225. številka. Ljubljana, v torek 30. septembra XVII. leto. 1884 htmia vsak dan ave«er, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij sko-ogeruke dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., »a leden mesec 1 trld 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za ieden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa M po J 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrate po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., će se dvakrat, in po 4 kr„ Ce se trikrat ali vefikrftt tiska. Dopisi naj Be izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u pra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolinami hiši, .Gledališka Itolba", Upravuištvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne «v;iri. Vabilo na naročbo. Z duem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ , četrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4„ — n n jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, Btare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove*, da pošiljanje ne preneha. Upravnistvo „Slov. Naro€latt. 0 položaji na Hrvatskem. Imamo ljudi, ki vidijo v razmerah na Hrvatskem mnogo podobnosti) z našimi razmerami, osobito pa 8 položajem na Kranjskem. A šepava je vsaka primera, še bolj pa primera mej Kranjsko in Hrvatsko, kajti slični sti si ti deželi samo v tem, da ima vsnka svojo za vlado navdušeno, zu vse drugo pa, izimši lastno korist, maiobrižuo stranko, in da takraj in onkraj Sotle nihče ni gotov, kuj nam donese bližnja prihodnjost, da vsi živimo takorekoč iz roke v usta. Ne dozdeva se nam umestno, še dalje raz-peljavati to paralelo, ker bi morali uporabljati morda preostre izraze, v zameno naj bode tu mesto mnenju gotovo kolikor toliko merodajne osobe, bana hrvat-Bkega samega. „Narodni Listyu priobčujejo pogovor njih ureduika dra. Juliia Gregi a z banom grofom Khuen Hedervary-jem v Budimpešti. Pri tem „interviewJ izjavil je baje ban: da hrvatsko vprašanje v Oger- skej D« prouzročuje toliko senzacije, kakor v inozemstvu. On (ban) je trdno preverjen, da v Hrvat skej ne bode ustanka, pobijanje oken še ni ustaja, poulični izgred Iti ni revolucija. Ogerska dobro ve, da ne uživa ljubezni Hrvatske, te ljubezni tudi ne zahteva; zahteva pa, tla se izpolnujejo zakoni, tega se Ogerska dri*. Bau je dalje izrazil mnenje, da mej hrvatskima opozicijama ni razlike; vsi teže po samostalnosti, ki pa ni dosegljiva, ker se Ogerska drži ideje celokupnosti krone sv. Štefana. Hrvatska ne zmore stroškov za isamostalno državo. O stranki prava, ban nikakor ne dvomi, da bi ne mislila patri-jotično in pošteno, a doseći hoče nemogoče smotre s sredstvi, obsojenimi po vsem omikauem svetu. Iz Starčevičevcev neče stvarjati mučenikov, temveč skrbi le za to, da se vzdrži hrvatski zbor. Ogerska ne potrebuje udeležbe Hrvatov v državnem zboru, pač pa to zahteva iuteres Hrvatske same. Ban posna težnje stranke prava, a preverjen je, da niti Starčevič sam n^nja blaznega namena, odtrgati Hrvatsko. Starčevič hoče le tako pozicijo, kakerŠDO ima Ogerska Avstriji nasproti. A tudi to je nemožno. Hrvatje dobro vedo, da bi v sarao-staloej državi, h katerej bi pripadale tudi Bosna, Ercegoviun in Dalmacija, kmalu bili v manjšini proti Srbom. Srbi so, odkar ne koketujejo več čez mejo, najodličniši podpiratelji miru in reda. Bau je potem opomnil, da takrat, ko je prevzel vladno krmilo, v deželi ni bila revolucija, pač pa razjarjeuost. Dar/es je razjarjeuost polegla. Sedež opoziciji je Zagreb. Da bi bil l>,-.n .sovražnik Hrvatske, bi želel, da bi bila agitacija Starćevića državi nevarna. V tem slučaji bi vlada skrbela, da b> arzenali bili polni, in ko bi, kar se pa banu nemogoče vidi, prišlo rlo ra-buke (putsch), bii bi ustanek v malo ura udušen. Ban ni prišel v deželo, da bi sestavil Ogerskej prijazno strauko, temveč le zategadelj, da skrbi za Hrvatsko v smislu „nagodbe." Za ta smoter bode neprestano deloval. Naposled rekel je ban, da še vedno goji nado, da bodo tudi Starčevićevci še nastopili pot, po katerem so unijonisti hodili. Taki torej so hrvatskega baua nazori. Pomniti pa treba, da je ljudem beseda v to dana, da se zakrivajo misli. Iin-terpelacijSL Božidara Raič-a in tovarišev stavljena jenov«j prevzvišenosti gospodu namestniku kot predsedniku visokega c. kr. deželnega šolskega sveta, glede sestavljenja sedanjega izpraševalnega po-verjenstva za narodne in meščanske šole ozirom izpraševalnega poverjenika za slovensko jezikovno stroko. Za urejeno poučevalstvo ima posebno vrednost sostava izpraševnlnih določeb. Pred kratkim čutila je visoka c. kr. vlada dolžnost propise o izpitu ponudnikov učiteljstva v gimnazij:h in realkah na mnogih točkah prenoviti in pri iBte izvedbi med drugim posebno na to se ozirati, da se opravilo izpraševalnih poverjenikov najzmožnejšim strokovnjakom izroči, a zasebni docenti naj se po možnosti opuščajo ter s strokovnimi profesorji nameščajo. Članek I. odstavek 4 izpraševalnega reda določuje, da se v izpraševaloo povei jenatvo jemljejo možje, kateri razne glavne oddelke gimuazijskega in realno-čolskega poučevalstva po njegovem sedanjem ustroji znanstveno zastopajo. Shčno tem propisivostim je c. kr. deželni Šolski svćt za sestavijenje izpraševalnega povtrjenstva za narodne in meščanske šole visokemu C. kr. miuisterstvu za bogočastje in pouk bezdvojbeno zvi dene strokovnjake predložil; menje strokovno se je to zgodilo za slovenski jezik, kateri je poučni jezik za učitelje na. južnem Štajerji. Na predlog c. kr. deželnega šolskega sve*ta bil je ver-stvenik in ob enem suplent za slovensko jezikovno stroko na Mariborskem učiteljišči za izpraševalnega poverjenika slovenskega jezika odločen, — mož, kateri se pi opisanemu izpitu iz te stroke ni podvrgel in Dema potrebnega usposobljenja. Mi Slovenci imamo v Gradci, potem v Mariboru in v Celji izprašane strokovnjake, kateri bi izpraševalno-poverjeniško mesto za slovensko jezikovno stroko izvrstno spolnjevali. Tukaj še se pristavlja, ka slovenski učiteljski ponudniki za narodne učilnice imajo mnogo težejše stališe pri usposobnostuej skušnji premagati negoli nemški a) ker morajo izpit polagati v tujem jeziku, b) ker jim je jedeu predmet vert predelati, namreč LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Vzhod in zapad. O večini teh izumljenj, katera bo povzdignila civilizacijo in prouzročila prevrat v idejah, moremo reči, da ne pripada onim narodom, katere so osrečila. Ideja, ki pride v svet, postane tedaj last celega človeštva. Vender se vsak posamičen narod ue more ponašati z izumljenji, katera vedo k napredku. Raznoobrazne porabe para in elektrike morejo se smatrati za čudovita izumlienja, za katere ja bilo treba potratiti veliko sil vsakega zapadnega naroda. Pa so tudi nič manj važna izumljenja, katera so nam zapuščena od tako globoke starodavnosti, da ni moč priti do njih začetka. Sem spadajo vsa ona znanstva, z osnovo katerih 8e ne more ponaSati nobena zapadnih dežel, taka so abecedni znaki, ki služijo za izraženje glasov ; obrazovalne umetnosti, katerih vzglede najdemo v globokej starodavnosti. Ravno to se more reči o novejših jezikih, koreni katerih so vzeti iz Banskrt-skega jezika in o magnetnej igli, upeljanej z vzhoda, katera je prinesla že gromadne usluge mornarstvu. Vse oblike in vrste literarnih del vzete so iz starega sveta. Pesništvo, od epoBa do pastirske pesni, drama, komedija, govorniška umeteljnost, basna, metafizika z njenimi sorodnimi znanostmi, zakono-dajstvo, politične naredbe, — vse to se je začelo v velikih delih, pisanih že dva tisoč let pred Ludo-vikom XIV. Pred šest sto leti so zapadni narodi bili pogrezneni v popoluo nevednost. Nekaterih iz-mej njih pa tedaj Se ni bilo, a mi rud. kateri sedaj vzbuja začudenje vseh s svojo slavo, bil je tedaj jedva opazljiva državica. Te opombe bo jako zanimljive. Posebno so važne za Kitajca, kateri ima, recite, kar hočete, nekaj pravice, vreči svojo betvo na tehtnico, kjer se bodo tehtale zasluge, skazaue človeštvu. Ko bi kdo začel zasledovati naSa občevanja z druzimi narodi, ta b: začuden uvidel, da je mnogo tega, s čemer se ponaša sedanja zapadna civilizacija, bilo nam že znano v starodavnih časih. Sploh se more trditi, da so razua astronomije in geologije vsa druga znanstva javile se kot plod naših raz-iskavanj. Mi smo jedin narod na svetu, ki se more ponašati s svojim samostojnim razvojem, mi imamo popolno pravo na tako slavo. Mi nesmo nikdar nikogar posnemali. Samo Ki taj ima svojo lastno civilizacijo. Ako vi začnete izučevati naše gledališče, videli bodete, da je baš tako originalno kakor grško. Nadejamo se v bližnjej bodočnosti seznaniti čitatelje z najboljšimi našimi deli, odlomke katerih so že izdali nekateri učenjaki. Tth odlomkov pa ni zadosti, da bi se videlo, v čem obstoji posebnost našega literarnega duha. Naša literarna šola ima mnogo odličnih del in more preskrbeti zapadne narode z obširnim naučnim gradivom. Meni se zdi važno obrniti vašo pozornost (in jaz imam zato dovolj podloge, ko sem se seznanil z literarnimi deli zapadne Evrope), na to, da smo mi oddelni svet na zemeljskej obli in da jedino vprašanje, katero želi rešiti pazljiv um, tiči v želji vedeti: ali ni bilo mej zapadom in vzhodom tipične civilizacije, ki je razširila svoja veje na vse strani; ali da rabimo drug figuralni izraz: ali ni bilo občnega vira civilizacije tekočega z gorskih visočin na dve strani — na vzhod in zapad. To hipotezo morete vsprejeti, ako se ne držite mnenja, da so različna plemena, ra; tresena po kakem strašnem prevratu, po malem nakopičila vedno več znanj, in vztrajno napredovala in se razvijala. Tedaj sti dve verjetni hipotezi in jaz ne vem, katerej bi dal prednost. Ako Be sedanja civilizacija javlja kot plod neprestanega truda človeštva, kol ko slovensko jezikovno stroko, in pri tem so v IV. drugi pa z večine v I., H. in III. plačilni razred postavljeni, c) ker največ je jim nepoznani izpraševalni poverjeniki izpitujo. Obzirom na te prikazni bilo bi pravedno in pravično v Mariboru izpraševalno po-verjenstvo za slovenske ponudaike sestaviti in učiteljišče v Mariboru primerno sklepu državnega zbora od dne 26. apnla 1880 s slovenskim poučnim jezikom urediti. Pogledom na navedene podatke stavlja se uje-govej prevzvi.šeuosti gospodu namestniku kot prvo-Bedniku deželnega šolskega sveta vprašanje: 1. Kateri razlogi so c. k. deže.ui šolski svet vodili, ka je visokemu c. k, mioisterstvu za bogočastje in pouk neizpitanega učitelja za izpraševalnega poverjenika za slovensko jezikovno stroko predložil? 2. Je li e. k. deželni šolski svet voljen za slovensko jezikovno široko usposobljeno učno moč za izprnševalnega poverjenika visokemu c. k. mini-Bterstvu za bogočast|e iu pouk uže v bodočem letu priporočiti ? Gradec, dne 30. septembra 1884. Raič 1. r., dr. Rad a j 1. r., M. Vožnja k 1. r., dr. Dominkuš 1. r., Kukovec 1. r., dr. Šuc 1. r., Jerman 1. r. Deželni zbor kranjski. (V. seja 26. septembra.) Vladna predloga, načrt zakona o pogozdovanji Krasa v vojvodini kraujski, izroči se upravnemu odseku. Načrt zakona o upeljavi taks za ogledovanje živine pri izdavanji živinskih potnih listov, vsprejme se v tretjem branji. Poročilo deželnega zbora glede dolenjske železnice izroči se upravnemu odseku. Prošnja Janeza Vidmaija za odpis 144 gold. 90 ki. bolnišničnih stroškov, se izroči v rešitev deželnemu odboru. Matiiu Hitiju, učitelju, dovoli se po 60 gld. miloščine na tri leta, prošnja Karola Le-Barja, živinozuravmškega učeuca za podporo se zavrne. Poslanec Šukljo poroča o §. 8. letnega poročila deželuega odbora, kateri zadeva šolstvo in ki se vzame na znanju. Poslanec dr. vitez Bleweis-Trsteniški poroča v imenu finančnega odseka o proračuaih zakladov dobrodelnih zavodov za 1. 1885 in nasvetuje: I. Proračun bolničuega zaklada za leto 1885. se potrdi a potrebščiuo v znesku...... 59.166 gld. 92 Va kr. in zakiado v znesku . . 10.378 „ 95 „ tedaj s primanjkljajem IS.787 gld. 97 1/a ar. kateri se ima pokriti i/ deželuega zaklada. II Proračun bUzuičuega zaklada z\ leto 1885. se potrdi s potrebščino . . . 46.532 gld. 61 kr. in zaklado...... 8.653 „ 51 „ tedaj s primanjkljajem . . . 3787U gld 10 ar. kateri se ima poiavuati iz deželnega zaklada. III. Proračun najdeuišuičuega zaklada za leto 1885. se potrdi s potrebščino . . . 6826 gld. 44 kr. in zakladom...... . 358 „ 20 „ tedaj s primanjkljajem . . ~ ! 6468 gld. 24 kr. kateri se ima pokriti iz deželnega zaklada. stoletij je moralo preteči, preduo so bile napisane pesni Homerja in Konfucija; kol;ko življenj je moralo poginiti na zeml)i še do prvih poskusov civilizacije, koliko zvukov se je brez koristi pogubilo v zrak, predno bo se ustrojili pravilno sebtavljeni jeziki u svojimi slovnicami! Glava se ti kroži, ko pogledaš gromadnost teh del. Če je to tako, od kod je pa taka podobnost v izumljeujih, ustrezajočih istim potrebam, in od kod tako različje v jezikih, da se izrazi jedna in ista misel. Se ve da se sem ter tja zaslede črte podobnosti ; pa te črte so neredno razmetaoe in zdi se nam včasi, da je kaka mističua sila zmešala svoje niti, katere bi mogle pokazati na ohrauivše se sledi človeškega rodu 1 Naj bode to kakor koli, jaz bi bil zadovoljen, ko bi iz izučenja naših virov mogli osvetiti oddaljeno dobo spominov in ustanoviti geneologijo človeškega rodu. Mari znanost nikoli ne poreče narodom velike besede — „bratje ste". Zapadna civilizacija je le nova izdaja starih civilizacij, pregledana in popravljena. Naša civilizacija je brez dvojbe že doživela več izdaj in nam se zdi dovolj popravljena in v vsakem slučaji pri nas ni izdatelja, ki bi sanjal o tem, kako bi ustvaril novo. IV. Proračnn porodišničnega zaklada za I. 1885. se potrdi s potrebščino . . . 5448 gld. 5 kr. in zaklado...... . 905 „ 60 „ tedaj s primanjkljajem .... 4542 gld. 45 ar. kateri se ima pokriti z deželnega zakkda. S tem so tudi rešeue mariginalne številke 28, 29 in 32 iz § 7. letnega poročila ter prošnja diur nista Fran Zilar ja. Finančni odsek predlaga pri proračunu boloifi-nega zaklada za leto 1885. slavnemu deželnemu zboru sledeče resolucije: I. Deželnemu odboru se naroča, naj preiskuje in poskuša, kje in kako bi se dalo štediti pri oskrbovalnih stroških, ne da bi to bilo bolnikom na škodo, in poročati o tem deželnemu zboru v prihodnjem zasedanji. II. Za hirajoče umobolne, kateri po svojej bolezni niso več sposobni oskrbovani biti v blaznici, naj veljajo ista načela, kakor pri hirajočih telesno bolnih. Radi tega se dovoljuje deželnemu odboru, da pri tacih hirajočih umobolnih, pri katerih je dokazano, da njihova občina oskrbovalnih stroškov ali v domačej srenji ali pa v hiralnici čeloma plačevati ne more, prevzame do polovice stroškov na blaznični zaklad. III. Deželnemu odboru se naroča, naj skuša znižati oskrbovalniuo za hirajoče umobolne v hiralnici sv. Jožefa od 60 kr. na 46 kr. IV. Sklep deželnega odbora, naj se gozd Pod-molnik, ki spada k posestvu Studenec, za zdaj še ne preda, se odobri. Poslanec D e t e 1 a pravi, da sta ponudila dva kmeta za gozd Podmolnik .-J300 g!d. Deželni inženir je gozd cenil na 4500 gld., a govornik, ki ga je sam ogledal, trdi da je še veliko več vreden, kajti meri 30 oral polovica je smrekovega, polovica bukovega lesa. Daleč okrog so vsi gozdi posekani, tudi Podmolnik, ako se proda, zadela bi jednaka osoda, kar bi se slabo vji malo z vednimi prošnjami deželnega zbora do vlade, naj se pokon čanje gozdov ovira. Pri glasovanji vsprejmo bo vsi predlogi finančnega odseka. Poslanec dr. Papež poroča v imena uprav nega odseka o poročilu deželnega odbora, ki se glasi: Slavni deželni zbor naročil je a sklepom dne 9. oktobra l. 1883. deželnemu odboru, naj prošnjo občin Velika Račna in Slivnica izroči c. kr. deželni vladi z gorkim priporočilom v privoljenje izdatne državne podpore. Deželni odbor se je vsle 1 tega deželuo-zbornega sklepa obrnil na c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani z dopisom dne 27. novembra 1883, št. 6618. Oigovor na to do zdaj še ni došel. C. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani predložilo je deželnemu odboru z dopisom dne 2. febru-varija 1884, št 2735 1. 1883, prošnjo županstva občine Vipave za državno podporo za nujuo potrebno uravnavo potoka Močilnik, ter je prosilo za dovolitev primernega doneska iz deželnega zaklada vsaj kot posojilo, da bode mogoče delo uravuanja pričeti. Po poročilu c. kr. deželnega predsedstva na c. kr. mi nisterstvo poljedelstva, katero je bilo v prepisu pri-dejauo navedenemu dopisu, proračunjeni so bili skupni troški za uravnavo te vode na okrogli znesek Nam pogostem očitajo: čemu ostanete vedno na tej stopiuji razvoja? Ko je vse dobro, ali bolje povedano, vse tako dobro, kolikor je mogoče, ali moremo biti potem prepričani, da sedanje zameni kaj boljšega? To je vprašanje. Bolje je, kakor govore, sovražnik dobrega in modrost obstoji v tem, da bi umeli vzdržati. Jaz nečem reči nič slabega o novejšej civilizaciji, meni se zdi vselej lepa; ali Bi pa moremo željo po novotarijah smatrati za pospeševuteljico pravega napredka? Ali se ne motijo oni, ki mislijo, da napredek obstoji v samih premenah? To mnenje ima teoretično svoje privržence in svoje protivnike, a jaz se ne predrznem mešati se v ta spor. Jaz se omejim na sledečo opazko: nam na pr. je že davno znan smodnik (nam se tudi pripisuje čast, da smo ga iznašli), pa mi smo ga nasprotno našim zapadnim bratom rabili samo za zabavne ognje, in ko bi nas okolnosti ne bile pridilile seznaniti se z zapadnimi narodi, bi mi nikdar ne rabili!] smodnika za ognjestrelno orožje. Nikdo drug', kakor jezujiti naučili so nas liti topove, da se spolni pisanje: ite, docete omnes gentes — (idite in uSite vse narode.) (Dalje prih.) 9000 gld., ter se je v ta namen orosilo 6000 gld. doneska iz državnih sredstev. Deželni odbor je vsled tega z dopisom št. 1035 dne 10. februvarija I. 1884 županstvu Vipavskemu naročil, naj semkaj poroča, koliko bodo znašali doneski uravnanja tega potoka udeleženih občin. Z vlogo dne 13. februvarija 1884, št. 260, poročalo je županstvo Vipava, da so dotićue občine sklenile, da hočejo zložiti donesek v gotovem znesku 300 do 400 gld. po davčnih prikladan, kakor tudi preskrbeti potrebno tlako v vrednosti najmanj 1000 gl., kar bode zadostovalo, da se odvrne preteča nevarnost po vodi, ki je mej tem časom nastala in ki preti podreti most na cesti proti Slapu in dve cestni progi. Glede na to, da je slavni deželni zbor s -ki. -pom dne 7. oktobra I. 1882 deželni odbor poobla-ifl, da sme eventualno še dovoljevati podpore za uravnavo voda v Vipavski dolini, in gledd na to, da je deželni odbor prepričan, da bo v zadevi povračila prošenega posojila 2000 gld. od udeleženih občin pač ne sme Bog ve kaj pričakovati, dovolil je deželni odbor za uravnavo potoka M niti k 1000 gld. podpore, ter je ta znesek z dopisom št. 2756 dne 23. aprila 1. 1884 dal na razpolaganje Blavnemu c. kr. deželnemu predsedstvu. Z dopisom Št. 1065 dne 20. maja 1. 1884 naznanilo je c. kr. deželno predsedstvo, da se je za uravnavo potoka Močilnik iz dotacije poljedelskega ministerstva in ministerstva za notranje zadeve za leto 1884 dovolil donesek po 3000 gold., torej skupaj 6000 gold. iz državnih sredstev. Zaradi tega je tudi c. kr. deželno predsedstvo dalo potrebne ukaze, da izvrši uravnauje potoka. Slavni deželni zbor je v deveti seji dnu 9. oktobra 1883 sklenil, naj se slavna c. kr. vlada naprosi, da sestavi komisijo iz organov c. kr. vlade, deželnega odbora, politične oblasti v Kamniku in občine Trzin, ki ima natančno preiskovati uzroke izstopanje potoka Pešate čez polje okolu Trzina, čez cesarsko in okrajno cesto, ter potrebno ukreniti, da se zapreke za prost odtok Pešate odstranijo. Izvrševaje ta deželno-zborni sklep, obrnil se je deželni od or v dop su št. 6585 dne 11. marca 1884 s primerno prošnjo na c. kr. deželno vlado, na kar pa rešitev do zdaj še ni došla. Dr. Papež predlaga, naj se vzame poročilo na znanje. Poslauec dr. vitez Bleiweis-Trsteniški priporoma vladi, naj vender kaj stori za uboge prebivalce Računske doline. Potem se poročilo deželnega odbora o tej točki odobri. Po-hinec dr. Papež poroča še o poročilu deželnega odbora o deželno kulturnih zadevah in izraža željo, naj bi potni učitelj kmetijstva svoje poučne govore priobčeval v „Novicah" ali v „Kmetovaleuu, in nasvetuje resolucijo do deželne vlade, naj se nastavi na učiteljskem izobraževališči strokovnjak za učitelja kmetijstva, čemur zbor pritrdi. Potem se seja sklene. Kmetijska razstava v Krškem. Iz Krškega 29. sept. [Izv. dop.] Včeraj popoludne je bila razstava zopet obilno obiskovana. Celi dan je bilo okoli 500 obiskovalcev, ki so plačali nad 60 gld. ustopuine. Mej obiskovalci je bil tudi gosp. deželni glavar gro* Thurn, kije kaj prijazno občeval s kmetskim ljudstvom in mu delil brezplačno karte za tombolo. Razstavo obiskal nas je tudi državni in deželni poalanec dr. Poki ukar, in pa dvorni avetovalec D epe ris (iz kmetijskega ministerstva), ki je redi trtne uši v Krški okolici. Ob ]/a4. uri bil je na proBtem govor potovalnega učitelja Pir ca, ki je s krepko in glasno besedo razločno in toplo priporočal Dolenjcem sadjarstvo in živinorejo, ker ti pauogi kmetijstvu bosti najbolje odškodovali kmeta za škodo, ki mu jo nareja pri vinarstvu trtna uš, katera se bode prej ali slej še dalje razširila. Potem jedrnatem govoru začela se je v pričo, velike množice tombola. Prodalo se je 1200 kart, (pravijo, da jih je bilo še premalo) po 10 kr, Dobitki so bili kmetijski stroji in orodje. Tombola n. pr. koruzorušilnica (Maisrebler, 40 gld. vredna), kvint Zugmajer-jev plug (12 gld. vreden), 1 kvart grozdni mlin, več tern in amb. Ljudstvo, ki je prvokrat tombolo igralo, bilo je očevidno zadovoljno. Jednako je našemu občinstvu po volji lepa in velika razstava, katero si more ogle« dati za 10 kr. Včeraj smo videli v mestu vse polno tuje gospode, med njimi obilo gaščakov, ki so poslali uajlrpše reči na ogled. Nekateri kažejo veliko simpatijo do kmetijskega napredka. Graščak vitez Gutmannsthal Bennenutti v Radečah je daroval še pred razstavo odboru 50 gld. G. Lenk (mlajši) na Raki podaril je 3 darila po 10 gld. za kmetske ra/stavljalce. Razstava bode o 1 prta še do 3. oktobra. Politični razgled. \oii .mu« «le*ele. V Ljubljani 30. Beptembra. „Bauernverein" Mariborske okolice je sklenil v nedeljo peticijo na štajerski deželni zbor, da se spremeni volilni red. Odpravi naj se volitev po volilnih možeh, upelje tajno pismeuo glasovanje, ter BO naj odloČi slovenskomisleči Št. Lenartski okraj od Mariborskega, pridružita pa okraja Mar-nberŠki in Bistriški Na ta način bi neniškutarji pridobili Mariborski okraj za-se. Mi se nadejamo, da bodo konservativni deželni poslanci zabranili ta nemšku-t ir, ki manever s tem, da bodo ostavili zbornico. Predloga o volilnej reformi, katero hoče deželni odbor čenkemu deželnemu zboru predložiti, ima nakatere bistvene spremembe. Veleposestvo bi za naprej volilu v šestih skup uab iu s.cer filejko-misno posebe, drugo veleposestvo pa v petih skupinah. V skupino mest se bi uvrst lo 82 volilnih krajev, in sicer 49 čeških in 33 nemških, izključilo pa 11 krajev in sicer 9 nemških pa 2 češka. Število poslancev bi se z ozirom na število prebivastva in davke na novo pravičnejše razdelilo. Trgovske zbornice, ki so dosedaj volile 15 poslancev, bi jih zunaprej samo 7. Petakatji bi dobili volilno pravico Jeden član te predloge pa določuje, da bi za naprej ne bilo treba za spremembo volilnega redu navzočnosti treb četrtin poslancev. Ni misliti, da bi ta predloga bila vsprejeta, kajti nemški poslanci bodo vsekako ostavili zbornico, in ta potem ne bode več sUiepčiiH. Pa tudi Herbstov predlog o premeni volilnega reda ne bode dobil veČine, ker ga Čebi ne bodo podpirali. S tem, da se da petakarjem volilno j pravico, še ni odpravl|ena nobena krivica, ki se godi Č*-skemu narodu zaradi krivičnega volilnega reda. Treba ie tako prenarediti volilni red za velepose- : Btvo, da ne bode več mogoče, da bi N*:nici, ki so v velikej manjšini v deželi, mogli dobili večino v deželnem zboru. — V nedeljo je nemški centralni volilni odbor imel shod v Pragi in jednoglasno sklenil sledeče resolucije: 1. da se uvede volilna pravica za petakarje; 2. da se ?abranijo dragocene stavbe na deželne stroške, zlasti da se zabrani porabo deželtiega denarja za zgradbo poslopja češkemu muzeju ; 3. da se okraji razdele po narodnostih; 4 da se c. k. deželni šolski sovet takoj razdeli v češki in nemški oddelek; 5. da je narodna dolžnost Nemcev podpirati svobodno združenje nemških kmetovalcev, da se s tem naredi jez proti napadom na bvobodo, nemštvo in napredek; 6. da morajo vsi avstrijski Nemci ostati složni v opo/iciji. Rusinski klub frallškega deželnega zbora hoče neki predlagati, da bi se deželni zakon o učnem jeziku v srednjih šolah tako premenil, da bi se povsod morali napraviti paralelni razredi rusinski, ako se upiše le 20 rusinskib dijakov v jeden razred, ne da bi bilo treba dovoljenja deželnega šolskega sovetu. Hrvatska vlada je zopet profesorjem reha-bi lito vala rektorja dra. Lnkovića, katerega je bila v juliji odstavila zaradi nemirov na vseučilišči, rektorske časti mu pa vender ni zopet izročila. Ogerskl državni zbor imel je v soboto prvo sejo. Zbornica je kazala precej spremenjeno fizijo-gnomijo, kajti kakih 200 poslancev je novincev. Stranke so so pa le toliko drugače uvrstile v zboru, da so se združili antisemiti in zaseli stole mej skrajno levico in zmerno opozicijo. Starostni pred-Bednik je prebral pismo ministerskega predsednika, ki objavlja, da se državni zbor v ponedeljek otvori slovesuo v Budimskem dvorcu. Na to se je oglasil Iranyi in v dolgem govoru protestoval proti otvori-telnemu ceremonijalu zbora, zlasti proti temu, da Be državni zbor ne otvori v prostorih državnega zbora, da se ga udeleže tudi tuji dostojanstveniki in da kralj čita pokrit prestolni govor, člani državnega zbora pa morajo biti odkriti, in da bo na'dvoiei razobešena čroo-žolta zastava, in samo na Btraneh ogerska in hrvatska. Koncem je Iranyi objavil, da se njegovi somišljeniki ne udeleže otvorjenja. Protest Iranyijev ponavlja se leto za letom. — Ogerski finančni miniBter bode takoj po sklepu adresne debate v državnem zboru predložil proračun za leto 1885, tedaj okolu 20. oktobra. 1'u a nje države. Iraiicoslii zbornici bosti sklicani na 14. dan oktobra. Budget bode miniBterski aovet določil v bo-dočej seji, ki bode še pred Bnidenjem zbornic. Finančni minister se nadeja, da letos ne bode treba za pokritje državnih atroškov vzeti nikakega posojila. Italijanska vlada je v soboto v jako pri-jaznej in prijenljivej obliki protestovala proti ustavi amortizacije egiptskega državnega dolga in ob jed-nem predlagala Nubar-paši, da bi se sklenila mej Egiptom in Italijo trgovska pogodba. Postojanke nemških liberalcev so neki jako alabe, že sami obupujejo, da ie v*eh svojih vodij ne bodo spravili v državni zbor pri bodočih volitvah. — Grof Herbert Bismarck izbran je neki ravnateljem vnanjega urada na mesto Bojanovskega, ki bode zaradi bolebnoHti moral odstopiti. Tako poroča „Mon-tagsblatt". Drug* listi pa trde, da bode Herbert Bismarck naslednik državnemu tajniku Bucb-u. Belgijsko liberalno društvo se je v nedeljo v Bruselii posvetovalo, kako se ustavljati novemu šolskemu zakonu. Pred vsem se je priporočala sloga pri bodočih občinskih volitvah. Jeden govornikov je zahteval, da se veliko nakupičeno premoŽenje verskih korporacij ima porabiti za pouk ter je priporočal ločitev cerkve od države. Ob 3. uri popoludne se je zborovanje zakiiučilo. V petek je v Kajiri bila v angleškem konzulatu konferenca o egiptovskih finančnih zadevah. Te konference so se udeležili lord Northbrook mr. Baring, N'ub.tr paša, finančni minister Mustafa paša, Fehmy in Blum paša, in se je neki sklenilo, da bode egiptovska vlada samo potrdila, da je prejela protest vlastij proti ustavitvi amortizacije državnega dolga. Kako se bode ta stvar rešila se še ne ve. „Timeau mislijo, da bodo vse vlasti razun Francije že s tem zadovoljne, da se potrdi prejem njihovega protesta. Iz Beroliua nam dobaja vest, da bi mogel knez Bismarck po turškem sultanu odstaviti egiptovskega podkralja, kakor je to storil 1880. leta. V tem slučaji bi bh za podkralja imenoval Halim paša, katerega nitmi jako čisla. Iz Kajire pa dohaja vest, da bode odstopilo miuisterstvo, ako vlasti ne odstopijo od svojega protesta. „Times" so dobila neko pismo iz Sudana z dne 31. julija, ki potrjuje najnovejše uspehe Gor-donovo proti ustajuikom. Garn'zija je zgubila od srede marca 700 mrtvih. Polkovuik Steward je ranjen. Dopisi. Iz Trsta 28. septembra. [Izv, dop.] Dopolnilne volitve za Tržaški mestni ?bor iznenadile so nas popolnem. V mestnem zboru manjka namreč 8 svetovalcev in sicer jeduega iz II. mestuega razreda dveh pa iz okolice. V I. okraji umrl je Pogan v V. pa se je odpovedal g. Burgstaller vsled nezaupnice, I katero so mu dali njegovi volilci. Ni se skoro mislilo, da bodo volitve še letos I razpisane, pa ker ne bode deželnega zbora, požurila I se je vlada, da razpiše volitve teh treh odbornikov ! za razmerno kratek čas, kajti že meseca junija 1885 _ treba bode v novic voliti ves mestni oziroma de-: želni zbor Tržaški. Nihče ni bil na to pripravljen, Je manj pa menda politično društvo, „E linost". Vo- ! lit ve bodo za II. mestni razred 11. oktobra, za I. 1 j in V. okra) Tržaške okolice pa 12 oktobra. Kar se I tiče kandidatov se ni še poskrbelo ničenar, le v I. okraji ventilirala se je ta stvar že davno. Za I. okraj dogovarjalo se je že takoj po smrti Pogana, kur je dalo mnogo kombinacij volilcem I. okraja, kateri so imeli na ponudbo več kandidatov. Prvi kandidat je gosp. Peter Peršič, finančni uradnik, rodom Graničar, odločeu narodnjak, kateri že čez 33 let v TrBtu živi ter pozna do dna vse okoliščine in težnje Tržaških Slovencev, in ima tudi največ upanja, da prodere. Drugi kandidat, priporočan od neke strani k- vitez Klodič deželni šolski nadzornik baje kandidature ni vsprejel. Tretjega dra. Mandiča, šla je ponujat ista stranka, oziroma mož, prevzet samega oportunstva, a Skedenjci ga ueso marali. Četrti, ki bode gotovo od nekaterih Edinostarjev postavljen, je pa deželne sodnije vrli svetovalec g. Abram, a mi dvomimo, da se bode sploh ta gospod na voljo uekaterih izpostavil dvomljivi zmagi. Torej za I. okraj 4 kandidatje, kdo bode, videli bodemo v kratkem. Prvi kandidat Peter Peršič ima največ upanja, da zmaga, ker je poznan in zahaja leta in leta v Skedenj, ne da bi bil še kdaj mislil, da bo kandi-doval, Peršič je, kakor smo rekli, odločen Slovan, kateri se ni nikdar prikrival, niti za glasovitega Mdringa. Od kar so slovenska društva v Trstu, ude-k žil se je vselej in povsod brez strahu in je pri vsaki priliki jedernato govoril in poudarjal, da je Slovan in da tega nikdar zanikal ne bode. Da se ga je občinstvo zapomnilo in apoznalo, skoro ni treba omenjati, kajti on je dober govornik. Skedenjci pa, ako ga izvolijo, kar ni dvomiti, dobili bodo vestnega neustrašljivega poslanca, ki bode g. Nabergoju veduo na strani stal in ga podpiral, ter bode za I. okraj boljši poslanec, nego so bili vsi njegovi predniki, kateri neso pod Bogom druzega storili, ko molčali, Za V. okraj se danes še ne ve, ko to pišem, najbrže pa je, da bode zopet kandidoval gosp. Urban čič poštar v Bazovici, kar bi tudi umestno bilo. On je premožen, inteligenten, ter ima tudi obilo upliva mej ljudstvom v gorenji okolici, kateri je že z mladih let še kot bivši ljudski učitelj poznan rodoljub. Zaradi narodnosti ga je naš magistrat vedn > preganjal in pokoril. Danes je mož neodvisen, samostalen in premožen, kar je potrebno poslancu. ■z Šiške dne 29. septembra. [Izv. dopis.] Poročali ste o svojem času, da so v Šišenski šoli stropi popolnem strohneli in da bode treba poprave. Ta izvršila se je pred kratkim povoljno, tako da se je pouk pravočasno pričeti mogel. Vsa nemala škoda poprave zadela je podjetnika gosp. G. T. V njegovo obrambo pristavimo naj pa, da si dotični ni iz prevelike dobičkaželjuosti zakrivil sam sebi te škode s tem, da bi bil dal slab les za strope, temveč pripoveduje se, da je bil les popolnem suh in da bo le podjetnikovi ljudje zakrivili škodo s tem, ker so mesto suhih tvarin posuli vrh z navadnim peskom. — Včeraj vršila se je pri nas javna dražba za ponižanje klanca pri „Peskarji" na okrajni cesti, katera pelje z državne ceste na zgornjo Ši%o, Koseze, Glince itd. na jednej straui, na drugej pa okolu „Rožnika" tako imenovana nvečna potu. Pre-potrebno je bilo to ponižanje klanca oziroma razširjanje ceste, kajti promet po tej cesti je jako živa-heu, na tisoče stotov prepelje se tu kamenja, apna, po zrni ledu itd.; tudi Ljubljanski gospodi služi ta pot kot priljubljena partija v vozu. Zares hvaležni smo okrajnemu cestnemu odboru, da se nas je ven-der jedenkrat spomnil, posebno zahvalo cele naše okolice pa zasluži cestni odbornik g. Jakob Matjan iz zgornje Šiške, kajti le njegovemu odločnemu potegovanju bo imamo zahvaliti, da so bode to pre-potrebno delo zvršilo. Popravo prevzel je domačin, zidarski mojster g. Jakob Burger. Poprava vršila se bode od 5. do 25. prihodnjega meseca in bode mej tem časom cesta od Zgornjo-Spodnjo-Šišenske meje na jednej strani do Spodnjo-ŠiŠenske cerkve, na drugej strani prometu zaprta. Iz Kamnika 29. septembra. [Izv. dopis.] Znani „Slovenčev" pripovedovalec iz Kamnika toži v svojem sobotnem dopisu o pijančevanji v našem mestu. S svojim neskončno velikim briganjem za duševni in telesni blagor naših meščanov hodi po noči po mestu in revidira naše krčme, se li o pravej uri j zapirajo. On toži, da celo olikani ljudje ostajajo v j krčmah čez uro, o katerej bi morale biti že zaprte. Jaz ne morem zagovarjati tega ali dopolniti moram vender le še nSlovenčevegau dopisnika v tem, da tudi pijančevanje po dnevu ni na dobro blagostanju. Kdor po dnevu dela, temu se pač ne more zameriti, ako si zvečer odpočije in utrujeni dub razbistri. Ali na „Grabnu" je gostilnica, kamor hodijo nekateri olikani po dnevu pijančevat in kakor za občni blagor Bilno uneti „Slovenčev" dopisnik gotovo tudi dobro ve, da ne dajo tja zahajajoči pivci vselej dobrega izgleda. Zatorej pravimo, pometajte naj pred pred svojim pragom, potem še le pojdite učit druge. Domače stvari. — (Četrti batalijon) domačega pešpolka Štev. 17. odrinil je danes dopoludne iz Ljubljane v Trebiuje, kjer bode ostal tri leta. Poveljnik mu je podpolkovnik g. Iioch. Mnogo gg. častnikov, na čelu njim generali baron Reiniiinder, Groller pl. Mildensee itd. prišlo se je poslovit od naših Kuh-uovcev. Tudi deželni glavar grof Thuru in mnogo občinstva bilo je na kolodvoru. Z ,,/ivio"- in „z Bogomu-klci odpeljali so se naši rojaki proti jugu. — (Časopisje.) „Zadruge izšla je 8. štev. Opozarjamo na članek „ Varnost hranilnih ulog pri posojilnicah''. — „Škrata" izšla jo 18. štev. — (Pred upravnim sodiščem) na Du-naji bode v 8. dan oktobra dopoludne ob 10. uri obravnava občine Tolminske proti c. kr. namestni-štvu v Trstu. — (T 11 na uš.) Kako napreduje ta škod-ljivka, se najjusneje vidi iz poročila, došlega deželnemu odboru štajerskemu. V Brežiškem okraji, kjer je 2203 orale vinorodnega sveta, je do sedaj 282 oral, tedaj nad 10 °/0 okuženih. — (Na gimnaziji v Mariboru) je letos 300 učencev, 20 manj, kakor lansko leto. V prvem razredu, ki šteje 82 učencev, sta dva oddelka. — (Poštnine proste listnice.) Županstva in druga javna oblastva izrazila so često željo, da bi se uvedle poštni ne proste listnice, kakor so tudi druge poslatve za uzajemno občevanje pošt-Dine proste. Tej želji se bode tedaj ustreglo, s prihodnjim mesecem bodo uvedene poštnine proste listnice, posebne listnice, na belem papirji a brez utis- nene znamke: dobivale se bodo po 25 izvodov vkupe za 4 novce. Tudi poštnine proste listnice s privito listnico za odgovor ae uvedo, 25 izvodov po 8 novcev. Rabiti jh bode tako, kakor druge poštnine proste listnice. Izdane bodo z nemSko in dvojezično besedo. — (Tatvina.) J. Dolenec, učenec tukajšnjega knjigovezca g. Cierberja, ukral je včeraj iz mizniee v prodaj »lnici 50 gole!. Kam je denar dal, ni hotel povedati. Izročili so ga deželni sodniji. — (Razstava v Belemgradu.) Belgradska obrtnijska društva so sklenila prihodnje leto napraviti občno obrtno razstavo v Belemgradu. — (Razpisane službe.) Okrajnega živi-nozdravnika (XI. razred) v Rudolfovu. Prošnje do 4. novembra t. I. na deželno predsedstvo v Ljubljani. — Služba kanclista pri c. kr. okrajni sodniji na Brdu. Prošnje do 28. oktobra t. 1. na predsedstvo c. kr. deželne sodn'je v Ljubljani. — Poštnega odpravnika v Belipeci. Placa 300 gold., pavšal 80 gold. itd. Prošnje v treh tednih na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Telegram „Slovenskomu Narodu11: Praga 30. septembra. V deželnem zboru odgovoril je namestnik na interpelacijo Knollovo kazoč na to, da so deželnemu šolskemu svetu jedino merodajne besede zakona, da se po istih strogo ravna, dokazale so kompetentne višje odločbe. Namestnik čuval je pri vsakej priliki objektivnost. Namestnik obriše potem po aktih dogodke pri slavnostih, po interpelantih omenjenih in dokazuje, da so oblastva postopala brezdvojbeno objektivno. Ako so se dejanski pripetili posamični narodni izgredi, mora on (namestnik) le ponavljati, da je, naj izhajajo od tega ali pa od onega naroda, globoko obžaluje in obsoja in da bode takim izgredom povsod odločno nasprotoval. Oblastva spolnujejo v vsem obsegu dolžnosti, po zakonu njim predpisane prizadevajo si, vse zadeve, ki segajo na narodno polje, obravnavati s popolnem jednakega stališča. To prizadevanje se popolnem strinja s pravcem vlade, ki je že s početka težila za sporazumljenjem obeh narodnosti j. Vlada bode se tudi redno držala sporazumljenja obeh narodnostij in štitila nasprotnost. Kazne vesti. * (Evropske železnice 1883. leta.) Lansko leto so na novo otvorili na žele^ni^nih progah v Nemčiji 944, v Avstro - Ogrskej 844 v Francoskej 808, v Rusiji 659, na Ltškem 411, v Šphnskej 403, v Augleškej in IrsUej 3G5, v Švedskej in Norveškej 203, v Nizo/imskej in Luksemburškoj 117, v Švici 54, v Dan^kej 41, v Romuniji 39, v Brlgiji 21. v Grškej 12 in v Portugalskej 12 kilom-trov. Dolgost, vseli evrovskih žeieznic nu koncu leta 1883 ie znaSala 183 188 kilometrov, od katerih je imela Nemčija 35.907 km., Angleška in Irska 30.179 km., Francoska 29.G88 km., Rusija 25.111 km.. Avstro Ogerska 30850. Laška 98.453, Španska 8.251, Švedska in Norveška 7.978, 13 1-gija 42G9 km., Švica 2752 km., Nizozemsko in Luksemburg 2533 km., Danska 1800 km., Rumunija 1517 km., Portugalsko 1494 km., Turčija in Ru melija 1170 km., Bolgarija 224 km n Grška 12. * (Največji daljnogled) (refraetor) na vesoljnem svetu se nahaja zda| v Pulkovi, v slavnej zvezdami blizu Petrograda Rusi so tedaj prekosili Dunajčane. kateri so imeli do letos najveČi daljnogled. Dunajski ima v premeru 27, onadva v vVnshiog-tonu in Chicagi 26, a, uovi ruski refraetor 30 palcev v premeru. Sttklo tega velikanskega refraktorja tehta 320, okov 250 funtov, tako da je ves daljnogled 570 funtov težek in 45 čevljev dolg. Pripravljanje v Evropi ulitega stekla, katero so v Ameriki brusili, je trajalo 3 1/a leta. Novi daljnogled bodo postavili v posebnem zanj iz kamenja in železa sez'danem poslopji na veliko iz ulitega železa narejeno stojalo, ki ima zgoruj na površ|i jeden meter v premeru Do 22. t. m. je moralo v tem poslopji biti že vse pripravi)* no za velikanskega zvezdnega tolmača, tako da bo koncem t. m. prič* 1 svojo zve^doslovno službo. Opomniti nam je treba, da so se dozdanje poskušnje z novim daljnogledom v Ameriki in Hamburgu prav Izvrstno obnesle. * (Hri bo lazeč na vrhu Elbtusa.) Ogerski hr bolacec Mr. Derbv je spremljan po dveh švicarskih vodnikih 23. avgusta t. 1. v Kavkaškem gorovji dospel na vrhunec mjvišje gore El brusa (18 500 čevljev). Ob 6. uri zvečer na vrh prišedši potniki so silno veliko trpeli radi razsajajoče nevihte i« hudega mr«za. * (Zvijača.) Cesar Rudolf II. je bil velik prijutelj glasbe, a je vendar jedenkrat c. k. dvornim pevcem in godcem v Pragi njih z»služek izplačati pozabd. Umeteljniki, kateri so dpnar zelo po trrbovali, kakor mi dandanes, si neso upali cesarja na to opozoriti. Toraj so poskusili z zvijačo priti do zasluženega denarja. 1611. leta so nekega večera pred cesarjevimi okni peli psalm : „Mser«re tnei, Deus" (Gospod, usmili se me) in sicer tako žalo-Btno in tako neizrekljivo ginljivo, da je cesar takoj zapazil, kaj s tem psalmom mislijo. Zaukaže ne le zaostale zneske precej izplačati, mnrveč obdaru,«: pevce še posebe z izrednimi darili. *(Čudna stava.) 1878 leta je v delalnicib osrednjega kolodvora v J;»cksonu (Michigan) prišlo do stave. Šlo je za to, v kako kratkem času se da hlapon iz že dodelanih delov sostavit', da takoj lahko vozi. Navadno v Ameriki zgotovi jeden hlapon 5 do 6 delavcev v 9 do 14 dneh. Ko se je pa zvedelo, na sta Stewart v Jvcksouu s 14 dela'Ci v 25 urah in Edington z istim številom delavcev v 16 '/s uri»n lih ponovo sestavo vvršila, sta oba podjetnika stavila, kateri od nju bo hitreje železnični stroj naredil. Pied veliko množico gledajočega občinstva se je obema posrečila sestava hlapona iz narejenih posamičnih strojnih delov s pomočjo 14 delavcev v dobrih treh urah (prav za prav v 175 minutah) in sicer je dobil stavo Edington, ker je bil njegov hlapon za jedno minuto prej dogotovljen, nego oni njegovega tekmeca. * (Take so!) Nekega slavnega in učenega francoskega pisatelja izrek o žtnskej lepoti se glasi takole: „Bog je ustvaril ženo, mi pa g o spo. Ko bi se dandanes Eva povrnila na zemljo, bi jo vsi prav po strani gledal': zdele bi se «>am njena ledja predebela, njeni nogi preveliki, njeni očesi preneumni in noben;; kača bi se ne drznila je zapeljati. Njej bi ne smeli ponuditi jabolka, ampak ga k večjemu vanjo vreči.14 sigurno zdravilen uspeh. Naval krvi, težko sapo in vse nasledke slabega toka krvi ozdravi uspešno po kratkoj rabi pristni „Moll-ov Sei dl i tz-prašek" Skat-ljica z uporabnim navodom 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi za-btevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 3 (690—9) Tujci: dno 28. septembra. Pri Klonu < VVilhelm iz Gradca. — Spasovič i/. Zagreba. — Boros iz Budimpešte. — Bernardini iz Trstu. — Kulgen iz Gorice. Pri !tl*Ut*l: Polier z Dunaja. — Karal lt Hrvatskega. — VVindisch iz Trsta. — Recher iz Ljubljane. — Feigel z Dunaja. — Rosada iz Trsta. Pri avatrijakein cesarji: Herman iz Gradca. — Funtek iz St. Vida. Umrli so v Uul>lj;iiii: 2r>. septembra: Antonija Zupane, delavka, 67 let, Kravja dolina št 7, za oalabljenjem. 27. septembra: Liza Prežel, gostija, 76 let, Poljanska cesta št. 19, za inrtvoudom. V deželnej bolnici: 24. septembra: Anton Berce, delavec, 52 let, za otrp- j nenjem pluč. 25. septembra: Matija Sever, bišni posestnik, 45 let, ža edemom v možganih. — Andrej Nagode, delavec, 44 let, za vnetjem trebušno kožice. 26. septembra: Audrej Rotar, mlinar, 41 let, za srčno napako. — Egid Kulovič, črevljar, 50 let, za jetiko. Meteorologično poročilo. Dan Ćas opazovanja Stanje barometru v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. ! "S« B OD 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 74326 mm. 742 02 mm. 742 90 mm. -j- 72 C -4- 18 2 »C -j-102" C brezv. si. vzh. si. vzh. megla jao. jas. 0 00 mm. Srednja temperatura 11'9°, za 1-9° nad normalom. dne' 30. septembra 1.1. (lavirno telegrafično porodllfol Papirna ren s .80 |jld. 75 Srebrna lenta ... 81 , 70 ćlata ron . . . . . 108 , 15 marčna renta.........95 , 85 Akcije nar-dne baukr . • 855 , — Kreditne >kcij»- ■ • 291 , 10 r^ndon . .... i21 , 55 Sif;bro ..........— ■ — Napol.. ........ ¥ , 66»/, U. kr. cekini . ...... •* * 77 59 gld 65 kr. 124 25 171 , 50 lO.i - 20 122 4o **3 15 «8 85 104 , 50 115 . — 121 — M9 .75 '•. 10 . , 50 176 - 50 19 •04 l 75 . -M 1 . 50 Nemške marke«...... i*'.-, državne m**£4n H I. t MM *,~>o i;l<:. DriaTM srečke h I. 1^64. t'*' *ld. 4"/„ avirtr. zlatn r*i-itx. ddv kn prost* i».-rika zlata renta 6°',...... 6*1 papirna renta 5n/„ ... 5° u "tajerske zemljišč. oiJy«i nhlitr. l>on»va ret<. srečke 5*'fc . . 100 gld. Z-iiilj. obć. avstr. 4'// 0 ilnti zjtat. linti . P ; uld. :i. v. Zahvala. Za izraze milega sočutja o nagli smrti najinega preljubljenega, nepozabljivega sinčeka FRANA PERŠINA, dijaka I. gimnazijalnega razreda, kakor tudi za obilo spremstvo pri pogiebu na Viči in za darovane lepe vence izrekavajo najtoplejšo zahvalo. Žalujoči stariši (613) na Zgornjem Rožniku. najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan lick proti trajnom kašlju plućevlne I ieludca bolesti grkljana i proti mehirnlm kataru, M NK K MATTONIJA Karlovi vari i VVidn. Uo-30) m č. o •g' mm 3 s. 5 5 e •o ■s Klobase iz Dunajskega Novega Mesta (Wiener Neustadter "VTurste) se dobe svežo vsako sredo in sobot« pri trgovcu I delikatesami (612) Me;«. u.*'8 j buzzolini. Me;rAtoB h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejeitiajo blago in potnike po najnižjih cenah iu z najbolja') postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „C3-exm.ara.ia,", 4200 ton, 10. oktobra. „E3ast -^.n^lia", 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike 200 gol«l. — Vmesid krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (552—21) generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne nuj se na lliuilinno U' Ani. l*o£layeu, generalnega agenta v Trutu. Velika partija i(788—ei) ostankov sukna (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. li. Ntorcli r Brnu. Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Prodaja mleka. S 1. oktobrom prodaja se iz ^raSčine v Dol« prišlo iz-