f*
OBRTNI VESTNIK
Strokouni list za pouzdigo in napredek obrtništua Drauske banooine.
»OBRTNI VESTNIK* izhaja tedensko in sicer vsak petek ter stane:	Glasilo »Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani14, »Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru44 in obrtnih društev Dravske banovine.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le z navedbo vira.
polletno	Din 20'— posamezna številka . . Din 1'—	Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 9.	Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani t0.860.
XV. letnik.	V LJUBLJANI, dne 18. marca 1932.	Štev. 12.
Številke
(Referat zborničnega tajmika g. dr. Pretnarja na manSfestacijskem zboru za zaščito čevljarske stroke v Celju)
*
Obširno poročilo o poteku zborovanja priobčimo v prihodnji številki.
Splošna 'gospodarska kriza je objela ves svet. Povsem umljivo je, da je zadela tudi našo državo in naše gospodarstvo. Ge .pogledamo sosedne države, vidimo, da si Skušajo pomagati z najrazličnejšimi gospodarskimi ukrepi. Vsi ti ukrepi gredo več ali manj na to, da vsaka država skuša čimbolj dvigniti svojo- obrtno, industrijsko in poljedelsko proizvodnjo ter zadostiti sama sebi. V zaščito lastne proizvodnje se povišujejo carine, izdajajo uvozne prepovedi in omejitve in v zadnjem času opažamo kot eno najetokltnejših sredstev za zaščito pred uvozom 'tujega blaga, prepoved izvoza deviz, to je plačilnih sredstev za uvoženo blago. Na drugi strani pa opažamo, da skušajo poediine države z vso silo prodreti na tuja tržišča in si jih osvojiti odnosno obdržati dosedanje svoje pozicije na tujih tržiščih.
Ako pogledamo položaj, v katerem se nahaja naša država in naše gospodarstvo, vidimo, da je vsled takega postopanja tujih 'držav postal naš gospodarski položaj naravnost nevzdržen. Na eni strani izgubljamo za naše izvozne predmete, ki so v 'glavnem poljedelski ih šumarski pridelki in proizvodi, naša držišča v sosednih in oddaljenih državah, na drugi strani pa vidimo, da nas 'vedno bob duši tuji uvoz s svojim dum-pinigom, to ije s slepimi cenarni, katerim solidna proizvodnja ne more več slediti.
Ako govorimo o neznosnem gospodarskem sfabju naše države in našega obrta v splošnem, moramo pa še s posebnim poudarkom ugotoviti, da je gospodarska kriza postala naravnost obupna ravno v naši domači čevljarski Stroki-
+,	Je vsem- da je1 bila po prevra-
tu in tudi v poznejših letih naša čevljar-isca proizvodnja še razmeroma jako skromna. V nadaljnjih letih pa opažamo ravno v tej stroki krasen napredek tako po kvaliteti kakor tudi p0 množini izdel-ifeti, ipD obsegu, kapaciteti in t©hnični ureditvi naših čevljarskih obratov. Tudi vidimo, da cene čevljarskim izdelkom od leta do leta stalno padajo. Naravna posledica bi billa, da bi uvoz tujih čevljev moral od leta do leta padati. A kaj vidimo?!
Po naših uradnih statističnih podatkih smo uvozili leta
1928 1555 metrskih stotov
1929 1552 metrskih stotov
1930 1873 metrskih stotov
1931 2396 metrskih stotov čeVljev.
Ta statistika nam kaže, da se je uvoz čevljev iz usnja po merillu stati' stik povečal iv dobrih dveh letih za 844 stotov ali za 54 odstotkov.
Pii tem ipa moramo upoštevati še eno. Navedene številke nam kažejo samo •uvoz usnjenih čevljev. Pravtako važen 'je pa uvoz tudi čevljev iz drugega ma-terijala, na katerih so tudi v izredni meri interesi rani naši čevljarji. Tlu nam »lede količine istaftisdiiSni podatki sicer <niso na razpolago za leto 1931, kaže pa nam statistika za leto 1930, da je bil uvoz takih čevljev še večji kakor pa uvoz usnjenih čevljev, ker je znašal v letu 1930 2020 metrskih stotov- Carinska zaščita gled' takih čevljev je še man efektna kakor za usnjene čevlje, ker
gre večinoma za lahko poletno blago, pri katerem carina para čevljev ne obremenjuje predbčutno.
'Ugartko ogromne količine uvoženih čevljev in njihove vrednosti nam reši primera med našo An češkoslovaško statistiko.
'Dočirn kaže naša uradna statistika za leto 1928 do 1930 kljub ogromnemu padcu cen samo za usnjene čevlje vrednost za leto 1928 50.5 milj. dinarjev, za leto 1929 45.1 milj. dinarjev, za leto 1930 51 j8 milj. dinarjev in za leto 1931 41-2 milj. dinarjev, pa kaže češkoslovaška uradna statistika sledeče; Samo iz 'Češkoslovaške se je leta 1930 uvozilo k nam čevljev za 66 milj. dinarjev, v letu 1'931 pa za ,1232 milj. dinarjev. Vidimo 'torej, da se je tudi po- vrednosti uvoz češkoslovaških čevljev k nam od' leta 1930 na 1931 podvojil, to je porasel za celih 56.4 milj- dinarjev. Vidimo torej, da se je uvoz čevljev k nam ne samo po količini podvojil, temveč podvojil tudi po vrednosti, ako vzamemo za podlago uradno češkoslovaško Statistiko.
Češkoslovaška uradna statistika pa nam kaže še drugo zanimivost- Lansko leto ,se je izvoz čevljev iiz Češkoslovaške v razne države povečal od '10.6 na 155 milj. parov, odnosno od 657 na 804 milj. Kč. Na prvem mestu so bile Združen države ameriške, na drugem Francija in na tretjem Jugoslavija. Šele potem pridejo na vrsto druge države. Iz tega vidimo, da je naša država na evropskem kontinentu kljub temu, da je po številu prebivalstva in po velikosti teritorija ena najmanjših in da je tudi kohsum čevljev v naši državi razmeroma jako majhen, zavzemala med vsemi evroipskihi drlžalvami kljub vseimu temu drugo mesto med uvozniki češkoslovaških čevljev-
Ker vemo, kdo je neomejen gospodar v češkoslovaški produkciji čevljarskih izdelkov i,n skoro izključen gospodar tudi v češkoslovaškem iizvozu čevljev, vemo tudi, da je skoro vsa ta ogromna količina uvoženih čevljev v našo državo uvoz Tomaža Bate iz Zili-na. Ce ise torej borimo za zaščito domače produkcije, če se borimo za aktivnost naše trgovinske bilance, če se borimo za saniranje našega gospodarstva, če še torej zaradi tega (borimo proti ogromnemu uvozu čevljev, se moramo boriti proti Tomažu 'Bati iz Zlina.
Zakaj je naš čevljarski mojlster, naš 'čevljarski obrtnik in tovarnar, pa tudi naš trgovec im usnjar proti Bati? Zakaj se bori proti Bati ituidi naš delavec?
Kmalu po prevratu se je ustanovila pred vrati Beograda filidalka Bate. Tej Mijalki so sledile še številne druge. Da-nes je Vsa država posejana s trgovinami Batinih čevljev, ki uničujejo in ubijajo vso našo domačo čevljarsko proizvodnjo in trgovino. Ogromne uvozne številke nam kažejo prejasno sl:ko o škodi, ki JO' trpi ne samo naše čevljarstvo in usnjarstvo, temveč tudi celotno naše gospodarstvo vsled konkurence Bate. Številne tvomice, ki bi s svojo kapaciteto mogle popolnoma zadostiti domači potrebi, zapirajo in reducirajo, svoje obrate An odpuščajo delavstvo-Deselttisoči čevljarskih obrtnikov in čevljarskega pomožnega delavstva z njihovimi rodbinami trpe vsled konkurence Batinega čevlja ,na pomanjkanju dela in zaslužka. Beda in brezposelnost se kot 'kuga širita med njihovimi vrstami. Toda to še ni dovolil
Bata se ne zadovolji samo s tem, da meče ogromne količne po naravnost »lepih cetiah v konsum naše države.
Njemu ni samo dovolil, da umčuje to-j varno in onemogoča novo delo v čev-1 ljarskih, obrtniških delavnicah. On po-# # # 1 sega ?e po zadnji skorjici kruha, ki jo j ima naš mali čevljarski obrtnik vsaj v ! popravilu čevljev. Bili so časi, ko je naš | čevljarski mojster v glavnem zashrrl l od novega dela in mu je bilo popravilo j le postransko. Kljub temu so bili vedno I časi za čevljarskega obrtnika težki in 1 trd njegov vsakdiru' kruh. Lahko si I predstavljamo, kakšen je danes položaj j čevljarskega mojstra, ko mu ne same i manjka novega dela, temveč mu je Bata ' posegel ce'o po zadnjem njegovem pičlem izushižku iz popravila čevljev- Ena j popravljallnica za drugo se ustanavlja j ne samo po mesoh. ampak tudi po malh trgih. E.ita jemlje našemu maiemu človeku, njegovemu pomožnemu delavcu in bedri družini še zadnjo skorjico kruha od ust. AL se moramo potem duri ti, da :e med tisoči in desettiisoči čev-1'.irskega obrtništva in delavstva zavladal obup. Široke mase čevljarskega obrtništva in delavstva so zbegane, se čutijo prepuščene na milost in nemilost zli usodi popolnega gospodarskega in isocijalnega propada. In vse to naj bi bilo samo zato in v ta namen, da bo zaslužil Bata in zopet Bata.
Toda gorja še ni dovolj. Cujejo se vesti, da hoče Bata ustanoviti odnosno da že ustanavlja svojo tovarno v naši državi sami. Govori se o gradnji tvor-ni ce v Vukova ru po vzoru t vorni ce v Zlirnu, o že sklenjeni kupčiji z nekimi tvrdkami iz Zemuna in Apatina, ki že delajo z Bato s kapaciteo tisočev čevljev na dan- Bata obljubuje, da bo zaposlil 10.000 našega delavstva v svoji tvornici, da bo zaposlil domače ljudi in 'Obljubuje tudi izvoiz čevljev iz naše države. Mi mu ne verjamemo', ker vemo, kako delajo različne tvomice z inozemskim kapitalom v naši državi, ker se zavedamo, da se nas smatra v gospodarskem pogledu kakor za kolonijo, ki bi jo smel vsakdo izkoriščati po mili volji, 'ker vemo, kako neugodne bilance izkazujejo razna taka podjetja kljub temu, da gredo po raznih kanalih debeli milijoni dobička v inozemstvo na račun pretiranih cen za izdelke takih podjetij, na škodo davčnih dohodkov države i; na škodo domačega delavstva in urad-ništva. Smatramo, da Bata ni nič manj pameten in prebrisan in da od njega nimamo pričakovati boljšega. Še manj bi nas moglo motiti, ako bi Si Bata radi lepšega dodal še priimek »jugosloveu-ski« ali »jugo« ali kaj podobnega, kakor to vidimo na vsak korak. Mi se že predobro zavedamo tega, da bodo uničena mnoga krasna čevljarska podjetja, kakor so bila uničena v Češkoslovaški, mi ise zavedamo, da bodo desettisoči obrtništva, ki je gospodarski in socijial-ini 'temelj diižave, obubožanih in uničenih in da bo brezposelnih na dasetltisoče delavstva, ki je dauies v tovarnah ali v 'obrtniških obratih zaposleno, z njimi vred pa bodo pahnjene v obup in bedo njihove družine. Samo za Dravsko banovino nam kaže statistika okroglo 4000 samostojnih obrtniških in okroglo 100 večjih čevljarskih obratov. Zavarovalna statistika pa kaže, da je za leto 1931- ^v 1733 čevljarskih obratih 4359 pomožnih delavcev. Prezgovomo nam govorijo te številke, kaj se bo zgodilo z našim obrtništvom im delavstvom, če odpre Bata še tvornieo in zaposli okrog 10.000 delavcev, s katerimi naj bi zadostil vsej naši potrebi po obutvi. Ce 'računamo, da je v celi državi čevljarskega obrtništva in delavstva desetkrat toliko 1.; kor v Dravski banovini, potem v torno, da b o radi Bate, kadar začne obratovati v polnem obsegu 20 do 30.000 ljudi z družinami na cesti, Bati ip njegovim ambicijam po zaslužku (bo zadoščeno, kdo bo pa skrbel za desettisoče brezposelnih bednih in gladnih, pa se Bata gotovo me bo brigal.
Kakšen bo položaj usnjarn in trgovine, ki ne bi imela zveze z Bato, pa si lahko predstavljamo. Katera usnjarna, katera trgovina se bode mogla upreti zahtevam in pogojem Bate, ako bo naša domača čevljarska obrt in industrija na 'tleh in bo 'Bata kot gospodar 'Situacije v čevljarski proizvodnji lahko diktiral, kako se bo proizvajalo in prodajalo usnje in kako se bodo prodajali čevlji-Uradna statistika nam kaže, da imamo poleg številnih usnjarskih obratov, ki ne delajo s pomožnimi delavci, še 101 tak obrat, v katerem je skupno 1644 usnjarskih delavcev. Ako nam bo uničena naša usnjarska industrija in obrt, kam bodo šli ti, tisoči? Mi vidimo vendar že danes, da že pri sedanjih kritičnih razmerah, ko Bata še nima svoje tvonnice v državi, morajo odpuščati čevljarske obrtne in tovarniške delavnice delavstvo in vidimo tudi številne redukcije v usnjarskih obratih. Kakšhe socialne posledice bi torej rodilo, ako se Bati ne zastavi pot v našo državo, je pač na dlani za vsakogar.
Kako naj si pomagamo?
Ako pogledamo dosedanjo našo bor-jbo z Bato, vidimo, da so bili uspehi minimalni. Že dolgo, vrsto let je, kar se je usedel Bata v Beograd im v Zemun. Zal nismo videli, da bi tamošnji merodajni krogi in tudi tamošnje gospodarske korporacije, ki imajo vsak dan možnost osebne neposredne intervencije na naj-višjih mestih, pregnale Bato. Ni čuda, da se je Bata mogel zato širili po celi državi in da se je vgnezdil tudi v Dravski banovini. Neštete so bile intervencije s strani naših obrtniških in industrijskih korporacij, s stranli Zveze čevljarskih zadrug, in s strani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Bata je znal najti pota in načine, da »e je zmaknll. Znano je štajerskim čevljarjem, da »0 mariborski tovariši s pomočjo in intervencijo Zbornice TOI dosegli, da se je kaznovalo mariborskega Bata radi nelojalne konkurence. Pravtako moremo zaznamovati uspeh, da je koncem lanskega leta na podlagi zbornične izjave proti Ustanovitvi Batine podružnice v Laškem tamošnje Sresko načelstvo ustanovitev odklonilo in obratovanje prepovedalo. Zbornica je po ponovnih (intervencijah v prejšnjih letih posredovala ponovno ob nastopu gospoda ministra dr. Kramerja, da se popravljalinice čevljev, ki jih otvarja Bata, prepovedo.
(Nadaljevanje sledi.)
Ogromna večina zadrug za skupne zbornice
75 za skupne, 7 za ločene. „
Že zadnjič smo poročali o rezultati! glasovanja zadrug o skupnih ali 'oče n:h zbornicah. V zadnjih dveh tednih j< zopet razpravi.alo na občnih zbori! večje števdo zadrug o tern vprašanju
Za skupne zbornice so glasovale:
Obrtna zadruga kovačev v Celju,
Zadruga skupnih obntov v Laškem,
Zadruga skupnih in sorodnih obrtoi v Železnikih,
Zadruga stavbnih mojstrov v Ljub Fani,
Skupna obrtna zadruga v Slov. Bistrici,
Zadruga kovinskih dbiltov v Mari' boru.
Strokovna zadruga mizarjev v Celju
Splošna obrtna zadruga v Gor. Rad goni,
Zadruga prevoznikov v Ljubljani,
'Obrtna izadruga urarjev v Mariboru
Zadruga izvoščkov na Bledu.
Za ločene pa je bila samo Zadrug: rokodelskih obrtov v Kranju.
DosedaJ se Je izjavilo 75 zadrug zj skupne zbornice, 7 zadrug pa za ločene
Ugotovitev
»Obrtnički Vjesnik« je v svoji 2. številki posebne izdaje za Slovenijo na strani 4. prinesel poročilo o občnem zboru podpisani zadruge, katero poročilo pa je tendenciozno in v nekaterih točkah naravnost neresnično.
V prilogi dostavljamo cenjenemu naslovu na znanje prepis dopisa, katerega smo poslali uredništvu imenovanega Vjesnika z zahtevo, da v smislu zakona prinese popravek.
Ker se je omenjena posebna izdaja Obrtničkog Vjesnika poslala vsem naročnikom in čitateljem našega Obrtnega Vestnika in je možnost, da se prihodnja posebna izdaja zagrebškega Vjesnika, katera bi imela prinesti zahtevani popravek, ne bo hote ali nehote poslala zopet vsem onim, katerim se je poslala 2. številka posebne izdaje, vljudno prosimo cenjeni naslov, ako je mogoče, da tudi naš Obrtni Vestnik prinese zaprošeno*ugoto-vitev.
1. Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in studenčarjev je popolnoma pravilno in pravočasno povabila Zvezo obrtnih zadrug na svoj redni občni zbor. Ako je bila Zveza obrtnih zadrug, oziroma njeni redni funkcijonarji, napačno obveščena o početku občnega zbora, ne zadene pri tem zadrugo zidarskih mojstrov niti najmanjša krivda.
2. Ni res, da je k točki o zbornicah najprvo govoril dr. Pretnar, res pa je, da je prvi k tej točki govoril g. Franc Živec, in sicer kot govornik za ločene zbornice.
3. Ni res, da g. Živec ni dobil besede, nasprotno g. Živec ni bil v svojem govoru prekinjen in bi lahko govoril tudi daljši govor. Res pa je, da je bil določen samo en govornik za ločene in en govornik za skupne zbornice, to pa radi tega, ker je imela zadruga pismen dokaz v rokah, da se namerava skozi govore glasovanja za sistem zbornic tako zavleči, da bi večina navzočih članov radi opoldanskih vlakovnih zvez že z občnega zbora odšla.
4. Ni res, da je g. načelnik predlagal volitve z vzklikom, nasprotno je res, da je zadružni tajnik že stopil s pripravljenimi listki s katedra med člane, da bi jih za glasovanje razdelil, nakar pa je ogromna večina zahtevala glasovanje z vzklikom, oziroma z dvignjenjem rok, torej ni bil načelnik g. Jernej Hlebš do-tični, ki je predlagal glasovanje brez listkov, temveč ogromna večina članov-zborovalcev.
5. Ni res, da so bili podeželski člani že naprej preparirani za skupne zbornice, res pa je, da ni zadružno načelstvo razvilo v tem pogledu prav nikake agitacije ne na eno ne na drugo stran.
6. Ni res, da se je načelnik g. Jernej Hlebš šele prav v zadnjem času obrnil na stran skupnih zbornic, res pa je, da je on vedno zastopal stališče, da v tem vprašanju ne more veljavno odločati samo odbor ali pa zadružno načelstvo, temveč da je to vprašanje, o katerem more veljavno sklepati edinole občni zbor. To stališče je zavzela tudi kr. banska uprava, ki je odredila, da smejo v tem vprašanju sklepati veljavno edinole redni občni zbori.
7. Ni res, da je načelnik g. Jernej Hlebš izrinil iz odbora g. Fran živca, nasprotno pa je res, da je bil g. Živec predlagan za odbomika-namestnika, nakar se je g. Živec sam za to mesto zahvalil. Izvoljen pa je bil kot odbornik v nadzorstveni odbor.
Strokovna zadruga zidarskih mojstrov in studenčarjev v Ljubljani.
Uredba o prodaji in preprodaji kruha
»Službeni list« objavlja naredbo ba* na Dravske banovine o cenah kruha v obrtni maloprodaji in o maksimiranju popusta na ^oblastveno določeno ceno kruha ali sploh na prodajno ceno kru* ha in peciva v maloprodaji, ki ga da* jejo pekovski obrtniki preprodajalcem za prodajo kruha in peciva. Uredba določa:
Do nadaljnjega so določene cene kruha v obrtni maloprodaji na ozemlju Dravske banovine, računano za 1 kg takole:
za beli kruh (iz pšenične moke št. 0) Din 4.50, za polbeli kruh (iz pšenične moke št. 4 s 30% primesjo moke št. 6 ali ržene moke) Din 4.—, za črni1 kruh (iz pšenične moke št. 6 s 30% primesjo ržene moke) Din 3.40.
Ta cenik mora biti nabit v prodaj* rtih prostorih. Banska uprava opozarja še na določilo tozadevne ministrske odredbe, ki se glasi: »Mešanje p o odi*
niih vrst pšenične moke nižje cene ka* kor tudi mešanje z drugo moko manj* še vrednosti (rženo, ajdovo, koruzno, krompirjevo itd.) je dovoljeno samo, če se cene takemu kruhu ustrezno zni* žajo.« Razume se, da mora biti tako mešanje mok pri napravi kruha v pro* dajahiici tako poočitemo, da mora kupec to opaziti, tudi če m opozorjen, kdor bo kršil ta določila, bo najstrožje kaznovan.
(Popust nad oblastno določeno ceno kruha ali sploh na prodajno ceno kru> ha in peciva (navadnega peciva, kakor n. pr. navadnih žemelj itd. in luksuz* nega peciva) v obrtni maloprodaji1, ki ga dajejo pekovski obrtniki preprodajalcem za prodajo kruha in peciva, ne sme znašati v nobenem primeru več kot 10% od oblastno določene cene kruha ali sploh od prodajne cene kru* ha in pee va v obrtni maloprodaji.
Če je med pekovskim obrtnikom, ki je spekel kruh ali pecivo, in med zad* njim preprodajalcem tega kruha ali peciva v obrtni maloprodaji več vmes* nih .preprodajalcev, popust vsem preprodajalcem tudi v tem primeru sku* paj ne sme znašati več kot 10% od oblastno določene cene kruha ali sploh od prodajne cene kruha in peciva v obrtni maloprodaji.
(Pekovski obrtniki, ki bi dajali, in preprodajalci kruha in peciva, ki bi sprejemali več popusta, kot je gori (določeno, in sploh vsi, ki bi na katerikoli način ravnali zoper določila te naredbe, bodo kaznovani z globo od 10—tl000 Dim, v primeru neizterljivosti pa z zaporom od 1—20 dni. Prestopke kaznujejo obča upravna oblastva 1. stopnje.
Znižanje cen električnemu toku
Upravni odbor Mestne elektrarne ljubljanske je sklenil v svoji seji dne 11. februarja t. 1. znižati ceno električnemu toku od Din 3.— na Din 2.75 za 1 kwh. do	600 obratnih ur	Din	2.75	za	1	kwh
»	1000	»	»	»	2.50	»	1	»
»	1500	»	»	»	2.25	»	1	»
»	2000	»	»	»	2.—	»	1	»
nad	2000	»	»	»	1.50	»	1	»
Po tej tarifi lahko doseže obrtnik ceno Din 1.50 za kwh, če ima nad 2000 obratnih ur, ki se določijo tako, da deli v enem letu porabljene kilovatne ure skozi priključno vrednost v kilovatih.
(Pravila Zveze Gonjačev {Jugoslavije
Mtnenja naliti čitateCiev
Upravičen obrtnik in šušmar
'Položaj obrtništva, ki dela danes na podlagi obrtne pravice, postaja od dne do (dne slabši, dočim zavzema šušmar-štvo vedno večji obseg. Mnogokrat gro-izi podeželskemu Obrtništvu propast 'tudi radi tega, ker so ma sni strani zakonski predpisi iza obrtništvo prestrogi, na drugi Strani pa se prestrogo izvajajo, (zakon je osnova — da pa se ga rabiti, vporalbiti ,iin tudi izrabiti) dočim šušmair-iskoro vsikdar odnese pete. Zato je dolžnost nas obrtnikov, da pod nobenim pogojem ne podpiramo šušmarjev in da nastopamo nupram njilm skrajno brezobzirno.
IV čaisu, ko se že vrše redni letni občni zbori, smatramo' za primerno priporočiti vsem zadrugam in društvom, da razpravljajo na svojih zborovanjih tudi o merah za pobijanje šušmarsitva. (Na teh zborovanjih naj se sprejmejo resolucije, ki naj bodo poltem razposlane ria pristojna mesta- Taka resolucija naj omenja Sledeče:
1. Ce se dokaže šušmarju z dvema pričama, da je za koga delali — neozi-raje se na to, koliko je računal, naj se iga v prvo kaznuje, v drugo pa naj se mu odvzame orodje — zopet neoziraje se na to, če je orodje njegova last ali pa laSt koga drugega. Tiudi tistega naj zadene kazen, ki posoja v tak namen orodje, ker je s tem neposredno soudeležen.
12. Kjdor vedoma in namenoma daje šušmarju ddlo, naj bo istotalko kaznovan.
3. Ce pa podpira šušmarštvo katerikoli mojster s tem, da proda za šuš-manstvo -svoje ime,' ta naj bo ostro kaznovan in naj se mu takoj odvzame za gotov čas pravica izvrševanja ob,rta. Najkrajša doba naj bi bila en mesec.
Zavedati se moramo tako mi kolt državljani kakor oblasti same, da škodujejo šUšmarji neverjetno mnogo državnim financam, ker ne plačujejo nobenih davščin-
Obrtniki iz Prevalj.
§ i.
Ime in sedež.
Zveza se imenuje: »Žveza konjačev Jugoslavije« s sedežem v Osjeku. Razteza se na vse področje kraljevine Jugoslavije.
§ 2.
Namen zveze.
Namen zveze je, da ščiti in pospešuje moralne in materialne interese konjačev Jugoslavije. Ta namen je dosegljiv s sledečimi sredstvi:
1. da člani dobivajo nasvete in navodila o moderni strokovni izobrazbi in uisposobljenju;
2. da se vrše skupni sestanki in dogovori članov na sedežu in izven sedeža sa-veza v svrho razmotrivanja zveznih in vobče stanovskih Vprašanj;
3. da se z društvenimi sredstvi skušajo odstraniti zapreke, ki so se postavile na pot interesom konjaškega stanu;
4. da se s sodelovanjem predstavnikov zveze (izdelajo strokovni ceniki;
15. da se po razpoložljivih sredstvih osnujejo in podpirajo strokovno - poučni tečaji na sedežu zveze in izven nje;
6. da zveza sodeluje pri reševanju stanovskih vprašanj in
7. da skrbi za dobro vzgojo naraščaja.
Zvezni dohodki so:
a) vpisnina in članski prispevki,
b) darovi in volila,
c) podpore in razni dohodki.
' § 4.
Zvezni člani in njihove dolžnosti.
člani zveze so:
a) ustanovni,
b) redni in
c) podporni člani.
Ustanovni član je lahko vsaka neoporečna oseba, ki vplača enkrat za vselej 500.— Din. če hoče konjač, da postane ustanovnih, potem je dolžan, da poleg tega prispevka plačuje še mesečne prispevke .kakor vsa reden član (glej odd. 3. tega paragrafa).
Redni član more postati vsak konjač, ki je neoporečen, a plača na ime vpisnine 50.— Din z mesečnimi prispevki po 10.— Din vnaprej.
iPodporni- član je pa lahko vsaka neoporečna oseba, ki plača na ime članarine 100. - - Din letno vnaprej.
S 5.
Kdor želi pristopiti k zvezi ‘kot član, mora izpolniti predpisano člansko pristopno izjavo.
O sprejemu članstva odloča upravni od-bov. Onemu, čigar sprejem upravni odibor odkloni, se izda pismena rešitev z obja-šnjenjem te odločbe; proti tej je dopustna pritožba na glavno skupščino, ki končno-veljavno odloča.
(Sprejeti član je obvezan biti vsaj leto dni član.
§ 6.
Dolžnosti članov.
Vsak član je dolžan, da. se ravna po pravilih in da čuva ugled zveze, da podpira stremljenja zveze in pospešuje kole-gijalnost med člani.
§ 7.
Pravice članov.
Vsak redni član, a (izmed ustanovnikov oni, ki izvršuje konjaški posel in plačuje mesečne prispevke kakor tudi redni člani, ima pravico sodelovati in staviti predloge na vseh sestankih in glavnih skupščinah zveze, nadalje lifta pravico glasovanja na glavnih skupščinah v smislu pravil in uživa vse ugodnosti, ki jih nudi zveza svojim članom.
V upravni in nadzorni odbor zveze morejo biti voljeni le redni člani, a iz vrst ustanovnikov oni, ki izvršujejo konjaški posel in plačujejo mesečne prispevke kakor redni člani.
Dopustno je, da vsak član pismeno preko glavne skupščine daje predloge in druga sporočila v roke upravnega odbora, ki bo z njimi primerno postopal v smislu teh pravil.
Prcstanek članstva.
članstvo neha s prostovoljnim izstopom, smrtjo in izključitvijo.
Kdor namerava prostovoljno izstopiti, ta mora to vsaj tri mesece pred iztekom koledarskega leta pismeno javiti upravnemu odboru, ker sicer prevzame pravoveljavno obvezo, da bo poravnal članarino za vse tekoče leto.
člana izključi upravni odbor, če deluje proti zveznim interesom, če je kaznovan radi delikta iz koristoljublja ali proti javni morali in naposled če je s plačevanjem
članskih prispevkov v tolikšnem zaostanku, da ni pričakovati kritja.
O izključitvi1 odloča upravni odbor z dvema tretjinama prisotnih odbornikov (glej § 5., odd. 2.). Izključeni dobi o tem pismeno obvestilo; proti temu je dopustna pritožba na glavno skupščino, ki končnove-ljavno odloča.
§ 9.
Zvezno leto.
Zvezno leto se prične s 1. januarjem in neha z 31. decembrom.
§ 10.
Ureditev in uprava zveze.
Organi zveze so:
a) glavna skupščina,
b) upravni odbor in
c) nadzorni odbor.
S 11.
Glavna skupščina.
Glavne skupščine so ali redne ali izredne. Redna glavna skupščina se vrši Vsako leto v času prvih treh mesecev; skliče jo upravni odbor.
Redne glavne skupščine se vrše lahko izven sedeža zveze. Kraj določi pred vršeča se redna glavna skupščina.
Kraj in čas skupščine kakor tudi dnevni red njen je naznaniti slehernemu članu s povabilom. (Povabila morajo biti razposlana najmanj 14 dni pred Skupščino.
Razen dnevnega reda se razpravlja na skupščini le o onih predlogih, ki so bili 8 dni prej predloženi upravnemu odofooru, in so utemeljeni z namenom zveze (§ 2. pravil).
Le v smislu pravil ‘sklicana redna glavna skupščina lahko tvori pravoveljavne zaključke; seveda ob prisotnosti nadpolo-vične večine vseh rednih članov.
Za. primer, da se ob določenem času ne sestane zadostno število članov, se vrši Skupščina lahko uro kasneje; ta pa sklepa ne oziraje se na število prisotnih rednih članov. To mora biti na vabilu izrecno poudarjeno.
Glavna skupščina sklepa z večino' glasov. Če pa so glasovi deljeni v enakem razmerju, potem odloča predsednikov glas.
Glavni skupščini predseduje predsednik ali podpredsednik, če pa bi bila ta dva zadržana, potem pa oni član odbora, ki ga odbor za to poveri.
Za overovljenie zapisnika izbere glavna skupščina na predlog predsednika dva člana.
§ 12.
Glavna skupščina sklepa:
1. o poročilu upravnega odbora o delovanju zveze v preteklem letu,
2. o poročilu nadzornega odbora,
3. ,o podelitvi absolutorija upravnemu in nadzornemu odboru za delo v preteklem letu,
4. voli predsednika, dva podpredsednika, I. in Il.-ga ter 8 članov upravnega odbora,
5. voli tri člane za nadzorni odbor,
6. sklepa o povišanju ali znižanju članskih prispevkov in vpisnine*
7. o spremembi pravil,
8. o predlogih v smislu § 11. in
9. o razidu zveze.
§ 13.
Izredna glavna skupščina se vrši:
a) ako smatra to za potrebno glavni odbor,
b) če zahteva to najmanj petina rednih člnaov in is pismeno vlogo upravnemu odboru to zahtevo utemelji; v tem slučaju se mora vršiti skupščina najkasneje v roku štirih tednov,
c) na zahtevo nadzornega odbora (§ 20. pravil).
Izredna glavna skupščina razpravlja in odloča o predmetih, za katere je sklicana.
Pa tudi za izredno skupščino obveljajo določila § H-
§ 14.
Upravni odbor.
Upravni odbor sestoji 'iz predsednika, dveh podpredsednikov, I. in II., in 8 odbornikov. Njihov mandat traja leto dni.
§ 15.
Upravni odbor se sestaja na predsednikov poziv, če 'je pa ta zadržan, pa na poziv podpredsednika — odnosno na zahtevo štirih odbornikov — v onem kraju, ki ga je za to določila zadnja odborova seja.
Pravoveljavni zaključki morajo biti storjeni v prisotnosti najmanj 4 članov odbora — izvzeihši predsednika — in z absolutno večino glasov. Pri enakem številu glasov odloča predsednikov glas. Vsi člani odbora vrše funkcije brezplačno.
§ 16.
Upravni odbor vrši vse zvezne posle razen v § 12. navedenih, zlasti pa:
a)	upravlja zvezno imovino in vrši za uresničenje namena vse upravne posle,
Elektrifikacij ski problem v Dravski banovini
Predla,v.aaije ,pmoif. df. tecthmi. Milana Vidmarja v društvu »iMertor«, 10. marca 1933.
b) rešuje zaključke glavnih skupščin,
c) pripravlja predloge, ki jih je iznesti pred glavno skupščino,
d) sestavlja in predaja glavni skupščini iredna poročila o delovanju, zveze, za tem računske zaključke in proračun,
e) sprejema in izključuje člane (§§ 5 in 8 pravil),
f) namešča in odpušča uslužbence zveze, t. j. tajnika in blagajnika (vidi §§18 in 19),
g) odreja najprikladnejSi način pobiranja članskih prinosov,
h) kontrolira redne prispevke in
i) sklicuje sestanke in dogovore v svr-ho razpravljanja strokovnih vpralšanj.
§ 17.
Predsednikovo področje.
Predsednik:
a) zastopa zvezo napram oblastim in tretjini osebam,
b) predseduje sejam, skupščinam in sestankom ter izdaja odredbe za izvršitev njihovih zaključkov,
c) podpisuje s tajnikom vse dopise,
d) izvršuje po blagajniku izplačila vseh odrejenih izdatkov.
Prvi podpredsednik zastopa predsednika v vseh dolžnostih in z vsemi pravicami, če je ta zadržan in če je še prvi podpredsednik zadržan, nadomestuje in ju zastopa drugi podpredsednik.
§ 18.
Tajnikovo področje.
Tajnika voli iz svoje srede upravni od-b°r; more se pa to mesto izpopolniti tudi z osebo izven odbora, ki je nagrajena za delo, če je izkazana za to potreba.
Tajnik vrši vse tekoče pisarniške posle: vodi zapisnike o isejah, skupščinah, sestankih, dogovorih, vodi evidenco članov in poslovne knjige zveze; dalje pripravlja vse gradivo za sestanke, seje in skupščine, izdeluje predstavke in poročila, rešuje dopise in ob sopodpisu predsednika odprem-Ija dopise.
§ 19.
Blagajnikovo področje.
Blagajnika voli iz svoje srede upravni odbor; more se pa to mesto proti nagradi izpopolniti tudi z osebo izven odbora, če je za to dana potreba.
Blagajnik:
a) vodi evidenco nad vplačili članarine, pazi, da ni zaostanka na članarini in redno obvešča upravni odbor o blagajničnem stanju,
b) sprejema denarna vplačila in izvršuje s pristankom predsednika izplačila,
c) sporaizumno z upravnim odborom koristno nalaga denarno imovino nad Din 200.— in
d) jamči za od zveze mu poverjeno imovino, sskrbi za red v blagajničnem poslovanju; dalje da preda v 'redu po nadzornem odboru pregledano blagajno in račune svojemu nasledniku.
.§ 20.
Nadzorni odbor.
Nadzorni odibor sestoji iz treh članov, ki jih izvoli glavna skupščina za dobo enega leta. Ti izvolijo iz svoje srede predsednika; posel pa vrše vsi trije brezplačno.
Člani nadzornega odbora pregledujejo celokupno poslovanje zveznega imetja; Pogfled v blagajniške knjige jim mora biti dovoljen ob vsakem času. Obvezani so pa, da vse te knjige vsaj dvakrat v letu pre-g edajo, a poleg tega Vsakokrat, kadarkoli se,izkaže potreba za to.
Nadzorni odbor overovi bilančni izkaz in poroča o stanju na glavni skupščini.
Nadzorni odbor sklepa z večino glasov. Ako sta samo dva člana prisotna,, je potrebna potem soglasnost.
Ge ugotovi nadzorni odbor pri pregledovanju zveznega poslovanja kakršnokoli nepravilnost, ki bi se ne dala takoj izravnati v sporazumu iz lupravnich. odborom, potem je dolžan nadzorni odbor sklicati izredno glavno skupščino.
§ 21.
Razsodišče.
Vse spore, ki nastanejo med člani v društvenem razmerju, rešuje razsodišče. Razsodišče tvorijo 4 razsodniki in načelnik.
Prošnje za sklicanje razsodiščnega zasedanja je vložiti upravnemu odboru. Ta pozove stranke, da imenujejo svoje razsodnike in sicer vsaka stranka po dva.
Če katera izmed prizadetih strank v roku 8 dni tega ne stori, določi upravni odbor razsodnike po svoji uvidevnosti.
Razsodniki volijo načelnika razsodišča z večino glasov.
V kolikor bi bil* glasovi ob volitvi enaki, tedaj odloči žreb za enega izmed predlaganih.
V to razsodišče smejo biti izbrani le člani zveze.
če pa je član upravnega odbora v spornem primeru stranka, potem ne morejo nastopiti člani upravnega odbora kot razsodniki.
Odločba se izreče z večino glasov. Pra-vomočna postane takoj in. proti njej ni dana možnost priziva.
§ 22,
Razid zveze.
Zveza prestane, če to sklene glavna skupščina v prisotnosti dveh tretjin zveznih članov z večino tri četrtine prisotnih članov ali če jo pristojna oblast razpusti.
Za primer razida ali razpusta je po izplačilu eventuelnih obveznosti izročiti vso zvezno imovino Mestnemu načelstvu v Osijeku v koristonosMO očuvanje. če se v dolbi petih let osnuje zveza ali združba z istim ali sličnim področjem, potem je izročiti imovino tej zdruižbi. Sicer pa ima Mestno načelstvo v Osijeku po izteku te dobe polno pravico, da preda obstoječo imovino veterinarskemu skladu, ki ga 'bpravlja Ministrstvo poljoprivrede, t. j. državnemu fondu za pobijanje živalskih nalezljivih bolezni.
Za pripravljalni odbor:
Predsednik:	Tajnik:
Herman Permozer 1. r. Aleksa Buday 1. r.
člani pripravljalnega odbora:
Franc Pratnemer 1. r., Ivan Kralj 1. r., Milan Lamprecht 1. r., Dragutin Joraz- 1. r., Franz Ruiizam 1. r., Stjepan Caut 1. r., Valentin Paul 1. r., Kapunovič Jovan 1. r., Evica Kralj 1. r., Terezija Gimpel 1. r., Josip Mauzner 1. r., Cigurski Gjura 1. r., Ivan Ponikvar 1. ir., Ladislav Ponikvar 1, r., Ivan Ponikvar 1. r., Adam -Huniak 1. r., Milan Opačič 1. r., Aloiz Petrinac 1. r., Rock Gajba 1. r., Izidir Schmidtlechner 1. r., Ivan Schmidtlechner 1. r., Jovan Masič 1. r., Josip Ubori 1. r., Ilija Birkaš 1. r., Antun Tot 1. r., Nikola Szog-e 1. r., Antun Kuterik 1. r., Valentin Maršal 1. r., Vilko Stipetič 1. r., Stjepan Vočanec 1. r., Pavle Bakači 1. r., Franjo Tristenjak 1. r., Karlo Permozer 1. r., Josip Weisz 1. r., Andro Levanič 1. r., Peter Kramberger 1. r., Franjo Sekulin 1. r., Anton Kutemik 1. r., Franjo Kralj 1. r., Franjo Kralj 1. r., Anton Sonša 1. r., Matija Luteršmidt 1. r. Kraljevska banska ulprava savske banovine v Zagrebu.
Pov. II. štev.: 2114/1930.
V Zagrebu, dne 18. februarja 1932.
Ta pravila se odobre.
Po naročilu bana Banski svetnik: Dušan Ribar 1. r.
(M. P.)
Ha] je novega?
Ukinjenje žitnega monopola. Minister za trgovino in industrijo g. dr. Albert Kramer je predložil 9. t. m. Narodni skupščini zakon o likvidaciji žitnega režima. Narodna skupščina je predložitev tega težko pričakovanega zakona po- i zdravila z viharnim odobravanjem ter je i soglasno pristala na ministrovo zahtevo, da se zakonskemu predlogu prizna nujnost.
Začasno trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Avstrijo. Dne 9. t. m. je bila podpisana v ministrstvu za trgovino in industrijo trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo in republiko Avstrijo, ki stopi v veljavo namesto začasne pogodbe z dne 19. julija 1931. Pogodba je izpremenjena z ozirom na sedanji uvozni režim v Avstriji. Ta pogodba, ki sta jo podpisala minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer ter avstrijski poslanik Herman Ploenies, bo v veljavi do konca julija 1.1.
Jugoslovansko-italijanska pogajanja-SMIbemo sporočilo' italijanske vlade se glasi, da so pred dnevi pričeli (predstavniki italijanskega ministrstva zunanjih del in ,ministrstva korporacij s poigaja-inlji iz jugoslovansko delegacijo, ki je v 'ta namen prispela v Rim. Pogajanja se sučejo okrog event. spremembe tarifnega dela obstoječe italijansko-jugoslb-venske trgovinske pogodbe, ki je bila -zakljlučena 1. 1924.
Avtomatično vreteno. Rusu inžen-l) er ju Ivanovu se je (posrečilo skonstruirati novo avtomatične) vreteno, čigar mehanična konstrukcija je toli dovršena, da je eni sami manipulantki mogoče istočasno opravljati 24 takih avtomatičnih vreten. Kakor poročajo ruski listi, ise je ruska vflada odločila, da naroči 10 (tisoč takih vreten, kar pomeni že v naprej .popolno revolucijo v ruski' tekstilni industriji.
Kratka suknja pride zopet v modo. V Londonu je Mia ored dobrimi štirinajstimi dnevi oddnžana velika modlna (revija- Pri tej priliki se je izjavil eden najuglednejših londonskih krojačev — lMolyneuise, da bo kratka suknja zopet .nadvladala. Molymeuise sani ise je izjavil, da bo od zdaj naprej lansiral modo kratkih sukenj im da bo odslej center mode mesto London. Tudi večerne toaleto bodo kratke in z malo prevleko ; poletna barva pa bo letos -j- bela.
(Riad Sem se odlzivial' prijavnemu vabilu gospoda pedsednika dir. 'NVindilscberja, da- vpleten v venec lepo uspelih predavanj dmšitva »Merkur« tudi poročilo' o elektrifikaciji v naši banovini. Zdelo se mi je, da se za to tehniško gospodarsko Vprašanje zanima skoro vsa naša javnost, zddb ise mi je pa tudi, da je moja dolžnost Opozoriti javnost na skvari, ki (lahko postanejo -uisodepolne. Potrudil se bom opisati vpraišanlje preskrbe naše de-iž-ele 's potrebno- električno energijo kar se da preprosto in jasno*, zavedam se pa težav, ki jih tlak opis kopiči vlsakelmu predavatelju, tudi če več lelt živi v problemu, itruidi če je premislil vse. možnosti in razi/Skal vse načrte in motive. Problem je pač meraizdružljivo izvezan z elektrotehnično stroko, čeprav je predvsem narodno-gospodarskega značaja.
Napačno !bi sodil, kdor bi pričakoval, da bo pravilno rešitev elektrifikaciijske-ga problema prinesel eHektroinženjer. Problem je 'širši- (Na vse strani posega v (gospodarstvo'. Odvisen [je od vseh ostalih panog našega narodnega gospodarstva. Odvisen je bil celo in v izdatni izmeri od politike.
Zdi se mi, da je najbolje pogledati, kako je elefctriifikaaiijslki problem nastal, kako se >je razvijali, kako so mu rastle rešitve. Važlno- je, ugotoviti pred vsem vire, iz katerih Se elektrifikacija črpala isvoje sile. Vedeti, je treba, kakšni so bili ti viri.
(Marsikaj postane jasno, če pogledamo v zgodovino našega električnega gospodarstva. Marsikaj razumljivo. Napake se pokažejo, zasluge zabl-ešte. k zgodovine se vleče irazivojina nit, iz zgoidovi-ne si moramo konstruirati smer v bodočnost. Če v zgodovini najdemo pogreške, bomo pravočasno še lahko popravili sedanjo razvcijlno smer.
Pred 20 leti je bil kranjski deželni odbor absoluten gospodar. Ne samo- politični gospodar. Takratni vodilni možje so jasno videli, kalko važna je gospodarska kontrola nad deželo- ' Politični nasprotniki so- se jim utaborili po mestih. Proti tem nasprotnikom se je ra/vnel 1 srdit boj.
(Nedvomno je takratni deželni odbor z močno roko ih-otel gospodarsko okrepiti deželo, (ko je zaičel z velikopotezno elektrifikacijo. Krivično bi bilo osporovaiti takratnim vodilnim deželnimi politikom najboljšo volijo, koristiti iz elektrifikacijo deželi. (Prav gotovo- pa je bili postranski motiv 'taikraltlne elektrifikacije tudi gospodarski boj iz opozicijonalnimi mesti, z Ljubljano pred vsem.
'Vsaka velika akcija ima poleg vodilnih motivov tudi Iše neb roj postranskih. Drugače bi nikdar velika ne bila. Politični motivi' predvojne elektrifikacije po mojem mnenju nekdanjemu delželinemiu odboru nikakor niso' v sramoto. Pojasnjujejo nam pa marsikaj, kar bi ostalo-nerazumljivo iza neipollitičmega inlženjer-ja in za nepolitičnega gospodarja-
'V tistih časih, neposredno- pred svetovno-vojno, je tehnika v prvi vrfsti opo-izarjalla na vodne sile kot vire električnega gospodarstva. Naša dežela je gorata. Dovolj ima vodnih (Sil. Ob Savi predvsem. Kranjski deželni odibor je zato pred vsem projektiral vrsto hidro-elejktiričnih central ob Savi.
Za takratne čase bi bile savske elektrarne zadostovale. Sava je sicer izello nestanovitna voda. Pro*duikcija električne energije bi bila nekoliko nezanesljiva. Pa tudi na to težavo je prvi- elektri-ifikacijiski načrt v naši deželi mislil-
Olb Završnici pri Žirovnici je bila na -razpolago- vodna sila, -ki je dovoljevala izbiranje vode v .(gorskih kotlinah. (Pomožna centrala na Završnici bi tedaj v celotnem načrtu deželnega odbora prav lepo prevzela funkcijo rezervne naprave za savske elektrarne. iNa Završnici nabrana voda bi priskočila na pomoč, čim bi v Savi vo-de primanjkovalo.
Pred svetovno vojno- v deželi ni- bilo elektrar-en, razen po mestih. Ljubljana s-e je preskrbovala sama iz električno energijo in ojačiti si je hotela svoje električno -gospodarstvo z malo hidrocentralo, ki bi jo z -mal-enk-0-sltnimi stroški- v teku regulacijskih del na strugi Ljubljanice postavila -v samem mestu. Drugih pomembnih elektraren v vsej Sloveniji- takrat ni bilo.
-Sarmo politični motivi elektrifiikacijsike akcije kranjskelga deželnega odbora pojasnjujejo telžave, ki jiih je Ljubljana imela z uresničenjem pomožne hidro-centrale na Ljubljanici. Nioben pameten gospodar se temu mestnemu načrtu ne bi mogel upirati. Mestno električno gospodarstvo bi na vsak način imelo- veliko korist od te hidrocentrale. 'Upirali pa se je Kranjski deželni odbor, upiral samo iz političnih 'vfzrokov-
Politični nasprotniki Klrarajskega deželnega odbora niso bili boljši Z vsemi silami so se upirali elektrifikacijskeniu načrtu, ki naj bi zaičel k zgradbo pomožne eentirale mia Žirovnici. Dokazovali so prav tako, da ta centrala ne bo uspela, ikakoir je Kranjski deželln-i odbor dokazoval, da pomožna centrala ob Ljubljanici ne bo uspela. Politika; se na žalost ne briiga za pravo gospodarstvo, politikom v naših krajih so na žalost tehnično-go-ispodarske rešitve važnih problemov dostikrat bile malo važna stvar. Borba z nasprotnikom je zasenčila vse. Narod pa naj bi plačeval.
Vkljub boju je bila zgrajena pomožna centrala na Završnici kolt prva centrala deželinega elektri-fikacijlskega načrta. Takoj nato pa je izbruhnila- svetovna vojna in -zamorila vse. Utihnile so politične 'Strasti, sredstev za velike’ programe ni bilo več.
★
Zatišje, ki ga je ustvarila v eleltitrifi-kacijskem problemu svetovna v-ojna, bi prav lahko' rodilo temeljita teoretična raizmotriviamja' o pravilni gospodarski konstrukciji, preskrbe Vse naše dežele z električno energijo- Tako- raizmišljevanja bi bila takrat in kesneje zelo- potrebna in izelo Važna. Marsikako -razočaranje bi bilo lahko prihranjeno. Marsikaka po-greška bi bila preprečena že v naprej.
(Dalje prihodnjič.)
(^1 QtQaM$acij
Trgovsko in obrtno društvo v Ljutomeru je iipek) svoj redni občni zbor 22. februarja 1932 v gostilniških pro< štorih g. Vrega v Ljutomeru, kjer sc je obrtnikov in trgovcev zbralo le srednje število, ukoravno šteje dru* štvo precejšnje število članov.
P-oročila predsednika, tajnika in blas gajniku so bila sprejeta z zadovolji stvom.
Pri volitvah je -ostal z malimi izpre= membami skoro ves stari odbor: pred« sednik Verbnig Teodor, namestnik Veselič Pero, tajnik Marš Rafko, blagajnik Pušenjak Rudolf, odborniki: Jelovšek Josip, Karba Karol, Vreg R’s hard, Prinčič Leopold, Zavratnik Alojz st., Kokot Mihael, namestniki: Škrajnar Ivan, Žižek Ivan, Ivančič Franc, pregledovalca računov Horvat Janko, Prelog Josip. Pri slučajnostih se je ^razpravljalo o previsoki obrestni meri Zanatske banke za posojila obrt* nikom v teh težkih časih. Obrtnik se le s težavo posluži teh kreditov. Zna* no je, -da jc dala država toliko milijo* nov dinarjev temu državnemu zavodu zastonj; potemtakem bi lahko dajala posojila po največ 6%, kar bi bilo po* ma-gano obrtnikom. Potem bi se pač lahko v večji meri posluževali kredi* tov pri tem zavodu.
K sklepu se je zbor ponovno soglasno izrekel za skupno zbornico.
Občni zbor laške Krojaške zadruge-
Obrtna zadruga krojačev in kroUačic za srez Laško je imela v nedeljo 13. t. m. na Zidanem mostu v Jiuvaničičevem hotelu Svoj redni občni izfbo-r, ki- je potekal precej burno. Občni zbo-r, ki se ga je udeležilo od 185 članov samo- okrog 100, je vodil predsednik g. Planinc iz Trbovelj. Že takoj v pdčetku je bilo veliko prerekanje zaradi tega, ker so bile prvotno določene za kraj občnega zbora Trbovlje, v zadnjem m-o-menttu pa je bil sklican V Zidani most. Predsednik je upravičeval to spremembo z ukinje-injem Vlakov. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da šteje zadruga 185 članov, in -sicer 44 krojačev, 127 krojačic, 10 pletilj, 3 modistlke in 1 tkalca. Piri blagajniškem poročilu je mastil precejšen -nemir- V splošnem trušču je dal predsednik na glasovainje predlog in konstatir-al, da je izrečen blagajniku absoluto-rij. Pri volitvah je bil izvoljen z večino glasov stari odbor s par manjšimi izpremembami. Pri tej točki so nekateri zahtevali, da se ugotovi, ak-o so izpolnili vsi člani vse obvezno-sti nasproti zadrugi. Predsednik je pozval zamudnike, naj poravnajo- članarino, kar so nekateri tudi storili. Ponovna živa debata je nasitala pri proračunu za leto 1932, ker so bili dohodki sicer specificirani, me pa izdatki, ki so bili napovedani samo sumarično. V debati se je razpravljalo o nagradah predsednika in, faljlnilka. Tajnik g. Arnlšek je poročal še o Zboilniici za TOtI in izjavil, da je osebno za ločene (zbornice, ker pa se je izjavila -večina zadrug za skupno zibo-mi-co, predlaga tudi on. da se zadruga izjavi- za skupno zbornico. Med tem so nekateri člani zapuščali lokal, nakar je predsednik (zaključil občni zbor.
ZANAUKA BANKA KRALJEVINE JUGOSLAVIJE D. d. podružnico Ljubljana
TelefOH Stev. 30—20.
Centrala: BEOGRAD
Daje menične ln kredite v tekočem računu obrtnikom, vsem kreditnim zadrugam, ki posojujejo tudi obrtnikom in lombardira državne vrednostne papirje.
Danajska cesta štev. 31 (hiša Zidarjevih dedičev)
Račun postne hranilnice štev. 14.003.
Podružnica: SARAJEVO
Kupuje ln prodaja devize in valute za račun obrtnikov ln obrtnih kreditnih zadrug. Izvršuje vse ostale bančne posle.
Glavna podružnica: ZAGREB
Sprejema hranilne vloge * ali brez odpovedi. Otvorja tekoče in žiro račune. Izdaja kavcije in garancijska pisma.
d) o d
ctvo
in Cicttacije
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 150 kg bele kovine in 16 komadov sit iz jeklene pločevine.
Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1 kompletnega elevatorja za dviganje premoga. Dne 14. aprila t. 1. se bo vršila pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu licitacija glede dobave 40.000 kg mila za pranje.
Oddaja zakupa buffeta na postaji Zagreb Sava se bo vršila potom ofertne licitacije dne 2. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu.
Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 600 kg masti za jamske vozičke.
Direkcija državnega rudnika Senjski Budnik sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave 1500 m jeklenih vrvi.
Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave azbestnih rokavic in predpasnikov.
Dobava mesa. Vršile se bodo naslednje licitacije glede dobave mesa za čas od 1. aprila do 30. septembra: Dne 17. marca t. 1. pri Komandi petrinjskega vojnega okruga v Petrinji; dne 19. marca t. 1. pri Komandi mesta v Sisku in pri Komandi otočačkega vojnega okruga v Otočcu; dne 21. marca t. 1. pri Komandi mesta v Bihaču; dne 23. marca t. 1. pa pri Komandi mesita v Gospi-ču in pri Komandi vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki.
Oddaja zakupa zemljišča in zgradbe buffeta na postaji Ugrinovci se bo vršila potom ofertne licitacije dne 23. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Oddaja zakupa zemljišča in zgradbe buffeta na postaji Bileča se bo vršila potom ofertne licitacije dne 8. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Prometno-komercijalni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin; do 29. marca t. 1. pa glede dobave 700 komadov signalnih šip.
Direkcija državnega rudnika Kakanj
sprejema do 17. marca t. 1. ponudbe glede dobave 10.000 ikg portland cementa.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 800 kg žičnikov.
Dne 30. marca t. 1. se bo vršila pri Direkciji državnih železnic v Subotici licitacija glede dobave ognjegasnega orodja.
Dne 26. marca t. 1. se bo vršila pri ministrstvu saobračaja, pošte, telegrafa in telefona (odsek za nabave) v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 3 kompletnih naprav zia električno merjenje telefonsko telegrafskih linij in kablov.
Direkcija državnega rudnika Zenica sprejema do 14. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov.
Direkcija državnega rudnika Velenje
sprejema do 22. marca t. 1. ponudbe glede dobave 500 kg bučnega olja, 500 kg mila za pranje, 1300 kg riža, 400 kg surove kave, 300 kg ječmenove kave, 400 kg cikorije, 20.000 'kg pšenične moke in 1500 kg koruznega zdroba.
Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 24. marca t. 1. ponudbe glede dobave 500 komadov kremenjakov, 500 komadov stekel, 2000 komadov azbestnih kolutov in 200 komad, kompletnih mrež za bcncinske svetilke, glede dobave 50 komadov ščetk za čiščenje mrež za bencinske svetilke ter glede dobave 2500 kg kave.
Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave 3000 kg strojnega olja; do 7. aprila t. 1. pa glede dobave 1 kompletne sesaljke.
Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 3. aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega materi-jala.
Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. marca t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov samokolnic ter glede dobave orodja.
iprijeten tadio sptejem nudijo nctbi tadio apcactti!
Najmodernejše tipe Radio aparati brez <an-tene na električni tok.
Zahtevajte ponudbe ln
brezobvezno predavanje!
Jugosport r. z. z o. z.
Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 13.
Direkcija državnega rudnika Kreka
sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe glede dobave 5000 komadov vžigalnikov, 4500 m izolirane žice in 2 vagonov ovsa; do 7. aprila t. 1. pa glede dobave usnjatih jermenov.
Dne 29. marca t. 1. se bo vršila pri komandi 45. pešadijskega polka v Mariboru licitacija glede dobave živil (fižoli, grah, sočivje, sladkor, čaj, olje, riž, testenine, suho meso, zdrob, krompir, moka, kis itd.) ter glede dobave mila; dne 30. marca t. 1. pa pri Intendanturi komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. marca t. 1. ponudbe glede dobave tiskovin.
Dne 18. aprila t. 1. se bo vršila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu ofertna licitacija glede dobave barv in lakov.
Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 22. marca 't. 1. ponudbe glede dobave 60.000 kg portland-cementa; do 25. marca t. L ipa glede dobave 180 kub. metrov desk.
Oddaja kolodvorske restavracije v Ustrprači-Goraždi v zakup. Pni direkciji državflfrh železnic v Sarajevu se bo vršila dne 23. marca t. 1. predmeitna ofertalma 'licitacija.
Oddaja zgradbe in zakupa restavracije na postaji čačak se bo vršila potom ofertne licitacije dne 11. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu.
Predmetni oglasi z natančnejšimi po- . datki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Iv. BRUNČ1Č
stavbni in pohištveni pleskar in ličar. — Izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela ter se toplo priporoča cenjenim naročnikom
LJUBLJANA
KOLODVORSKA CliCA 23.
Cene zmerne, delo solidno, postrežba točna. — Telef. 34—76.
Tvornica ZA DUŠIK II. 1).
in
AGA-RUŠE
iidružene jngosiov. tvor niče ncvtilrna in oksigena <1. <1.
/.adovol jujeta h svojimi prvovrstnimi
proizvodi:
KARBIDOM-DISSOUS-! PLINOM in KISIKOM
Sirom vse Jugoslavije na stotine
avtogenskih varilcev
in nudita tisočerim mirno, lepo in solnčnobelct
acetilensko
luč
Izkoriščajte tudi Vi te njihove proizvode v svojo korist!
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
Telefon it. 2508
Račan pri poStnl hranilnici v Ljubljani St. 12.051
Telefon St. 2508
Daje kredite v obrtne svrhe, pospešuje ustanavljanje obrtnih in industrijskih podjetij, izvršuje vse bančne transakcije naj-kulantneje. Vloge na knjižice in na tekoči račun se obrestujejo kar najugodneje, vezane vloge po dogovoru primerno više
Glavni ln odgovorni urednik Vladimir Pfeifer. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna .tiskarna. Predstavnik Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljani.