
10. maja v Slovenj Gradcu pomerili na republiškem prvenstvu. Na-
slov republiškega prvaka je ohranil Leščan Ivo Šimenc pred Ptujča-
nom Igorjem Kolaričem in tretje uvrščenim Thalerjem. Ptujčanka Mi-
lena Cestnik je dosegla med 37 tekmovalci odlično 17. mesto, Ambro-
žič pa 22. Naš Kolarič je z drugim mestom dosegel velik uspeh ter ta-
ko potrdil svoje velike sposobnosti in zanesljivost v jadralnem lete-
nju. Vsem članom Aerokluba Ptuj za njihove dosežke čestitamo, na
državnem prvenstvu v Bitoli pa jim želimo čim več tekmovalnih uspe-
hov.	-OM
Del članov ptujske ekipe pred odhodom. Od leve: Ambrožič, Cestnika
va, Žmavc in Samčeva, (foto: M. Ozmec)
0b praz-
niku vrtca
Mirana
Sagadina
Republiško prvenstvo slepih
in slabovidnih v plavanju
V Ptujskih toplicah se bodo v soboto, 17. maf, zbrali udeleženci
republiškega plavalnega prvenstva slepih in slabovidnih. Pripravlja
ga medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, ki pričakujejo bli-
zu 60 tekmovalcev iz vseh desetih slovenskih medobčinskih društev.
Ptujske barve bo tokrat zastopalo pet tekmovalcev, ki ne računajo na
vidnejše uvrstitve.
Za najboljše pripravljajo pokale in priznanja. To je že drugo re-
publiško prvenstvo, ki ga organizira ptujsko medobčinsko društvo
slepih in slabovidnih.
MG
Vzgojno varstvena organizaci-
ja Ptuj, ki nosi ime po partizan-
skem kurirju Miranu Sagadinu,
je v petek, 9. maja, proslavila 2.
praznik vrtca. Na slovesnosti, ki
je bila na sam praznik, so obele-
žili tudi 41 let uspešnega deia te
ustanove, v kateri je danes zapo-
slenih 230 delavcev. Ti skrbijo za
1460 otrok, ki so v 64 oddelkih
celodnevne vzgoje in varstva,
730 otrok je v 40 oddelkih pri-
prave na osnovno šolo, poleg te-
ga imajo dve varstveni družini in
še oddelek za otroke motene v
telesnem in duševnem razvoju.
V petek so na slavnostni seji
samoupravnih organov in druž-
benopolitičnih organizacij VVO
Ptuj ocenili delo delovne organi-
zacije v preteklem letu in podeli-
li 16 jubilejnih nagrad. Istega
dne popoldne so otroci na prire-
ditvi v Srednješolskem centru
Ptuj pripravili zanimivo priredi-
tev, kjer so prikazali svoje zna-
nje, pridobljeno v vrtcu. Praznik
pa so obeležili tudi z razstavo li-
kovnih izdelkov otrok iz 16 enot
vzgojno varstvene organizacije.
V soboto dopoldne je delegacija
na grob Mirana Sagadina položi-
la venec in obiskala njegovo do-
mačijo.
N. D.
Na prireditvi v Srednješolskem centru v Ptuju so otroci VVO Ptuj poka-
zali, koliko že vedo o poklicih, ki jih bodo morda nekoč opravljali.
(foto I. Ciani)