POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI VEČERNI Leto XII. Stev. 255 TELEFON 25-67 POŠTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 Maribor, torek 8. novembra 1958 NAROČNINA NA MESEC: Prejeman v upravi ali po pošti 10.— din, dostavljen na dom 12.— din, tujina 25.— din Cena 1*— din Priprave za zasedbo Košič Slovesnosti zasedbe Košič se udeleži tudi pet italijanskih ministrov in več drugih prijateljev Madžarske — Načrti ukrajinske vlade - Kaj so Čehi, Slovaki >n Ukrajinci izgubili z novimi mejami — Fašistična stremijenia na Slovaškem PRAGA, 8. novembra. Včeraj so madžarske čete dokončale zasedbo tretjega odseka slovaškega ozemlja, k! je bilo z dunajsko razsodbo prisojeno Madžarski. Med drugim so zasedle včeraj Guto in Dalo. Danes in jutri se okupacija nadaljuje in bo dokončana 10. t. m., ko bodo vkorakale madžarske čete v Košiče, Užhorod in Mukačevo. Izpraznjevanje teh treh večjih mest se nadaljuje z vso naglico. Doslej se je Izppraznjevanje izvršilo v popolnm redu in brez vsakih incidentov. Vse ceste, ki vodijo v notranjost so polne na tisoče beguncev, ki nosijo s seboj najpotrebnejše. SLOVESNA ZASEDBA KOŠIČ. tžavnega statističnega urada v Pragi je BUDIMEŠTA, 8. novembra. Kraljevski | Češkoslovaška odstopila Madžarski ^mestnik admiral Nikolaj Horthy bo sto' Vesno vkorakal na čelu garde v Košiče v •^ek 11. t. m. Ob tej priliki bodo zbrani ^ Košicah tudi vsi ministri in poslanci. — tukajšnji Usti pa poročajo, da se bodo Svečanosti zasedbe Košič udeležili tudi ®*nogi zunanji prijatelji Madžarske. Prišlo Pet italijanskih ministrov, zastopana Po enem izmed ministrov tudi nemška vlada, iz Anglije pa prispe znani zagovornik madžarskih teženj lord Rother« Heere. NAČRTI UKRAJINE. UŽHOROD, 8. novembra. Narodni svet *wpatske Ukrajine je Izdal v zvezi z du-naisko razsodbo razglas na prebivalstvo, v katerem opozarja na teritorialne Izgu-In ga poziva, naj se zaradi njih ne V(Iaja pesimizmu, ampak pomaga z vse-silami vladi pod vodstvom dr. Volo-®na, da se Karpatska Ukrajina okrepi ln °bnovi. Za nove meje ni nobene nevar-J°*ti več, ker garantirajo zanje štiri vejile, kakor tudi za vse meje skupne fe-jjerativne republike. Vlada bo skrbela se-flai za obnovitev mest, ki so ostala, za nadnjo cest, In železnic, regulacijo rek t(J. Izvedla se bo do konca agrarna re-°fma, uvedla se bo kolonizacija neob-®®lane zemlje in posvetila se bo posebna J^Žnja tudi rudarstvu. V prvi vrsti se bo Posvetila vsa pozornost pridobivanju rud, nafte 1 premoga. Skušala se bo Kraditl tudi industrija, ki bo dala ljudem aposlitev In deželi večje blagostanje. NOVA ČEŠKOSLOVAŠKA. , PRAGA, 8. novembra. Sedaj, ko so dojeno določeno nove meje CŠR na vseh p*sekih, ie položaj, ki je nastal, sledeči: KrJ** okrnitvijo je češkoslovaška repu-I obsegala nad 140.000 kv. km in šte-hr ,300.000 ljudi. Od tega je Nemčija po-"£a*a 28.200 kv. km s 3,600.000 L Madžar Jjgj■ I© pobrala 12,400.000 kv, km z več kot I prebivalstva In Poljska je vze- 1000 kv. kin z 230.000 ljudmi. Repuo-a le torej zgubila nad 30% površine, mreč 4,850.000. Okrnjena Ceškoslova-bo imela nekaj manj kot 100.000 k v. Ce z kroglo 10 In pol milijona prebival-Ueu'» evropskimi državami pride Iz bn ^ - a na deseto mesto. Po narodn. hL ,ava ime,a 6 milijonov 750.000 Če-? _'do sedaj 7,600.000), Slovakov 640Tnn00 *do soda5 2,550.000), Ukrajincev 4nX /do sedaj 700.000), Nemcev 13o'2 /d0 sedai 3,320.000), Madžarov dem • ( sedaJ 700 tlsoč- Po novi raz* sk‘V‘bo slovaška manjšina na Madžar- Kn«i eIa 400,000 >» 60 tisoč Ukrajincev. Mar!-® So šte,e 42.000 Slovakov, 11.000 l!žl,nZS!T0,v* 5700 ^Idov in 3400 Nemcev, 45ftn m ie štel 300 Cehov in Slovakov, Ho?. Sadžarov. 6300 Ukr. in 6000 21- 5600 M^čevo 2700 Cehov in Slovakov, Židov 6500 Ukrajincev in 9000 madžarski odstopljeno OZEMLJE. 11.632 kv. kilometrov ozemlja z 1,026.903 prebivalci. Od teh je 208.611 Slovakov In Cehov, 35.250 Ukrajincev, 13.481 Nemcev, 587.558 Madžarov, 51.579 Židov, 15.547 Ciganov In drugih ter 34.468 tujcev. Slovaška je izgubila 10.303 kv. kilometre s 653.670 prebivalci, od tega 172.145 Slovakov in Cehov, 1825 Ukrajincev, 8.947 Nemcev, 503.980 Madžarov, I svoji manjšini in dosegli tako odcepitev 26.151 Židov, 14.617 Ciganov in raznih | mnogih krajev samo zaradi Židov. ter 26.005 tujcev. Karpatska Ukrajina je izgubila 1523 kv. kilometrov in 163.233 prebivalcev. Od tega 16.466 Slovakov in Čehov, 33.435 Ukrajincev, 4.534 Nemcev 63.578 Madžarov, 25.427 Židov, 930 Ciganov in drugih ter 8.063 tujev. (Med tujci je tudi mnogo ruskih emigrantov.) RAZVOJ NA SLOVAŠKEM. PRAGA, 8. novembra. Po vsej Slovaški se opaža zelo močna preorientacija javnega mnenja na desno. Ponekod se kažejo tudi že znaki ekstremnega desničarstva. Mnogi zahtevajo ustanovitev velike slovaške stranke, katere program bi bil sestavljen na podlagi fašistične Ideolo glje. Vedno večje postaja tudi gibanje proti Židom, ki so bili na Slovaškem vedno element tujstva in podporniki mad-žaronstva. Madžari so jih povsod šteli k Danes prestolni govor OTVORITEV NOVEGA ZASEDANJA OBEH ANGLEŠKIH ZBORNIC. TO ZASEDANJE BO NAJBRŽE ZADNJE IN BODO FERBUARJA ALI MARCA NOVE VOLITVE. LONDON, 8. nov. Kralj Jurij VI. bo danes s prestolnim govorom odprl novo zasedanje obeh angleških zbornic. Za kraljev prestolni govor vlada povsod veliko zaimanje, ker se pričakuje, da se bo dotaknil tudi vprašanj mednarodne politike. V političnih krogih prevladuju po pisaniu londonskih listov prepričanje, da bo danes se pričenjajoče zasedanje spodnje zbornice zadnje. Seje bodo trajale naH>rže do meseca januarja, nakar bo zbornica razpuščena In bodo za februar ali marec razpisane nove volitve. Odmevi pariškega atentata ŽIDOVSKI EMIGRANT GRCNSPAN NEVARNO OBSTRELIL SLANIŠKEGA TAJNIKA VON RATHA. NEMŠKEGA PO- PARIZ, 8. novembra. V nemškem poslaništvu v Parizu je včeraj 17-letni židovski emigrant iz Hanovra GrUnspan streljal na poslaniškega tajnika von Ra-tha. Rath je bil zadet z dvema kroglama iz samokresa in se je takoj nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer so ga operirali. Po operaciji se je Rath zopet zavedel, sinoči pa se je njegovo stanje poslabšalo in se zdravniki boje, da ne bo okreval. Atentator Grunspan je bil takoj prijet in je izjavil, da je streljal na Ratha zato, ker je hotel ubiti kakega Nemca, da se maščuje zaradi preganjanja poljskih Židov v Nemčiji. Francoski zunanji minister Bonnet je obiskal včeraj popoldne nemškega poslanika in mu izrazil obžalovanje francoske vlade zaradi atentata in simpatije za Nemčijo. BERLIN, 8. novembra. Ves nemški tisk piše obširno o atentatu Žida Griinspana na legacijskega tajnika von Ratha in zavzema najostrejše stališče proti Židom. »Volkischer Beobachter«. pravi, da je atentat demonstracija židovskih emigrantov, ki zlorabljajo francosko gostoljubnost. Streli v nemškem poslaništvu v Parizu ne bodo povzročili samo novega stališča Nemčije do Židov.ampak bodo verjetno tudi signal za tujino, ki bo spoznala, da Židje zustrupljajo mednarodno sodelovanje. LONDON, 8. novembra. Streli v pariškem nemškem poslaništvu so povzročili tudi v londonskem tisku globok vtis. Vsi listi obsojajo atentat. PARIZ, 8. novembra. Pariški tisk razpravlja danes obširno o atentatu na nemškega poslaniškega tajnika von Ratha in ga odločno obsoja. Nekateri listi zahtevajo, da se židovski emigranti odstranijo iz Francije. »Temps« pravi, da je atentator Grilnspan izjavil na policiji, na je na von Ratha namenoma streljal, ker je hotel ubiti kakega Nemca. Atentator je cinično dodal, da mu je le žal, da von Rath še ni mrtev. Novo čiščenje v Rusiji PREDSEDNIK VOJAŠKEGA SODIŠČA MARŠAL IJLRICH IN ADMIRAL MIRNOV ARETIRANA IN ZAPRTA. pHAGA, MOSKVA, 8. novembra. Predsednik vrhovnega vojnega sodišča sovjetske Rusije, maršal Ulrich je bil v soboto aretiran, ker je osumljen, da je pristaš Trockega. Maršal Ulrich je bil tudi član porote, ki je obsodila maršala Tuhačevskc-ga in tovariše na smrt. Od desetih sodnikov takratne porote sta sedaj na svojem mestu samo še konjeniški maršal Budje-8. novembra. Po podatkih dr- nii *n šef generalnega štaba general ša- pošnikov. Vsi ostali so bili postreljeni ali pa so zaprti. MOSKVA, 8. novembra. Predsednik ljudskega komisariata za notranje zadeve je imenoval Mihajla Frainovskega za ljudskega komisarja za spvjetsko mornarico. Njegov prednik admiral Mirnov je bil odstavljen in zaprt. To imenovanje pomeni, da je prišla sovjetska mornarica pod strogo politično nadzorstvo. Zapiski Chamberlainova politika Voditelj opozicije major Attlee je prosil Chamberlaina na seji londonskega parlamenta za podrobnejša pojasnila o Češkoslovaški. Chamberlainu je bilo to seveda neprijetno in je vprašanje preslišal. Major Atlee je ponovil svoje vprašanje, Chamberlain pa je nejevoljno odvrnil: »To mi je vseeno. Približati se hočem Nemčiji in Italiji. To politiko bom tudi nadaljeval.« Napačno razumeta vloga žene Francoska letalska rekorderka Mary-se Bastič je znana po mnogih člankih v francoskem časopisju. Že vse premnogih v primeri s tihim junaštvom francoskih prometnih in drugih pilotov, o katerih pišejo mnogo mnogo manj. Zadnjič je slavna letalka o priliki nekega filma o japonskih ženah-vojakih zopet zadostila svoji potrebi po popularnnosti s sledečo izjavo, ki jo je dala nekemu časnikarju: »Fantastično je, da tu ne sledimo temu briljantnemu zgledu. Verjemite mi, če bi mi le dali en oddelek — to bi šlo kot namazano. Da ne govorimo o neštetih vojnih sposobnostih žen v nadomestni službi kot tramvajske sprevodnlce, v socialni, sanitetni službi itd. Kar se tiče nas, ki imamo prometni pilotski izpit, zamislite si, da je treba vzpostaviti prometno zvezo z Alžirjem. Prav lahko bi katera od nas to prevzela! »L’ Oeuvre« prdlaga, naj bi te ženske, ki so se tako daleč spozabile, da se kar tako na lahko roko, »za šalo« in s srčkanim smehljajem a la Annie Ondra, ponujajo za vojno — naj bi te ženske-amazonke poslali v prve linije na fronto. Vojna, njeno strašno trpljenje in njene grozote ni snov za operete in vse tiste, ki pozabijo na svojo vlogo tovarišice in matere in ki bi morale najbolj delati za mir, imajo napačne pojme o ženski emancipaciji in so je tudi najmanj vredne. Franca niso pustili na cedilu V angleški zgornji zbornici je Halifax razlagal, da Mussolini z anglo-italijan-skim sporazumom in umikom nekai italijanskih prostovoljcev nikakor ni pristal na Francov poraz. »Za os Rim-Berlin na more biti govora o sporazumu, ki bi oviral končno Francovo zmago.« Vzrok Chamberlainove odločitve Znano je sedaj že, da je fc»l Chamberlain že v naprej odločen žrtvovati Č^ško »višjim interesom« miru angleških in francoskih velebank. Chamberlain je delničar »Imperial Chemical Industries#, ki je sama delničarka vodilne nemške kemične industrije »I. G. Farben«, ta pa ima svoje interese v Sudetih. Tuji letalci v Španiji V republikanski provinci Gerona je pristal trimotorni hidroavion »Savoia«, Vseh šest mož posadke italijanske narodnosti se je vdalo. Oblastem so izjavili, da pripadajo redni italijanski vojski. Povedali so, da so Baleari glavno oporišče italijanskega letalstva, glavno izhodišče za bombne napade pa je Majorca. Tjakaj je prispela nova skupina »Savoia 79«, dve leti te znamke so poslali v Francovo Španijo, isto tako šest »Zaproni C-. A. 135«, od katerih pa sta prispela v uporniško Španijo samo dva. Končno so tudi priznali, da njih eskadrila izvaja vse bombne napade. Propaganda za „Ve!iko Ukrajino" Ukrajinski nacionalisti so razdelili po bukovini in severni Besarabiji letake, ki propagirajo združitev vseh Ukrajincev v »Veliko Ukrajino«. M a r i b o r, 8. novembra. Za slovensko politiko in politike je značilna neka vseobča nerazgledanost po svetu, zaprtost v ozke domače razmere in nesposobnosti, izbiti iz njih ter dojeti do godke, ki se odigravajo v svetu, v vsej njihovi širini in pomenu, ter razbrati sile, ki jih povzročajo in interese, ki se za temi silami skrivajo. Moramo se samo spomniti na dogodke pred dvajsetimi leti, ko je ravno v teh dneh začela z rednim poslov, prva slovenska narodna vlada, po več kakor tisoč letih suženjstva prvi samostojni državni organ narodne slovenske suverene volje. Možje, ki so jo sestavljali, so odlično vodili vse upravne posle in vse druge zadeve in so zlasti uspešno rešili težave in nevarnosti, ki so grozile slovenskemu prebivalstvu od Piave do valeče demobilizirane armade razpadle Avst.-Ogrske. Skratka, izkazali so se za odlične in sposobne upravne uradnike, ki jih je dolgoletna avstrijska uradniška praksa in šola pripravila tudi za najtežja in najodgovornejša mesta. Toda to je pa tudi edina pozitivna stran pri delu te prve naše narodne vlade. Danes, po dvajsetih letih, se ne moremo zadovoljiti s praznim hvalisanjem njenih zaslug in del, potrebno je tudi da zavzamemo do nje objektivno stališče zgodovinarja in ugotovimo tudi napake tedanjega dela, ker le tako se jih bomo v bodoče mogli lažje izogniti. Glavna napaka prve slovenske narodne vlade je ravno bila uvodoma povdarjena, za dosedanjo politiko tipična nerazgledanost po svetu in nerazumevanje daJeko-sežnosti dogodkov in njihovih vzrokov ter interesov, ki se za njimi skrivajo. Tako smo pred dvajsetimi leti slepo zaupali zmagoviti antati, v kateri smo videli zmagovitega zaščitnika malih narodov in nič manj. Wilsonova načela so nam bila evangelij, v katerega smo slepo verovali in nikdar nismo pomislili, da je šla antanta 1.1914. v boj prav za iste imperialistične cilje, kakor centralne sile — za novo razdelitev sveta in kolonij, in da bodo interesi okoli le-teh, ne pa potrebe in pravice malih narodov, odločale pri mirovnih pogajanjih in novi ureditvi Evrope. Zavedli smo se šele, ko je tretjina naroda ostala v hujšem jerobstvu, kakor je bilo P°d Habsburgi. Prej v narodni vladi ni bilo človeka, ki bi spoznal, da si narodi v takih razrvanih časih, kakor so bili oni pred 20 leti po zlomu centralnih sil, kujejo usodo sami in dosežejo le to, kar si sami pribore. Tu na periferiji, na najbolj ogroženem ozemlju Slovenije je to razumel, edini med Slovenci, general Maister ter s peščico zavednih slovenskih fantov rešil Maribor in okolico slovenstvu in Jugoslaviji. Peščica enako odločnih slovenskih mož bi nam bila lahko rešila še druga mesta, kajti na strani antantnih čet ni bilo razsu- lo nič manjše, kakor pri centralnih silah. Vojne v novembru 1. 1918., kaikor vemo, ni končala odločilna zmaga zaveznikov! marveč naraščajoči odpor ljudskih množic, zlasti vojakov pod orožjem in v strelskih jarkih, proti štiriletnemu klanju, o katerega pravih smotrih in ciljih so počasi ljudstva pod orožjem začela dobivati jasne predstave. Sile, v katerih roke smo, verujoč otročje zaupno v njihovo nesebičnost, prepustili usodo svojih narodnostnih mej, so bile takrat velikan na lončenih nogah, ki se ne bi mogel upirati odločnim dejanjem, ki bi nam rešila še ostale meje, ampak bi jih moral sprejeti kot fait accom-plit. Takih dejanj pa, razen tu na severu, ni bilo, ker tudi ni bilo pri naših tedanjih predstavnikih niti trohe razumevanja za resniči položaj v Evropi. Danes po Berchtesgadenu in Miinchenu > bilo najti pri večini Slovencev nič več razumevanja za dogodke v svetu, kakor pred 20. leti. Priključitev je bila za večino uresničenje načela samoodločbe za nemški narod, čeprav se je izvršila pod pritiskom topov, letal in tankov. Po Monako-vem so se množili v naših dnevnikih glasovi, da se je končno prešlo k resničnemu izvajanju načela o samoodločbi narodov, ki ga je Versailleski mir in vse, kar mu je sledilo, tako podlo izdal. Usoda Čehov, Slovakov in Rusinov, ki je sedaj končno odločena, je, upajmo, tem zaslepljencem odprla oči. Načelo samoodločbe narodov je danes prav tako, če ne še v večji meri fraza v ustih današnjih jnogoonjkov,.za.katero so skrivajo samo Komentarji Hitlerjevega govora V ANGLIJI ODGOVARJAJO, DA JE ENAKO KAKOR NEMČIJI TUDI ANGLIJI POTREBNA OBOROŽITEV. — ODMEV V ITALIJI. ugled, mora isto trditi tudi Velika Britanija. RIM, 8. nov. (Avala). Diplomatski urednik agencije Stefani piše v svojem komentarju o Hitlerjevem govoru v Weimarju: »Hitler je preprečil vse demokratske manevre, ki so bili naperjeni proti evropskemu miru. Posebno pozdravlja Italija besede državnega kancelarja, v katerih je poudarjal nemško-italijanski sprazum. Boj, ki so ga nekatere demokracije začele proti Nemčiji in Italiji, je postal brezupen, ker ga podpirajo le Židje, ki morajo postati tudi odgovorni za ves kaos.« LONDON, 7. nov. Tu so zelo presenečeni zaradi Hitlerjevega govora v Weimaru, ki je bil po splošni sodbi zelo neumesten. Hitler je prekoračil meje mednarodne politične dostojnosti, ko je brezobzirno napadel lorda Churchilla, ki je vendar ugleden angleški politik. Lord Churchill je stalno svaril vlado pred zanemarjenjem oborožitve in svetoval pomnoženo vojno pripravljenost, v zadnjič časih pa sta morala tudi Chamberlain in lord Halifax spoznati, da je imel prav. Če pravi Hitler, da je Nemčiji potrebna močna vojska, da ji da tehtnost pri pogajanjih in mednarodni Angleško oboroževanje ANGLIJA POSVEČA SEDAJ VSO SKRB OBOROŽITVI V ZRAKU, KI MORA BITI DOVRŠENA IN ORGANI ZIRANA DO LETA 1940. LONDON, 8. novembra. V pričakovanju sporazuma o letalskem oboroževanju velesil, nadaljuje angleška vlada z vso naglico svoje oboroževanje v zraku. O oboroževanju je dobila sedaj tudi angleška javnost nekaj podatkov. Po teh podatkih bo Anglija v najkrajšem času povečala svoje letalstvo od 2500 na 4000 letal. To število bo po izdelanem načrtu dosežene do leta 1940. V tem letu bo Anglija s svojo letalsko industrijo zmožna prekositi v najkrajšem času vsako, tudi največjo letalsko silo na svetu. To se bo pa zgodilo samo v primeru, ako se ne bo posrečilo doseči kompromis in sporazum o omejitvi oboroževanja v zraku. Anglija upa, da se bo to vendar dalo doseči, ako se bo pokazala z vseh strani zadosti dobra volja. V načrtu pakta je določiti, s kakšnimi letalskimi silami bi smela razpolagati vsaka od štirih velesil, Nemčija, Italija, Anglija in Francija. Angleško vprašanje Nemčiji ANGLIJA BO V SPORAZUMU S FRANCIJO POSLALA PO PARIŠKEM SESTANKU NEMČIJI VPRAŠALNO NOTO ZARADI KOLONIJ. LONDON, 8. novembra. Vsi angleški listi razpravljajo o prihodnjem obisku Chamberlaina in Halifaxa v Parizu. »Ob-server« pravi, da bi bilo prezgodaj misliti na to, da se bo pariški posvet nadaljeval v posvetu štirih velesil. Pariški razgovori pa se bodo seveda razširili tudi na Italijo in Nemčijo, toda za enkrat le po diplomatski poti. Verjetno je, da bo poslala angleška vlada v sporazumu s francosko vprašanje, katero ozemlje izven Evrope (kolonije) Nemčija zahteva zase. Na pariški konferenci se bo pa razpravljalo tudi o posojilu češkoslovaški. »Sunday Times« pa pišejo nasprotno, da bo pariškemu posvetu sledil sestanek s Hitlerjem in Mussolinijem. Chamberlain se ne bo ustrašil odpotovati tudi še četrtič v Nemčijo. Vendar je gotovo, da bosta Anglija in Francija nadaljevali svoje oboroževanje. Chamberlain ne bo zmanjšal oboroževanja, ker je sedanje razmerje oborožitve med velesilami neugodno za Anglijo. Toda to oboroževanje je izključno defenzivnega, ne pa ofenzivnega značaja. Belgijska vlada ni odstopila BRUSELJ, 8. novembra. Na kongresu belgijske socialistične stranke je ministrski predsednik Spaak v daljšem govoru branil svojo politiko ter namignil tudi na možnost razpustitve parlamenta. Po daljši debati pa mu je kongres izglasoval zaupnico. Zaradi tega pa je odložil Vander-velde predsedstvo socialistične stranke. Vesti o demisiji vlade, ki so se včeraj razširile, so neresnične. Poldrug milijonov vojakov v francoskih kolonijah PARIZ, 8. nov. Ob priliki slovesnega odkritja spomenika glavnemu guvernerju Francoske ekvatorialne Afrike van Welen-hovenu, katerega se je udeležil tudi pre-zident Lebrun, je dejal minister za kolonije Mandel med drugim, da bo Francija v kratkem mogla organizirati v svojih kolonijah poldrugi milijon dobro izvežbanih in oboroženih aktivnih vojakov. Prav tako bo dvignila Francija svoje kolonije tudi gospodarsko, kajti njihov vpliv na bodočnost Francije bo ogromen. Nasledek revizije na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 8. novembra. Po vseh znakih sodeč je vplivala mirna revizija interesi velikih. Mi Slovenci kot mali narod tega nikoli ne bi smeli izgubiti izpred oči. »Adieu, France« smo rekli pred mesecem dni, daleč globoko razočaranje skupno s Čehi nad zapadnimi demokracijami. Še mnogo bolj potrebno je danes, da deleč razočaranje s Slovaki in Rusi izpod Karpatov, rečemp že končno zbogom povzročiteljem njihove zle usode ter se vržemo složno na delo doma pri utrjevanju naših današnjih postojank ter poiščemo novih zaveznikov, onih, ki so nam blizu po jeziku in kr.vi. kv. trianonske pogodbe na vse madžarsko notranje-politično življenje. Pod vtisom historične dunajske arbitraže so vse politične stranke sklenile, da pooblastijo Imredyjevo vlado, da izda dekrete, ki imajo namen zgraditi novo Madžarsko. Vse politične frakcije v budimpeštan-skem parlamentu so sklenile, da bodo pri debati v soboto imenovale samo po enega govornika. Pri tej priliki bo zunanji minister Kanya imel zunanjepolitični eks-poze, ki ga v vseh diplomatskih krogih pričakujejo z napetostjo, ker obeta določiti nove smernice madžarske zunanje politike. IZJAVA FRANCIJE IN NEMČIJE ŠE TA TEDEN? LONDON, 8. novembra. Reuter poroča: V Parizu in Berlinu se pričakuje, da bo med Francijo in Nemčijo še ta teden podpisana podobna izjava o sporazumnem reševanju vseh vprašanj, kakor sta jo podala in podpisala po monakovski konferenci Hitler in Chamberlain za Nem čijo in Anglijo. KOREKTURA MEJE TUDI V BELGIJI? BRUSELJ, 8. novembra. Tu so se razširile govorice o pogajanjih med Belgijo in Nemčijo o odstopitvi Eupena in Mal-medyja, ki sta bila z mirovno pogodbo odtrgana od Nemčije in prisojena Belgiji. Belgiji pa bi v zameno ostal nekoč nemški del kolonije Kongo v Afriki. PONCETOVA MISIJA. RIM, 8. novembra. Novi francoski poslanik Frangois Poncet je izjavil kmalu po prihodu v Rim časnikarjem, da je njegovo imenovanje za poslanika pri vladi italijanskega kralja in abesinskega cesarja najlepši dokaz francoske vlade, da si želi zbll-žanja z Italijo. Te svoje zbliževalne naloge se v polni meri zaveda in bo služil interesom Francije na svojem novem mestu| .prav tako. zvesto kakor ie v Berlinu. Boji in napadi v Španiji PARIZ, 7. novembra. (Havas) Na Ebru so nacionalisti včeraj nadaljevali ofenzivo, niso pa nikjer mogli prekoračit« Ebra in je nasprotni breg še vedno v vladnih rokah. Protinapad pa so vladne čete izvršile na reki Segre. Posrečilo se jim je prekoračiti reko in zavzeti strateško važne vasi. Uporniki imajo mnogo izgub, republikanci so ujeli več sto Francovih vojakov. LONDON, 7. nov. (Reuter). Danes so uporniška letala že tretji dan po vrsh hudo bombardirala Madrid. Porušenih stavb je ogromno, mrtvih civilistov Pa 1170. CARTAGENA, 7. novembra. Mesto ^o danes zopet bombardirala nacionalistična letala. DR. STOJADINOVIČ V ŠABCU. ŠABAC, 8. nov. Včeraj je prispel semkaj g. dr. Stojadinovič, ki bo danes slavnostno otvoril novo kemično tovarno. K slavolok s transparetnimi črkami »Dobro industrijalci. Pred otvoritvijo se bo at-Stojadinovič poklonil tudi spominu v svetovni vojni padlih vojakov. Šabac je ves slavnostno okrašen in postavljen je tudi slavolok s transparetnimi črkami »Dobro došel dr. Stojadinovič«. PERTH ZNOVA PRI CIANU. LONDON, 8. novembra. Zadnjemu sestanku angleškega poslanika v Rimu lof' da Pertha in italijanskega zunanjega nistra grofa Ciana prisojajo angleški P°' litični krogi velik pomen, ker sta govorila o uveljavljanju italijansko-angleškc' ga sporazuma. Volivno gibanic Izjava predsednika vlade. Ob p^1 razgovorov med zagrebškim kriloj11 JNS in dr. Stojadinovičem, ko je b1*0 nekaj članov Demetrovičeve skupi?® sprejetih na listo JRZ, je predsednik vlade izjavil dopisniku „Vremena“- A‘x ni nikoli bil nasproten osnovnim točkam programa JNS, vendar pa jo ^ nasproten tistim, ki so to stranko _)r°' dili in ki predstavljajo nepremostlji'® zapreko za vsako politično sodelova* nje. „Z ljudmi, ki delajo take skok in take izdaje, mi ne moremo sod«* lovati“. KDK jc gotova s postavljanjem 6®?* didalur. HSS in SDS sta v glavne® * gotovi s postavljanjem kandidatov. I * premembe pričakujejo še v Zagreb’ kjer bi namesto težko bolnega : Trum biča bil nosilec liste inž. Avgu Košutič, in pa v Osijeku, kjer bo ve jetno kandidiral dr. Žiga Scholl. Dr. Kaludjerčič, bivši minister pošte, je na konferenci JRZ v Sar jevu govoril o tem, da je sedaj voljena popolna svoboda agit-aC1^ vsem opozicijskim strankam, dociifl ; 1935 ni bilo tako. Napadel j® * Petra Živkoviča in Boška Jevtiča dejal, da je bila pod njihovo v nevarnosti sigurnost v državi m so iz Jugoslavije eraigrirali ne sa. • navadni politiki, temveč tudi štev1 podpisniki prvodecem brskega akta 1 in tvorci krfske deklaracije. V Medmurju bo na listi HSS kan diral Petkovič, za JNS pa Janko ričevič. Dr. Hanžek, bivši minister ^ član Demetrovičeve skupine JNS, kandidiral na listi JRZ. na G. Prekoršek, kandidat JNS v CelJu^ Mačkovi listi, še nima namestnika. O. šak, socialist in zabukovški župan, Je j g nujeno mesto odklonil in bo verjetno J sama postavila tudi namestnika. Dr. Trumbičevo zdravje se je popi* lo. Preko zagrebškega nadškoda dr. pinca, ki se mudi v Vatikanu, je P ^ papež svoj blagoslov obolelemu skemu politiku. . . as. Dr. Maček je v petek sprejel dr. Dernovška in Iva Majerla, a, mu poročala o kandidaturah s ‘ dikalov na njegovi listi v Slovenu • Staroradikali bodo v slo^emif J^a slavili kandidature na listi dr. v več okrajih. CURIH, 8. novembra. Devize. BeograjJ 10, Pariz 11.7475, London 21, Newy ^ 440.875, Milano 23.20, Berlin 176.50, ga 15.125. VREMENSKA NAPOVED. -j Večinoma jasno, podnevi milo, P mrzlo, jutranja megla. i,Umetnost" vzgajanja Vprašanje šolstva in njegove reforme er vprašanje vzgoje sploh je že zdavnaj Prestopilo meje ministrstva prosvete in ozkega kroga strokovnjakov ter učiteljev, banes je to vprašanje, s katerim se peča širša javnost in ki se pojavlja precej po-SOsto v našem dnevnem tisku. Mogoče je najbolj pereče in zato najbolj obravnava-oo vprašanje vzgoje v srednji šoli. Reforma, ki se danes pojavlja, ni le re-l0rma šolstva, marveč reforma učitelje-Je?a dela sploh. Ta reforma obstoji v tem, a se učiteljeva naloga, naučiti otroka, Razširi tudi na področje, vzgojiti otroka, r* več, stremljenje gre za tem, da vzgo-!a in ne pouk postane glavna in bistvena naloga učitelja. Seveda zahteva taka na-iaga popolno spremembo učne tvarine ter vyenaki meri spremembo odnosov med “citeljem in učencem na eni ter med uči-učencem in starši na drugi strani, dosedanjih razmerah reforma ni mogo-Ca- Jasno je tudi to da nova šolska reforma Postavlja velike zahteve na učitelje in starše: ni dovolj, da oba omenjena vzgo-Jlteha vidite pred seboj le vzgojni ideal, Potrebno je spoznati način kako ga bosta ?0segla. Še posebna naloga pripada star-Tudi oni morajo poznati vsa vzgojil3 vprašanja, da reforma ne zastane rav-0 Pri njih. . Prejšnje šolske reforme so se lakko regale med šolskim zidovjem: današnja 5°'rma obsega veliko preveč, da bi mo- ostati v šolskem poslopju. Zato je tre-Pripraviti za to nalogo starše, vzgojiti Sla j>i f1 Potom pedagoških knjig, ki bodo spijte v poljudnem slogu, da jih lahko vsak-0 razume in da bodo vzgojna vprašanja ,Sakemu jasna. Razen takega pedgoškega v.er'la je treba da se tudi naš dnevni tisk •tnboij zavzame in čim več razpravlja o °pih problemih vzgoje. , "no zelo važnih vprašanj nove vzgoje j vsekakor vprašanje avtoritete staršev a učiteljev. Navadno se misli, da se ta ^vtoriteta mora ščititi pred njimi samimi ysako ceno, ker učitelji, zlasti pa star-• zelijo otrokom le dobro. Na tem mestu ne moremo zadrževati glede tega Pfašanja. Naj skuša vsakdo odkrito tovoriti sam sebi, ali je pravilo zakri-' 'n ne priznati težkih napak vzgojila lev, napak, ki lahko deformirajo otroka riu lahko škodujejo vse življenje? Pri ^ odgovoru naj nihče dolžnosti do otroka, mladega člo 1(3 in bodočega člana Novice Ribniški kamnoseki v borbi za svoie oravice TRNJEVA POT DELAVCEV IZ RIBNICE NA POHORJU. TEDNOV SO ŠTRAJKALI. Po odredbah socialne zaščite delavcev bi morali skleniti industrijalci s svojimi delavci pogodbe, ki naj bi uredile njihovo medsebojno razmerje in bile nekak branik pred izkoriščanjem. V večini slučajev so morali delavce te predpisane pogodbe izsiliti, kajti delodajalci so se jih krčevito otepali. Slovenski javnosti je znano, da je bil prav takšen slučaj v Ribnici na Pohorju. V tamkajšnjih kamnolomih podjetij Lenarčič ter Res in drug so stopili delavci v mezdno gibanje, ki je imelo za cilj sklenitev pogodbe. K temu skrajnemu dejanju je prisilila delavce samo nuja, kajti njihove mezde so bile pod eksistenčnim minimumom. Beda in obup sta torej prisilila okrog 260 ribniških kamnosekov, da so pričeli pred tremi meseci s stavko. Dobro so vedeli, kakšne žrtve bo terjal od njih ta korak, ali morali so ga napraviti, ker je šlo za njihovo golo življenje. Pri svojem iskanju pravice so se morali boriti ribniški kamnoseki z neštetimi težavami. Tudi njihove družine so se morale v prehrani do skrajnosti omejiti. Da ni priskočil na pomoč odbor pomožne akcije, bi lahko do kraja sestradalo okoli 800 10 ODNOSNO 13 ljudi. Kljub pomanjkanju hrane, oblek, stanovanj in sploh vsega, so ribniški kamnoseki vendarle vztrajali, ker so vedeli, da morajo osigurati sebi in svojim rodbinam obstoj. Čeprav je bil njihov položaj obupen, so bili vseeno v narodni zavesti tako ko močni, da niso sprejeli ponudb, ki so jih vabile prek meje! S tem so ribniški kamnoseki jasno povedali, da se hočejo boriti do kraja za svoj lastni gospodarski napredek in za napredek svojega naroda! S to odločnostjo so delavci končno iztisnili pogodbo, ki so jo podpisali po 10 tednih z Res in drugom in po 13 tednih z inž. Lenarčičom. Poslednji je sprejel večino delavcev, Res in drug pa le 100, dočim jih je ostalo okrog 50—60 izven obrata. V času, ko je trajal štrajk, se je razteplo po svetu nekih 30 kamnosekov, 20 pa jih je odšlo na delo v Jablanico. Delavci so torej dosegli podpisanje z zakonom zahtevane pogodbe. Podjetniki so pristali le na tiste mezdne pogoje, ki so zakonito določeni kot skrajna najnižja meja. Kljub temu pa so se ribniški kamnoseki mirno vrnili v obrate, ker hočejo delati in živeti! Er. Celjski kulturni dogodki ne pozabi na idega člo-kulturne skup- sti naroda. ^ čem ie osnova vzgojnega problema? j6 tekem znanem pedagoškem avtorju, v !? vprašanje že zelo staro in je vzrastlo lre,t0veku samem. Iz lastne notranje po-tiJ?e’ da vnese v svojo duševnost več SaiJenosti in enotnosti, je začel človek s Ur °vzgojo. Torej je samovzgoja ona enstvena tvorna organizatorična sila tp0e^e duševnosti, in prav to silo skuša odbiti sodobna pedagogija pri vzgoji |jaj. ka- Zato otrok, ki ga še nismo pripe- k 'je in discipline |Jj j * *•* * * He. samovzgoje, ni vzgojen, prav tako v °t odrasli človek, ki ne pozna samo- \K0]e in Na]< Dvajseto obletnico osvobojenja našega morja je proslavila Jadranska straža v kinu »Metropol« s prireditvijo, na kateri je zapel Celjski oktet pod vodstvom g. A. Cererja Hajdrihovo »Jadransko morje«, dr. A. Schwaba »Večer na morju« in V. Marinkoviča »Na Adriju«, nakar je po nagovoru g. Gerlanca sledilo predvajanje kulturnih filmov, med njimi tudi filma »Gospodarji viharjev« po romanu R. Ki-glmga. Spored je bil učinkovito izbran, posebno pesmi Celjskega okteta in zadnji film iz življenja ribičev in psihološko do-gnanopodane slike ljudi. Vendar pa je bila dvarana zelo slabo zasedena. Kaj sta res naslova »kulturni film« in »proslava« tako na slabem glasu, da bi bilo za finančni uspeh bolje, če bi prireditelj nametal na letak kup zvenečih i praznih fraz? In če je tako — zakaj? Predzadnjega oktobra so Celjani napolnili Malo dvorano Celjskega doma, kjer je priredila pevska in orkestralna »Grafika« iz Ljubljane koncert. Ta dvorana je v Celju najbolj primerna za koncerte in potrebno je, da si nabavi uporaben klavir in harmonij, da ne bo spet treba spremljavo opustiti, kakor se je zgodilo to pot. Posebna hvala gre izberi pevskih in orkestralnih točk. Pevski zbor je pod vodstvom dirigenta g. danila Cerarja zapel Kosijevo »Geslo«, po katerem »Pesem, tisk, beseda hoče pot prosto«. obiijT1^3 vzgojitelja ni torej, naj on sam lie [Uv'e °^r°Ra- Vzgoja mora biti notra-DrjD .e.'° otroka samega, toda vzbuditi in do]ž ■Jati otroka na pot samovzgoje, to je 1°^ no^st in naloga vzgojitelja. To se de-Sohn naučiti. večinoma pa je ta spo-j Prirojeni talent posameznika, kot rQčj ,a umetnik ali znanstvenik na pod-stv0 ,Ul?letlliškega ustvarjanja. Na to dej-v2srn'-t' rl10rai* Paziti pri izbiri našega 2 meljskega naraščaja, vedelo se moramo pripraviti vsi: DHPr . starši. mladina in otroci. Prva Osebji ie začnemo z delom pri lastni tlore J}1 *omai Potem dalje, ker nihče ne 'i dm več kot sam ima. niti ne nauči- w iLCga- česar sam ne zna. Zp. mejne izkaznice našim obmejnim prebivalcem in sicer gg. Antonu in Otili-ji Korošec, trgovcema v Gornji Radgoni in Francu Strah .trgavcu v Pod-gradi pri Gornji Radgoni in to brez vsake utemeljitve in razlage. Ker pa prihajajo tudi na našo stran ljudje, ki čestokrat zabavljajo in celo izzivajo ljudi, bi bilo pač na mestu, da bi naše oblasti tudi tem prenapetežcm in to z utemeljitvijo odvzele obmejne izkaznice. V Ljubljani so pričeli z gradnjo o. Dela »Kralj Matjaž«, »Gosposvetski zvon« in »Soči« so polne aktualnih narodnih motivov in »2ebljarska« polna socialnih. Vse pesmi so bile podane močno in doživeto. Močno je izvajal orkester pod vodstvom dirigenta g. Vilka 2ižmonta Beethovnovo težko uverturo iz »Egmonda«, Smetane »Koncertni valček«, Bachovo »Pomladno prebujenje« in Dvofakov »Slovenski ples št. 8«. — Predsednik organizacije g. Vin ko Strnad je v nagovoru predstavil grafike javnosti. — Opozoriti bi bilo še treba na pomanjkljivosti programa, ki ni navajal avtorjev besedila, imen dirigentov in točnega besedila »Kralja Matjaža«. Naslednja gledališka predstava bo 22. t. m., ko pride ljubljanska opera gostovat z Gotovčevo opero »Ero z onega sveta« z narodnimi motivi v dogajanju in muziki, ki je zanesla skladateljevo ime po tujini. Do tedaj bo centralna kurjava napeljana, le ventilator za srkanje zraka bo instaliran pozneje. 26. t. m. pa je prijavilo gostovanje avantgardno »Neodvisno gledališče« z »Matičkom se ženi« v predelavi in režiji g. F. Žižka. Prav tako je rezervirala nekaj dni za svoje prireditve »Vzajemnost«. Obeta se torej prav živahna kulturna sezona, posebno še, ko bodo iniciatorji celjskega Kulturnega tedna položili temelj novemu »Kulturnemu klubu« v Celju. C. Z. Poiar v Celju Sinoči je bila poklicana požarna četa v Celju s samostana na Hribu Sv. Jožefa v prejšnjo Zavodno, zdaj Cesto na grad, kjer se je za Hribom Sv. Jožefa zraven hiše št. 44 vnel kozolec. Za celjskimi gasilci so prispeli še gabrski, ki pa niso mogli do vode; celjski so zajemali vodo iz ribnika. Posrečilo se jim je ogenj lokalizirati, da je bila obvarovana nekaj metrov oddaljena hiša. Škode je 21.000 din. Policija je danes zjutraj zaslišala več ljudi in gre menda za požig iz sovraštva. V cerkev v Mariboru h|3 dopoldne je bila svečana V*haoriTtev novc dravske cerkvice vilvcn ®keni Reedmestju. Blagoslo-*k0f obrede je opravil mariborski ^stvr,1. , on'iažič, svečanosti pa so pri-Vah, u lr>ariborski župan dr. Julo ii,- ra,in! načelnik Aljec in prcrl-ttjafc 'Mariborske policije dr. Trstc-k\’ic; ‘ '* predvečer je bii v novi ccr-n- ven* l'onccrt ,ki ga je vodil Gasparič. Kot solista sta Tulu primadona gdč. Jelka Igliče koncertu tenorist Potarna katastrofa pri Turjaku Včeraj popoldne jc nastal v hiši pos. Mavca v Laporju pri Turjaku požar, ki se je z bliskovito naglcio razširil na vse strani. Ogenj so povročili najbrže otroci. V vsej vasi so bile takrat samo tri ženske in nekaj otrok, dočim so bili ostali vaščani na sejmu ali pa v gozdu. Ker ni bilo od nikoder pomoči, je požar zajel vso vas in jo gospodarsko poplnotua uničil. V nekaj urah je zgorelo 7 hiš in več gospodarskih poslopij. Zgorelo je tudi nekaj živine. F.uega otroka pogrešajo. Avgust Bo.ie se. da jc zgorel. Nesrečniki, ki jim je vse zgorelo, so Alojz Mavec, Fr. Zrnec, Janez Štrukelj, Štef. Zebnic, Meglen, Nande Štrukelj i Alojz Gruden. — Požar je divjal še ponoči in vpepelil še tri hiše. Škoda je milijonska. o Poročil se je v Ljubljani 5. novembra inž. Viktor Lindtner s prof. Svetko Matkovič. Poročni priči sta bila ženinov oče Henrik Lindtner in nevestin bratranec Zoran Hribar. Poročil ju je v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Franc Finžgar, župnik v pokoju. o Marenberg potrebuje nov vodovod, ker je stari občinski vodovod iz 1. 1908 le še ob deževnem vremenu za silo uporabljiv. Za gradnjo novega vodovoda se že vršijo priprave. o. Slovenska sekcija Jugoslovanske ženske zveze sporoča ,da je za občni zbor Zveze od 13. do 15. t. m. v Beogradu odobren dopust, ki traja od U. do 17. t. m. o. V Tržiču bodo v nedeljo blagoslovili in otvorili nov mestni dom. V zgradbi bodo vsi mestni uradi, sodišče in drugi državni uradi. Tam bo tudi prva tržnica v.Sloveniji. o. Slinavka sc naglo širi na Murskem polju in se pojavlja že na Gventi. Več glav živine je že poginilo. o, V času od 25. okl. do 3. nov. so nemški obmejni stražarji odvzeli ob poslopij zavoda za strojništvo, lepo napredujejo, o. Skočil je iz napačnega vlaka in padel pod kolesa 22-letni fant Torkar iz Lesc. Kolesa so ga prerezala na dvoje, da jc bil na mestu mrtev. o. Na Ščavnici j c posestniku Janezu Jaušovec zažgal kopico okrog 50 slolov slame 8-letni Ivan. K. iz Ščavnice. Domačim je jedva uspelo lokalizirati požar, ker je bila slama nedaleč vstran od gospodarskega poslopja. o. Mladi požigalci. 11 -letni K. L. je minulo sredo zanetil požar v gospodarskem poslopju Dokl Antona in Ane v Crešnjevcih, katerim je jedva uspelo rešiti živino in pohištvo. Ker je bilo poslopje s slamo krito ter vse pod eno streho, je zgorelo do tal. Ponesrečena posestnika trpita okrog 10.000din škode. o. Uboj v Cezanjevcih. Na Stari cesti pri Cezanjevcih so pri posestnici Tereziji Soštaričevi ribali zelje. Zbralo se jc več fantov, ki so bili po končanem delu pogoščeni. Matija Stanič se je močno opijanil in začel izzivati gluhonemega hlapca Lovrenca Šerugo, ki je s kolom Staniča ubil, c. Poskus samomora. Včeraj zjutraj je izpila ob Savinji stcklcničico ocetne kisline 17-lctna brivska vajenka H. V. V obup jo je gnalo težko življenje, reševalci pa so jo še pravočasno prepeljali v bolnišnico. c. Dva prelepa. Reševalci so prepeljali včeraj v bolnišnico Vrečka Ivana iz Trnovca 5. in Platonjaka Alojzija, kovača iz Dežne vasi pri Jurkloštru. Oba sta bila pri pretepu ranjena. c. Bolničarski lečaj Rdečega križa bo imel prvo predavanje v sredo. Predavanja bodo vedno ob sredah in petkih od 19. do 20'30 ure v predavalnici Zdravstvenega doma. c. Molo sekcija Hermesa ima ob-.vezen sestanek jutri ob 2'3Q v klubski sobi „Evrope“ radi izleta v Šoštanj. p. Z motorjem sta se pobila dva izletnika iz Gradca. Ko sta se zvečer vračala od Sv. Vida proti Ptuju, jima je pri ..Zeleni veji“zdrknila z motorja veriga, zaradi česar ju je vrglo daleč vstran in obležala sta nezavestna. p. Dva napada z nožem. Ifl-letni hlapec Žitnik Franc iz Runcimancev Sv. Tomaž, sc je vračal ponoči domov. Napadla sla ga dva neznanca in mu je eden izmed njiju zaril nož do pljuč. 24-letni Arnuš Ludvik iz Rogoznice sc jc vračal od maše domov. Pri gostilni Zavet: je pridirjal nad njega šlrafclu Ivan iz Žabjeka in ga sunil z nožem v prsa. p. Mladi lal je zakopal lonec z denarjem. Mladi P. K. iz Grajene pri Ptuju vestno posnema svojega šepavega očeta, kateremu je neki kmet že obstrelil nogo, ko mu jc hotel odnesli piščance. Mladi izprijenec je izmaknil najemniku Muršecu Jožefu 2500 din. Denar jc skril v lonce in ga zakopal na njivi. Sedaj kuje novc načrte za rešetkami. p. Neznanega utopljenca so izvlekli v Budini pri Ptuju. Je športno oblečen in ima tetovirano na levi roki K L. Ona: »Vaša ponudba le žal prepozna, sem že zaročena!« On: »O, vas bom že počakal!« Maribor 20 let slovenske vzgoje LEPO USPELO PREDAVANJE DR. KARLA OZVALDA. - VZGOJA MORA NAUČITI MLADEGA ČLOVEKA ŽIVETI. Na Ljudski univerzi je predaval univ. prof. dr. Karl Ozvald o 20-letnem obračunu naše vzgoje v svobodni državi. G. predavatelj je izjavil: Poglavitni namen vsega vzgojnega prizadevanja je ,da pripravimo našega mladega človeka na življenje in da ga naučimo živeti. V današnjem času je zlasti važna vzgoja h gospodarskemu in socialnemu življenju. Vzgojni smoter pa dosega vzgojitelj na dva načina; z vzgajanjem in oblikovanjem samim ter z izobraževanjem, ki je važno in nepogrešljivo dopolnilo prvega. Vsa vzgoja mora pripraviti mladostnika in mladostnico do tega, da bo sposoben, plodno živeti in se organično vključiti v zajednico, pa najsi bo to rodbina, poklic, ljudstvo in narod. Zato drugače vzgaja osnovna, drugače srednja, drugače n. pr. gospodinjska, kmetijska, vojaška, strokovna šola. Vsak vzgojitelj (učitelj, oče, mati, mojster) mora stremeti za tem, da vzgoji mla- dega človeka tako, da bo zadovoljen s svojim življenjem in v svojem poklicu ter da bodo tudi drugi z njim zadovoljni. Zato mora biti vzgoja kljub težnji, da izoblikujemo iz mladega človeka socialno bitje, individualna, kajti vsako bitje se od drugega razlikuje po telesni in duševni strukturi, nagnjenjih, sposobnostih, zanimanju. Trditev, da so vsi otroci v razredu enaki, je nesmiselna, in tudi najspretnejši učitelj ne more zabrisati med učenci vseh razlik in postopati z vsemi enako. — Posebno v današnjem času je potrebno, da vzgoja izoblikuje svojstvenega človeka, ki bo v življenju prišel na tisto mesto, do katerega se čuti najbolj poklicanega in na katerem bo mogel najsmotrneje razviti svoje specifične lastnosti in sposobnosti. Narodnemu občestvu je poedinec koristen le, če se udejstvuje na mestu, ki je nanj po svoji prirodi poklican. Uspela vprizoritev „Uboštva“ na Teznem SOKOLSKA GLEDALIŠKA DRUŽINA SE VZPENJA NAD DILETANTIZEM. GOSTOVANJE TEZENČANOV V MARIBORSKEM GLEDALIŠČU. V nedeljo zvečer je sokolski dramat-ski odsek na Teznem vprizoril Wildgan-sovo dramo v petih dejanjih. »Uboštvo«. Značilno je, da se tezenska sokolska gledališka družina loteva resnejših, odrskih umetnin večjih kvalitet, dočim večina diletantskih odrov vprizarja predvsem komedije. »Uboštvo« je drama notranjih doživetij in globoko čustvenih zapletlja-jev, zato pa tudi tem težja. Režiser in vodja tega dramatskega odseka književnik Hinko Rebolj se je tega v polni meri zavedal in je zato izbral najboljše moči. Pri režiji se je vživel v dramo in pravilno ocenil, kje so najvažnejši momenti. In te je tudi do popolnosti izbrusil, kar velja zlasti za tretje, četrto in peto dejanje. Vprizarjanje navedenih dejanj je skoraj povsem izgubilo diletantizem in bi to podajanje prav nič ne motilo celo v mariborskem gledališču. Prvi dve dejanji, ki sicer nista niti dramsko popolni, potrebujeta še nekoliko režiserske pile in tezensko »Uboštvo« bi bilo primerno, da ga naši tezenski igralci vprazore tudi v mariborskem gledališču. Videti je tudi bilo, da se mora igralska družina boriti s težkimi finančnimi razmerami, ker bi z boljšimi maskami bil uspeh še mnogo večji. Temu naj bi odpomogel poklicni oder. Vloge so bile večinoma zelo posrečeno razdeljene in dobro naštudirane. V vlogi poštnega uradnika Jožeta Novaka je zaživel Vojko Cotič, ki je bil zlasti v zadnjih dveh dejanjih popolnoma prepričljiv. Miljana Luknarjeva je v vlogi mate- re povprečno dobra, vendar pa smo jo videli že v mnogo boljši formi, pri čemer pa ne smemo prezreti, da je njena vloga ena najtežjih. Sin Hinka Rebolja in hči Milice Reboljeve sta predstavljala harmonično celoto. Oba sta pokazala pravo življenje dveh odraslih meščanskih otrok, kar velja zlasti za hčerko, ki je bila igralsko povsem neoporečna. V vidnejših vlogah sta nastopila še Štibilov študent in. njegov Uletov tovariš, ki. sta se v tretjem dejanju povzpela nad povprečnost. Dober je zdravnik g. Turela. Drama je popolnoma uspela in je samo želeti, da bi to presodila mariborska gledališka uprava in Tezenčane povabila na gostovanje, -ig. Koncert male umetnice V soboto se zopet predstavi mariborskemu občinstvu mala klavirska virtuo-zinja Nada Brankovič, ki priredi koncert v veliki unionski dvorani. Nada Brankovič, velik priroden muzikalni talent, je priredila po nedavnem študiju na Mozarteumu v Salzburgu tamkaj dva koncerta, na katerih je vodil orkester eden največjih sodobnih dirigentov Herbert Albert. Obe prireditvi sta imeli senzacionalen uspeh. Te dni bo priredila mala umetnica tudi v Beogradu velik simfonični koncert, ki ga bo zopet vodil kot dirigent Herbert Albert. Njeni koncerti pomenijo povsod — ne le v Jugoslaviji, temveč tudi v razvajeni tujini — resnično senzacijo. Zato sme tudi ma- riborsko občinstvo z veseljem pozdraviti malo umetnico, ki jo bo imelo zopet priliko občudovati. stolni cerkvi v spomin vseh padlihvoia kov, vojnih žrtev, umrlih vojakov ni Smetanovi ulici t-o Napad na starinarja Pukla Ko se je sinoči vračal znani starinar g. Franc Pukl iz Vetrijske ulice 5 po Tržaški cesti domov, sta ga napadla dva neznana mlajša moška in mu strgala aktovko z roke. Napadalca sta morala dobro poznati starinarja, da nosi v aktovki denar, kakor je to znano že iz nedavne tatvine njegove aktovke, v kateri je bilo okoli 100.000 dinarjev. Včeraj je g. Pukl imel v aktovki le 500 din. Napad so videli stanovalci v Danjkovih barakah, ki so planili na napadalca, ju vzeli in odpeljali na policijo. m. Dve cvetoči vejici jablane jc prinesla v naše uredništvo ga. Marija Meša s svojega vrta na Teznem 54. m. Umrl je v tukajšnji bolnišnici 67-letni sprevodnik drž. železnic Peter Pernat. m. Učiteljsko zborovanje. Včeraj je 'bilo v Studencih zborovanje učiteljstva mariborskega desnega brega, ki ga je vodil, šolski upravitelj g. Šima Petrovič od Device Marije v Brezju. Predsedniško poročilo je obravnavalo razna stanovska vprs sanja in ugotovilo precejšnjo miselno enakost slovenskega učiteljstva. Po poročilu tajnika g. Ledinka s Teznega in blagajniškem poročilu g. Džure iz Radvanja je bilo izvoljeno naslednje razsodišče: Zora, Hriberšek, Črnko, Vrane, Martelanova in Čeh. Pred zaključkom zborovanja sta o pedagoškem tednu v Ljubljani poročala gg. Kontler in Vrane. m. Stojnice na Glavnem trgu. Včeraj so se na , preurejenem Glavnem trgu zopet, pojavile stojnice s sadjem. V dveh vrstah so postavljene na srednjem prometnem otoku. m. Nova magdalensba ccrkev. V magdalenski župniji obstaja Društvo za gradnjo nove župne cerkve pri Sv. Magdaleni. To društvo je kupilo od posestnika Josipa Grgiča na Pobreški cesti 6a hišo na 170.000 dinarjev. m Dne 15. nov. poteče skrajni rok za plačilo v IV. četrtletju 1938. v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslov, promet in luksuz, rentni-ne, družabnega davka in vojnice s pripad-ki in II. polletni obrok zemljarine. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo po preteku tega roka uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava ter računali eksekucijski stroški in zamudne obresti. m I. letnik predi iškega tečaja, katerega priredi podružnica Narodno strokovne zveze v Mariboru, prične s poukom v četrtek, 10. ob 19. na meščanski šoli v Krekovi ulici. m Udružeje vojnih invalidov, krajevni odbor Maribor, vabi celokupno javnost, zlasti vojne žrtve, k udeležbi žalne maše, ki se vrši v četrtek ob 9. uri dop. v nov združenja. m. Kamenjan. \ — Fran našli nevarno ranjenega kovača ca Aniona iz Bresternice, ki so 8 neznani napadalci do nezavesti ^ menjali. Ranjenega so prepelja i mariborsko bolnišnico. , , m. Zaradi ženske se je sprl ' •_ ni posestnik Franc Gmajner iz zela s svojim sosedom. Iz je nastal pretep in starček je on1 s trikrat zlomljeno desno roka -škodovanca so prepeljali v bolmsni m čigave so ovce. Na cesti proti _ '• Janžu je gnal neznani moški veliko do ovac. V neki gostilni se je tujec us vil in pijančeval. Med tem so seo razbežale na vse strani in so jih km ^ komaj polovili. Iskali so neznanca, Pa nikjer niso našli. Sedaj pozvedujejo or ^ niki, čigave so ovce. Sumijo, da J«1; * možakar, ki je tako skrivnostno zgi kje ukradel. f m Prometna nesreča na Aleksandru cesti. Včeraj popoldne je nameraval P' Franc Fras od Sv. Jurija v Slov. s ' pred Spatzekovo gostilno prehiteti av ^ bus. Pri tem se je splašil njegov konJ • potegnil voz v osebni avtomobil, parkiral na Aleksandrovi cesti. Sune bil tako silen, da je Fras padel z v0Z^,| dobil zelo hude notranje poškodbe na nogi. Poklicani reševalci so poškodov ca prepeljali v bolnišnico. * Poročni prstani po teži samo V . govini M. llgerjev sin, Maribor. G°s" ska 15. * »Putnik« sporoča, da je sedaj ča izstavitev kreditnih pisem z„v5, pa nostjo 3 mesecev, v izrednih slučajn j, , " vdT. žavljan, ki stalno biva v Jugoslavija v dobi vsak jugoslov. državljan ali M a ' tvui. potovanja v Nemčijo do 750.— kreditnem pismu in do 30.— Rink v bru. V Nemčiji se izplačuje na kre« . pisma le 50.— Rmk dnevno. Kreditu® sma za Nemčijo, Italijo, Švico, in Anglijo izstavlja pod najkulantneJ a pogoji in takoj Tujskoprometna^ ^ v »Putnik« Maribor in njene podn0^ Celju, Ptuju in Rog. Slatini. Nočna lekarniška služba: Magda1®* r, lekarna, Kralja Petra trg, t. 22-70;trg. na lekarna pri Sv. Arehu, Glavni tel. 20-05. Kino * Grajski kino. »Velike norosti«- P Wesely, Rudolf Forster. Film, P°® bežni in hrepenenja. Mariborsko gledališče Torek, ob 20. uri: »Pokojnik«. ReCV Sreda: Zaprto. r Četrtek, ob 20. »Boccaccio«. Rec* Petek, Zaprto. t£i> Sobota, ob 20. »Prevara«, krstna . stava. Kultura Zagrebško kulturno pismo češka gledališka umetnica Jiiina Step-niekova je gostovala v Langerjevi drami »Številka 72«. Že dolgo ni zabeležila zagrebška drama takega uspeha. Zagrebško občinstvo je sprejelo umetnico s tako toplino lin simpatijami, kakršnih ni bil doslej deležen še nobeden gost. Stepnič-kova je to zaslužila. K vsaki kretnji, v najmanjši besedi smo doživljali njeno veliko umetnost. Odkrila pa nam je še drugo, dragoceno stran svoje osebnosti: to je globoka, pretresujoča ljubezen do domovine. Samo nekaj stavkov, nekaj bežnih misli je zadostovalo, da smo to doživeli. Toda ne v besedah, v oni težki tragiki, ki jo more doživeti samo žena, je njih veličina. Spoznali smo, kako umetnik bedi nad usodo svojega' naroda, kako bi rad vsem zaupal bol, ki ga je zadela. In to bol, ki je bila vpletena v vsako njeno besedo, smo doživeli, doživeli z njo neizprosno misel, ki je umetnica ni izpre-govorila, a jo je hotela izreči. Naš znani učenjak M. Rostohar, prof. na univerzi v Brnu, je imel zanimivo predavanje o idejnih osnovah češke pedagogike. Zanimivi so fihni, ki jih je prikazoval in ki govore več kot vse ostalo. A ti filmi govore: da so Čehi in Slovaki v vzgojni kulturi med prvimi v Evropi. Posebna vrednost filmov je, da niso »režirani«, kakor je običaj pri »najkulturnej-ših« narodih. Najnovejše stas tis tike o prosvetnem stanju v Dalmaciji so katastrofalne, človek se strese, ko pomisli, kam smo zavozili. Od 713.196 nad 7 let starih prebivalcev primorske banovine, jih ne zna črtati ne pisati 402.102. V Šibeniku je 44% meščanov nepismenih. Na vasi je položaj popolnoma brezupen: v dveh občinah znaša nepismenost celo 90%. Da so to vzroki raznih dogodkov ob priliki tujskega prometa, zastoja na Jadranu in še kaj drugega jc jasno. Bodimo realisti, pa glejmo stvari kot so. Še huje je, 'ko vidimo mlade učitelje, kako čakajo po vseh kotih države leta in leta na namestitev, a kmetje morajo živeti v srednjem veku. V Ulrichovem salonu je razstavil mladi grafik Vladimir Pintarič zbirko motivov iz Bosne. Ako vpoštevamo njegovo mladost, pričel je šele pred kratkim študirati na umetnostni akademiji, potem je uspeh razstave popoln. Nekatere grafike ne zaostajajo za Križmanovimi v znanem velikem delu »Jugoslavija«. Mladi umetnik pa je tudi sicer pametna glava: izumil je izredno dobro metodo za reproduciranje in razmnoževanje grafik. Dosegel je z njo tudi izven naših mej (n. pr. v New Yorku) zelo lepa priznanja. Svoje reprodukcije je izdal v odlično urejeni veliki mapi pod naslovom »Bosna«. Ako dodamo, da je to kolekcijo izdal v lastni režiji, potem mu moramo v teh težkih časih k njegovi veri v umetnost čestitati. II. Kmetski socialni teden, katerega zamisel je pohvalil in blagoslovil tudi papež, je uspel. Predavatelji so obravnava- li vse aktualnejše teme sodobne so-cialno-etične problematike, in to s krščanskega katoliškega stališča. — Zanimivo je dejstvo, da se med mlado katoliško inteligenco čujejo resni glasovi po potrebi reforme religioznega življenja. »Ekstermisti« celo zahtevajo popolno oddelitev religije od »političnega smradu«, ker da je to pripeljalo do vpadanja krščanstva v Evropi. Danilo V i h e r. DESETA ŠTEVILKA OBZORIJ Deseta številka mariborskih »Obzorij«, ki je te dni izšla, nam prinaša večinoma dela novih sodelavcev. Predvsem nas preseneča Anton Novačan z dvema pesmima, »Pismom z doma« in ciklom »Egiptovska Slovenka«. Novačan se že dolgo ni oglasil v naših revijah, zlasti ne s poezijo. Topleje občuten je ciklu >. u, sti tretja pesem. Cvetko Zagorski tira s pesmijo «Poletne noči«.^’ talent. S prozo se je pojavil prvič $3 zorjih« Jože Kerenčič. Njegova » .ggjjvi o Trjuku« pomenja napredek v J realistični smeri ruralizma. Debu 5 Kovačeve je »Črtica iz Prekwll“ olTl, plastičnim, a morda preskopirn , jjjo France Vodnik je napisal kritično ^ o Mišku Kranjcu pod naslovom » . Q\J- žakov do Kapitanovih«, ki je Pr « j^j« jektivna in pozitivna, kar je v n tiki redek pojav. Dr. Dragotin gv, debutira kot politični esejist z »N ropo«. Spis je pisan inteligentno, izhodišča so ponekod napačna ’ j,jaV' tere trditve so nedognane. l?a J nibani6 Ija ta številka I. Bratka spis » aIJje cen in naše kmetijstvo« ter naaau ^ Je. Kerenčičevih »Zemljiških odnosov ruzalemskih goricah«. Ob k0'1pCl' effl1je«' na Timmermansove »FlamsKe ki jo je napisal France Vodnik- \i Vo ^ to se ie odigravalo za kulisami. Jaz sem po Se rJe.m značaju optimistinja in ne tožim rada. Zato mi 0,,^-K govoriti le o lepih straneh tistih let, ne tudi o ni, kar se je odigravalo pod lepo površino. Sbil 'Nev Po vsej deželi so me čezmerno s' i vili. Vsak dan a kaka prireditev meni na čast. Odposlanstva vseh 'n vseli delov države so se vrstila drugo za dru-Vev. *črpavahi S() se v lepih besedah in nosila darove. hillc"1() daril so tvorile posebnosti narodne obrti, veze-!'HV ’ Pletenine, kovčegi in Skrinjice, svete podobe, mo-^ame liberalne stranke, ki takrat ni na vladi, so mi prinesle zlato škatlo z večjo vsoto denarja, ki naj bi ga uporabila v dobrodelne namene. Poročni dar vladajoče stranke je bila umetniško izdelana miza iz srebra. Tudi odposlanstvo muskalov (izvošč-kov) se je oglasilo. Ponudilo nama je na srebrnem krožniku kruha in soli. To je bilo vse lepo in zanimivo, toda zaradi neskončnega ponavljanja zelo utrudljivo. Pa tudi dobro se nisem počutila, čeprav še nisem vedela zakaj. Domišljala sem si, da je to le nasledek spremembe podnebja in hrane. Vsekakor mi do tedaj nobena sprememba zraka ni škodovala, in moja prebava je bila čisto ruska. Nazadnje sem pa začutila v sebi silno menjavo. Bila sem tako brez moči in nevesela. Vsak duh mi je bil zopern. Oblačila sem po vrsti vse svoje obleke. Hotela sem biti elegantna, da bi delala čast svojemu možu. Obe moji Louisi — sobarica Louisa Lang, nizka, bigotična Nemka, in Louisa Andrevvs, nemško govoreča Angležinja — sta se z združenimi močmi trudili napraviti mi novo pričesko. Medtem pa je postajal moj obraz vsak dan bolj suh, moja lica so bledela, okoli oči so se mi napravili temni kolobarji, in kar je bilo najbolj čudno, moj nos se jc vidno daljšal. To tne je zelo vznemirjalo, toda imela nisem nikogar, da bi se z njim o tem pogovarjala. Lady Monsonova je bila še v bližini, toda videla sem jo le redkokdaj. Vrtinec prireditev jo je potegnil vase. Razen tega sta me Nando in stric strogo stražila. Sprejemati sem smela samo oficielne obiske, in še te le v skupinah, sicer pa nikogar. Celo moja častna dama gospa Grecianujeva je smela priti k meni samo službeno. Hotela sta me obraniti pred vsakim vplivom od zunaj. Od po teti Elizabeti inscenirane zgodbe z Eleno Vacarescujevo sta bila stric in nečak nezaupljiva; držala sta me kakor ujetnico. Kralj je izdal stroge odredbe, ki jih je moj mož do neke mere sam nadziral. Krile so se popolnoma z njegovimi željami. V takih razmerah se moje življenje ni moglo veselo razvijati. Bila sem kakor tesno povezan popek. Ali sta se bala, da bi se razcvetela? Ako pomislim nazaj, se moram čuditi njunemu pomanjkanju psihologije. Bila sem sveta in pomoči potrebna mlada žena. Obdala sta me z odredbami in zakoni, prepovedmi in programi, kakor da bi hotela zvezati naravo v meni, da bi se razvijala po njunih človeško omejenih predpisih. Nekoč sta me vprašala, s čim bi se primerjala? Dejala sem, da sem podobna drevesu, ki bi moralo s koreninami predreti zid, da bi se moglo ohraniti. Skupna poroka dva in tridesetih kmečkih parov iz dva in tridesetih različnih upravnih okrajev v metropolitanski cerkvi je bila dogodek, v katerem sem začutila nekaj tiste romantike, ki sem jo bila v tej daljni deželi pričakovala. Jaz in Nando sva se je udeležila kot priči. V razloček od drugih družabnih prireditev je bila ta tako živahna kakor prijetna. Prihod dva in tridesetih kmečkih parov v pisanih narodnih nošah pred oltar starodavne cerkve: to je bil pogled, ki je razveselil moje srce. Po cerkvenem opravilu so se peljali mladoporočenci v svojih s sivimi bivoli zapreženih vozovih mimo dvora. Mogočno rogovje živine je bilo pozlačeno. Ta sprevod mi je povzročil resnično veselje, in to tembolj, ker sem čutila do romunskih kmetov že tedaj neko globlje nagnjenje. (Dalje sledi.) Zanimivosti Mladost Jean Crawfordove SLAVNA IGRALKA PRIPOVEDUJE O SVOJI ŽALOSTNI MLADOSTI IN PRVIH USPEHIH. Ssod/ga Nočni napad na ItiSo Stari Andrej Harba ima manjše posestvo v Vodolah in več odraslih otrok, med katerimi sta tudi 29-letni Jožef in 43-letni Anton. Zadnja dva sta oba viničarja, prvi v Bresternici, drugi v Peklu, in oba poročena s sestrama tretjega obdolženca, 42-letnega Ivana Mačka, delavca v Malečniku. Na očetovem domu živi še Andrejeva hčerka Amalija, ki je poročena s Špringerjem Mihaelom. Obtožnica pripoveduje, kako je med ženami osumljenih in Amalijo, ki ji je nameraval oče izročiti domačijo, že več let napeto razmerje; prav zaradi izročitve posestva. 17. julija popoldne, na neko nedeljo, sta Harbova dva sinova Jožef in Anton ter Maček, vsi s svojimi družinami, popivali s starim Andrejem v Saboti-jem vinotoču v Vodolah. Popivali so do noči. Nato so vsi precej vinjeni pomagali spraviti očeta na njegov dom. Pred svojim nekdanjim domom je začel Jožef kričati, da morata biti Špringerjeva dva, to je njegova sestra Amalija, in špringer Mihael, še nocoj mrtva. Dalje je kričal, da je treba streti vrata in ubiti oba Špringerjeva. Na kar sta oba Harbova s sodelovanjem ene njunih žena zmetala z oken po tleh 8 cvetličnih lončkov. Nato so vsi trije: Harbova dva in Maček vdrli v zaprte Špringerjeve prostore. Jožef je pograbil sekiro, ki je ležala v veži in pričel z njo razsekavati vrata v Špringerje-vo stanovanje. Pri tem sekanju je ranil v palec Špringerja, ki je stal v izbi pred vrati. Ko je pa zagledal, da ima Špringer v rokah nož, je Jožef zbežal. Zbežal je pa v sami srajci in hlačah tudi Špringer. Zunaj pod sadnim drevjem sta ga Anton Harba in Maček spretepla s koli, ki sta jih izruvala od dreves, ter mu prizadejala lažje poškodbe in pretres možganov. Vsi obtoženi krivdo deloma priznavajo. Pripovedujejo, da so bili vinjeni itd. Ker so se obtoženci in oškodovanec med seboj poravnali, je sodišče izreklo kar se je le dalo milo kazen ter obsodilo Jožefa Harba na 14 dni strogega zapora, Antona Harba in Ivana Mačka pa na 10 dni strogega zapora. Nadalje morajo nerazdelno plačati bolnišnici 600 din stroškov za Špringerjevo zdravljenje. Kure tn vino 37-letni Stanko Pajek in 27-letni Vin cenc Štabuc sta oba prišla na zatožno klop zaradi tatvin po podeželju. Oba sta viničarja in oženjena. Pajek je iz Lahonc na Dravskem polju, Štabuc pa iz Male vasi, nekje od Sv. Tomaža pri Ormožu. Pr- vi je kradel kure, drugi vino, kakor piše obtožnica. Vse tatvine so bile izvršene letošnjo spomlad. Niti Pajek niti Štabuc pa nista vedela drug za drugega. Pajek je izvršil celo rajdo kurjih tatvin po Radomerščaku, Lahoncih, Žerovincih in Cerovcih. Vlamal je v zaklenjene hleve se pl,azil skozi podstrešja, trgal žabice z vrat in ključavnice. Pajek je odkrito priznal očitana dejanja, le zaradi nekih kur se je opravičeval, da jih ni toliko vzel. Pravi nadalje, da je kradel iz bede, ker ima doma družino s tremi majhnimi otroki, ki jim nima dati kaj jesti. Nasprotno pa Štabuc in soobdolženi Fr. C i z e r 1, tudi viničar v Mali vasi, zanikata, da bi staremu Štabucu odnašala vino. Enkrat 30 litrov, dvakrat pa po 20 litrov. Prvič bi naj vlomila v vinsko klet na Koračkem vrhu, drugič in tretjič pa bi se naj mlajši Štabuc splazil v klet skozi lino v zidu, medtem ko je Cizerl stražil. Videl bi jih naj neki Zugovec. Nadalje je povedal mlajši Štabuc, da je bil na Ve-, liko soboto v kleti in odnesel 5 litrov vina ter da je bila takrat klet odprta. Klet je bila vedar očetova! Cizerl je bil obsojen na dva meseca zapora pogojno za dobo treh let, kar se pa tiče štabuca, ki je pil vino iz očetove kleti, se pa stari Stabuc zavrne na pot civilne pravde. Pajkova razprava pa je bila preložena. Divji ribiči. Letos koncem aprila tako okoli pol devete ure se je vračal 301etni Franc Nemec, oženjeni posestnikov sin iz Mihovc ob Pesnici domov. Z njitn sta bila njegov bratranec in neki Voršič. Za- Preden sem postala Jean Crawfordova — pripoveduje zvezda sama o sebi — so me nazivali nekateri moji znaci Billie Cassinova, vendar pa je bilo moje pravo ime Lucille de Sueurova. Narodila sem se v San Antoniu v državi Texas 23. marca 1908. De Sueurova rodbina je pričakovala dečka, moja mati pa si je želela imeti deklico. Njena želja se je izpolnila. Rodila sem se jaz, tehtala sem 4 kilograme in oznanila sem svoj prihod na svet z ogrom nim krikom. Moj brat mi je rekal Billie in tako me kličejo še danes. Svojega očeta nisem nikoli poznala. Preden sem se naučila govoriti, se je moja mati drugič poročila s Henryjem Cassino in tako sem vzrasla pod imenom Cassinova. Moj očim me je oboževal in tudi jaz sem ga imela rada. Bila sem mu hvaležna, kajti vprav on me je privedel h gledališču. Nekega dne je rekel član plesne družbe, ki me je videl plesati, mojemu očetu: Bog mi je priča! Tole dekletce je ustvarjeno za to, da bi postala velika plesalka. In vprašal me je, ali bi se hotela izobraževati v plesu. Moj več ko srečen nasmeh je odgovoril namesto mene in začela sem resno študirati. Napredovala sem zelo hitro. Zato so me začeli sosedje sovražiti in prerokovali mi niso nič dobrega. Ko mi je bilo osem let, se je preselila naša družina v Kansas City, kjer so me dali na vzgojo v samostan, v katerem pa mi ni sploh nič ugajalo. Tamkaj mi je manjkala mati, svoboda, sosedje, prijatelji in znanci. Samostanske redovnice so bile zelo dobre, toda kljub temu mi ni bilo všeč, kajti hoteli so, da bi se obnašala kakor dama. Sovražila sem vse predpise in ukaze. Predvsem mi je tu manjkalo gledališča. Vsa pisma, ki sem jih bila pisala materi iz »ujetništva«, so se začenjala enako: »Mila mamica, prosim te, vzemi me domov!« Mati pa mojim prošnjam ni mogla ustreči, kajti imeli nismo več nobenega doma. Moj očim, ki se je moral boriti z velikimi denarnimi težkočami, se je dal od matere ločiti. V Cassinovi rodbini ni bilo nikoli pred tem mnogo denarja, toda v tem času je bila blagajna popolnoma prazna. Zapustila sem samostan in morala sem si iskati mesto. Pazila sem na otroke in stregla pri mizi. To pri moji veri ni bilo lahko, pa tudi veselo življenje ne za mlado dekle. Vendar pa nisem izgubljala časa z jokom in tožbami. Kadar so me otroci jezili, sem si dejala s popolnim mirom: »Kaj pa je zato, če razbijam pribor in strežem ljudi. Nekoč postanem plesalka in tedaj me bodo drugi tudi stregli in slavili.« Postati plesalka je bil vedno moj naj-skrivnejši sen in najstrastnejše hrepenenje. Ko sem zvečer po celodnevnem trudu legala v postelj, sem se v duhu videla na pozomici v krasnih kostumih in sredi navdušenega občinstva. Gotovost, da boru nekoč vendarle pomembna, je bila moja ; edina opora. Nekega dne sem rekla svoji mami: »Dovolj imam tega življenja,« in to je bil prvi korak k uspehu. Naslednji dan sem vstopila v pisarno gledališkega ravnatelja z 1 in četrtinko dolarja v žepu. Celih 24 ur nisem nič jedla, izpila sem le skodelico čaja. Ko sem končno prišla na vrsto kot 66. prosilka, sem pogumno rekla ravnatelju: »Poslušajte, prosim vas. Hočem delati, moram delati, in to še nocoj!« Ravnatelj me je začudeno pogledal in odgo- vili so »na Grijas« kjer je lovišče uprave Križnlškega reda. Ali ko je nameraval Nemec preskočiti potok, da bi prišel do saka. ki ga je imel skritega na oni strani v grmovju, so vse tri opazili čuvaji Krlž-niškega reda in začeli na nje streljati s ši-brami. Obtoženi Nemec pravi, da ni vlo-vil niti ene ribe. Sodišče je Nemca oprostilo, drž. tožilec dr. Zorjan pa je prijavil revizijo procesa; vsa zadeva bo prepuščena v presojo sres kemu sodišču. voril: »To je sicer malo bolj težko, toda mogoče pa vendarle pojde. Zdi se mi, da ste tista prava.« In zvečer sem že nastopila v gledališču. Kadar se spominjam tega dela mojega življenja, sem vedno žalostna, čeprav je že daleč za menoj in čeprav sem dosegla vse, po čemer sem hrepenela. »UNIVERZA LJUBEZNI« V LONDONU. Pred nekaj dnevi so ustanovili v Londonu »Univerzo ljubezni«, kjer lahko za majhen denar poslušate predavanja o tem, kako je treba organizirati zakon, da boste v njem in v življenju srečni. Ta predavanja so zelo obiskovana, posečajo jih pa prav zanimivi ljudje. Predvsem jih hodijo poslušat mnoge stare device in podeželski duhovniki, ki pravijo, da hodijo na predavanja zato, ker bi se radi seznanili z načinom predavanja in z veščino govorništva. Po predavanju sev rši prosta debata, v katero posegajo mnogi poslušalci in kije včasih prav razburljiva. »Univerza« je tudi že sestavila pravila za srečno zakonsko življenje. Po teh pravilih je največja težkoča v pretiranem egoizmu obeh zakoncev. Druga točka teh pravil pravi, da se morajo zaročenci pred zakonom temeljito spoznati, kajti samo če poznata oba medsebojne napake in vrline, je mogoče pričakovati pozneje polno razumevanje in srečno sožitje. Univerza je sklenila, da ustanovi po deželi pisarne za pouk zaročencev, kjer bodo posebni strokovnjaki in izkušeni ljudje dajali koristne nasvete. X V svojem letnem poročilu objavlja »British Film Institute«, da je naraslo število filmskih projektorjev od lanskega leta z vprav rekordno naglico. Lani je bilo v britanskih šolah 916 projektorjev, letos jih je že 1.490. V 12 mesecih so predvajali v šolskih prostorih 450 novih poučnih filmov, med njimi 350 potopisnih* Od teh je 50 reportaž iz raznih krajev Vel. Britanije. Mnogo vozgojnih filmov je obravnavalo tudi prirodoslovje, higieno ’.ii socialne probleme. Bilo je tudi mnogo zabavnih filmov z vzgojno tendenco. X Oko mravlje je prav za prav skupina petdesetih oči, oko muhe 4000, kačjega pastirja 20.000, vešče 27.000 oči. X Kovina chromium daje smaragd« rdečo barvo, rubinu zeleno in safiru mo dro. Sokolstvo 1. Sokol Maribor I. Martinovanje priredi naše društvo v soboto 12. t. m. v telovadnici kasarne Kralja Petra I. tera godba »Drava«. Vstopnina samo din 5. čisti dobiček je namenjen za zgradbo prepotrebne telovadnice. Zdravo! Uprava. gadje Sreda, 9. novembra. Ljubljana: ^ Citre in mandoline; 13.20 Radiski Šramel 18 Mladinska ura; 20 Orgelski koncert P-Rančigaja; 21.15 Koncert na violončelu* 22.15 Lahka glasba iz kavarne »Emone«- — Beograd: 17.30 Plošče in orkester1 20.30 Havajske kitare; 21. Lahka glasba- — Praga: 20.10 Pester spored. — Sofija: 18.30 Lahka glasba; 19.30 Verdi-»Rigoletto«; 22 Lahka in plesna glasba- — Dunaj: 21.30 Plesna glasba. MALI OGLASI CENC MALIM OGLASOM: V malih oglasih stane vsaka beseda 50 par: oaimani&a pristojbina *•.a oglase fe din 6.—. Dražbe, preklici, dopisovanja In ienitovaniskl oglasi din 1,— po besedi. znesek za te oglase le din 10.—. Debelo tiskane besede se računajo dvoino. Oglasni davcK enkratno oblavo znata din 2.—. Znesek za male oglase se plačuic takoi ori naročilu, oziroma & . vposlati v pismu skupa) z naročilom ali pa po poštni položnici na čekovni račnn St. 11.400 Z® pismene odgovore glede malih oglasov se mora priložiti znamka za 3 din. ^ Razno V naiem Službo doW ^ KARTOLEJ din 17.— linolej din 29.—. samo pri »Obnova«. F. Novak, Jurčičeva 6. 2639 MALO HIŠO ali posestvo v bližini mesta vzamem v najem. Ponudbe na upravo pod »Bližina mesta«. 2640 Stanovanje IŠČEM DRUŽABNIKA. 2e!iiti tihega družabnika z n? kaj kapitala za umetni v industrijskem kiaiu in okolici, ki je brez konkur . ce. Ponudbe pod j»Uirie mlin« na upravo »Večerni«3 2495 PR! BOLEZNIH PREHRANE vzemite zanesliiv Robaus-zdravilni prepečenec. Izdeluje in razpošilja pekarna Rakuša, Koroška ccsta 24. 1248 Kupim DVOSOBNO STANOVANJE, kuhinja, trije kabineti, se odda s 1. decembrom. Studenci, Puškinova 18, za Rapidom. 2635 SLUŽKINJA za gostilniška dela. poštena, vešča tudi nenisK0»e jezika, stara okrog 20 le1; ,j, sprejme. Naslov v upraV2(,?9 st tl. Pouk ^ Kupim dobro ohranjen, okrogel PLETILNI STROJ. Naslov v upravi. 2633 Prodam Oddam PRAZNO SOBO in MALO KUHINJO. Naslov v upravi lista. 2636 Stanovanie išče Prodam STELAŽE IN PULT. Frančiškanska ul. 21-1. 2630 INŠTRUIRAM I.—II. razred realnih 6im au zij dopoldne za honorar j stanovanje. Ponudbe Iščem sončno, DVOSOBNO STANOVANJE v visokem pritličju ali I. nadstropju. Ponudbe pod «Za-konca brez otrok« na upravo. 2634 Poceni prodam dobro ohranjen GRAMOFON z 32 ploščami. Zagata ul. 3, Pobrežje. 2631 Čitajte„Večernik IlIBBHHBfi; Osnovana 1907. leta Banka in hranilnica d. d» UlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllIlllllillIllIlllltlllllllllllllllllllllllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllllllllllllllNI11111111111" Krapinske Toplice podružnica v Zagrebu, Račkoga ul. S sprejema vloge na tedenske obroke po zelo ugodnem obrestovanju v zvezi z brezplačnim zavarovanjem. Daje posojila državnim, samoupravnim uradnikom in uslužbencem, oficirjem, narednikom, upokojencem, privatnikom itd. Za podrobne informacije se obrnite na zastopnika za Maribor in okolico gosp. Leskovšek Alojzija, gostilna g. Spaček, Aleksandrova c. H pri »Grozdu” ali neposredno na Izd n Ju in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariborp. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru. Izhnjo razen nedelje in praznikov vsak dan <>,J * ayo Velja mi mesec prejeman v upravi ali po poiti 10 din, dostavljen n« dom 12 din. Oglasi po ccniku Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6. Telefon uredništvu n it. 25-67. Poitui čekovni račun št. 11.409. Maribor. za v«® rTurf- •j