Leto IV.
V Celju, dne 7. oktobra 190?
St. U.
NARODNI UST
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	»Narodni List" stane za celo leto 4 K, za pol leta 9 K, ca	Oglasi se računajo po 12 vinarjev ena petit vrsta. — V«e pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 5 K 60 vin.	Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojna naslov: nNarodni List" v Celju. — Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka	bine za oglase je plačevati po pošti na naslov: „Narodni poštnine proste. — Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. stane 10 vin. List" v Celju.
Kakšne sodnike imamo Slovenci.
Sodnije so zato tukaj, da delč ljudem pravico, kakor jo določajo od cesarja potrjene postave. Pravica ne more biti ne nemška ne slovenska, ker je pač pravica. Zato bi morali biti sodniki popolnoma nepristranski ter bi ne smeli drugače postopati proti Nemcem in drugače proti Slovencem. Bodisi človek te ali one narodnosti, moral bi biti sodniku jednako ljub, če išče pri njem pravice. Ljudstvo mora imeti do sodnikov zaupanje, ker drugače ne more iskati pri njih pomoči. Kako si bode sicer upal priti priprost človek k sodišču zahtevat pomoči, če ve, da ga sodnik že v naprej mrzi zaradi — njegovega prepričanja. Sicer nikakor ne tajimo, da bi sodnik ne smel imeti svojega prepričanja in ga tudi kazati na zunaj. To mu mora biti svobodno. Pač pa nikakor ne sme kazati svojega prepričanja tam, kjer je njegovo lastno prepričanje v nasprotju z ogromno večino ljudstva, katero pri njem išče pravice, ker drugače zgubi zaupanje ljudstva.
Taki bi morali torej biti naši sodniki. Žalibog, da moramo glasno povedati, da temu ni tako. Vlada pošilja posebno med naše ljudstvo na Sp. Štajerskem vedno bolj pogosto za sodnike uradnike, kateri zastavijo vse svoje moči, da bi obdržali po naših mestih in trgih umetno in trhlo nemštvo po konci. Ti nemškonacijonalni sodniki, ki našega jezika niti ne razumejo ali ga pa nočejo umeti, pokažejo, kjerkoli morejo, kako mrzko in tuje jim je naše ljudstvo, katero jih živi. Oni so v prvi vrsti Nemci in potem še-le sodniki. Njihova nezmožnost v jezikovnem oziru in njihova zagrizenost napram Slovencem sta se že neštetokrat pokazali v dovolj jasni luči.
Za danes hočemo pribiti zopet en tak slučaj, ki se je zgodil pri c. kr. sodniji v Marnbergu, katera je dosegla po svojih uradnikih brez dvoma višek zagrizenosti napram Slovencem. — Kakor je znano, je dala ta sodnija nadučitelj a Hrena z Mute s pomočjo žandarja iztrgati med poukom iz razreda ter ga privesti k sodniji samo zato, ker se le ta ni hotel odzvati nemškemu vabilu kot priča ter je zahteval slovenskega. Vrhutega ga je zagrizeni sodnik Granitz obsodil na 40 K globe oziroma štiri dni zapora ter ga dal za to globo rubiti, ne da bi mu poslal preje kakšno plačilno povelje. Vzeli so mu bicikelj. Preganjani nadučitelj se je pritožil proti tej krivici pri okrožni sodniji v Mariboru, kjer so sodniku dovolj jasno povedali da ni prav ravnal. Sodnik bi mu moral vrniti kolo; a njegova zagrizenost mu ni pustila. Rajši se je pritožil na najvišje sodišče na Dunaj, kjer je dobil drugo še močnejšo klofuto s tem, da je najvišje sodišče njegovo pritožbo zavrglo in mu dalo na ta način izpričevalo, da ni postopal proti Slovencu po postavah, ampak po svoji zagrizenosti.
Vidite, tako delajo c. kr. sodniki s Slovenci. In potem pravijo naši sovražniki, da pretiravamo, ko glasno zahtevamo za naše slovensko ljudstvo naših slovenskih sodnikov, kateri bodo razumeli naš jezik in kateri bodo nas sodili po postavah, ne pa kakor se godi sedaj po svoji nemški nadutosti. Zato pa ponovno kličemo višji sodnijski oblasti, da naj spravi Granitza in njegove vrstnike proč med Nemce ter naj nam dž slovenskih sodnikov! Mi pa zahtevajmo povsod in dosledno, da se z nami pri vseh uradih občuje v našem slovenskem jeziku ter da se tudi vsi protokoli pišejo slovensko! Kdaj ste še videli kakega Nemca, da
bi se zasliševal slovensko in bi pod-pisaval slovenske zapisnike? Nikoli! Pri nas je pa še mnogo takih neza-vednežev, da se sili uradniku na ljubo nemško govoriti, ker misli, da bode uradnik ž njim lepše postopal. Uradniki so zaradi ljudstva tukai in ne narobe. Pred postavo pa smo vsi enaki, kakor pred Bogom.
Slovenskim fantom ob odhodu k vojakom!
Te dni odhaja iz vrst naše mladine veliko število naših mladih prijateljev k vojakom. Mnogi med njimi so bili pridni naš' delavci. Ločimo se od njih, stisnemo jim roko, težko nam je, da odhajajo, a tolažimo se, ker zopet se snidemo zdravi in s skupnimi cilji pri novem delu.
Oblečet« te dni, mladi prijatelji, vojaško „monduro". Na dolgo časa vas bodo iztrgali iz kroga vaših znancev in prijateljev in od vašega vsakdanjega dela, da daste državi krvni davek.
Imamo do Vas, prijatelji, jedno prošnjo. Ne pozabite tudi zdaj, ko boste služili cesarja, da ste Slovenci in ljndje, pomnite, da to ne prenehate biti tudi, ko oble-čete vojaško suknjo. In kot taki imate to pravico, da z Vami postopajo človeško in da se spoštuje vaš narodni čut, kakor se ga mora v javnem življenju spoštovati.
Mnogi od »ras bodo služili vojake skupno z nemškimi novinci. Pokažite z vsem svojim obnašanjem in nastopanjem, da je lažnivo pisanje nemških časopisov, ki govorijo o nas Slovencih kot surovežih, brezvestnežih itd.
Da v teh treh letih ne boste pozabili vi, sinovi naših kmetovalcev, da ste kmetskega stanu, da se ne bodete tam naučili sovražiti dela, ki nikogar ne onečašča, o tem smo trdno prepri-
čani. Delajte tudi kot vojaki v smislu naših vzorov in našega dela in vrnite se po dopolnjeni vojaščini v naš krog. V nas bcste imeli vedno svoje prijatelje in svetovalce!
Slovenski otrok v slovensko šolo.
Dež. posl. dr. Kukovec je vložil 30. m. m. v štaj. deželnem zboru predlog glede poučnega jezika šolskih otrok v ljudskih šolah in predložil sledeči zakonski načrt: 1. V šolskih okoliših, v katerih se nahajajo zasebne ali javne ljudske šole s slovenskim poučnim jezikom iu javne ali zasebne ljudske šole z nemškim poučnim jezikom, se smejo otroci samo v tisto šolo sprejeti, katere podučnega jezika so zmožni. 2. Od tega pravila so izvzeti oni otroci, katerih stariši ali jerobi 4okažejo zelo važne vzroke za potrebo izjepie. O takih prošnjah odloča s pridržano pravico do vzklica okrajni šolski svet. 3. Ta postava stopi s spočetkom onega šolskega leta v veljavo, katero sledi po objavi postave. — Radovedni moremo biti, kako bo nemška večina ta predlog sprejela.
h političnega sVeta.
Štajerski deželni zbor.
Predzadnjo sredo je vložil poslanec dr. Kukovec predlog, naj se postavnim potom prepove pobiranje bere duhovnikom in cerkovnikom v vseh onih občinah, kjer je že odkupljena ter naj se izvede zakon glede odkupa bere konečno po vseh občinah.
Mariborski duhovniški listi so za-raditega na dr. Kukovca silno hudi. Verjamemo! Saj se gre za — žepe! In tu so gospodje najbolj občutljivi. Mi pa zahtevamo, da se vprašanje bere uredi res v smislu postave, kakor
LISTEK.
Štefan Dragutin.
Slika iz bosanske vstaje. Češki spisal Bogomil B r o d s k ^ Poslovenil S.
(Iz zbirke „1 z vojsk eu.)
Konec.
Dragutinovo dejanje je razburilo vse častnike in pridobilo Kendru sočutje in naklonjenost vseh. Kmalu je prišla uradna komisija in zaslišala Kendra. Ker je Štefan pobegnil, se je izdala za njim tiralica, a zaman so ga iskali. Pobegnil je in kakor se je pozneje razglasilo, je zbežal v Bosno in pomagal tam očetu v trgovini. Sojen je bil torej v svoji odsotnosti, odvzeta mu je bila čast in kakor hitro bi ga vjele avstrijske straže, bi imel biti zaprt deset let v težki ječi v trdnjavi.
V tem času je Kendrovo oko popolnoma ozdravilo. Seveda je bilo za vedno 'izgubljeno in niti žarek svetlobe ni posijal več skozenj v Kendrovo
dušo. In vendar mu je prineslo nekaj svetlobe.
V času bolezni so ga pridno obiskovali Jovanovičevi in skoro nikdar ni manjkala Majda. Ko je nadporočnik že toliko ozdravel, da je mogel sam v posete, je bil na malem gradiču Jova-novičev česti gost. Pri tej priliki je dodobra spoznal Majdo in njegovo srce se je nehote polnilo z globoko, resnično naklonjenostjo k ljubeznivi devojki. Saj gospe ni mogel imenovati tega prenežnega bitja, ki je le nekaj ur bila Dragutinova.
Majda je razumela dolge resne poglede Kendrove, ki so jo polnile s čisto radostjo in s trpkim gorjem. V Kendru je spoznala moža, ki bi jo mogel za vedno osrečiti. Čuti, ki so nenadoma vzrastli in se razcvetli v njenem srcu, so ji prinašali novo pomlad, novo srečo. A pri tem jo je mučila zavest, da jo deli od Kendra glo ok prepad, ki ga more premostiti samo Dragutinova smrt.
Dokler je on živ, je obsojena trpeti. In živ bo morda dolgo. V trenutkih, ko so jo polnile podobne misli, so prihajale obupne muke in tožila je, zakaj je spoznala Dragutina in zakaj je spoznala Kendra. Prvi je ubil vso njeno bodočo srečo, di ugi pa ji je dal gledati v svoje plemenito srce in je vzbudil v njej brezupno željo po boljšem in veselejšem življenju.
Prišel je konečno tudi trenutek, ki se ga je v očigled duševnim mukam bala. Lovski prapor je bil premeščen drugam in Kendr je prišel naposled k Jovanovičem po slovo. Bil je potrt, razburjen in ni mogel dolgo ostati. Stara Jovanoviča sta slutila, kaj se med obema doigrava, in pustila sta ju za trenutek sama.
„Odpustite mi, Majda," je dejal Kendr pristopivši k njej in držeč jo za roke. ,. Izneveril sem se vaši hiši. Bili ste proti meni gostoljubni, a jaz sem se dal ujeti od vaše ljubeznivosti. Ne računite mi tega v zlo. Bil bi od-
šel sam, tndi če bi naš prapor ne bil premeščen. Dozdaj sem bil gospodar svoje volje; kaj bi se bilo naprej zgodilo, ne vem. Spomnite se me večkrat. Jaz vas ne pozabim. Bodite srečna! Blagoslavljal bom trenutek, ko sem vas spoznal. Če nič drugega, vaš obraz me bo tolažil."
Stisnil ji je roke, poljubil jih in se obrnil k izhodu. Lic bledih kot sneg je poslušala njegove besede. Nič mu ni mogla reči, dasi je divjala v njeni notranjosti burja čutov. Zrla je nanj preplašenih očij, iz katerih je odsevala neizrečena bolest.
Kendr je prišel do vrat. Tu se je obrnil. Videl je, kako je vila roke, kako je dvigala oči k nebu in zapla-kala. Skoro se je opotekel. Hotel se je vrniti in ji pasti v naročje. A razum je bil silnejši ko volja. Bežal je iz hiše in tekel kakor bojazljivec, dasi to ni bil. Nasproti sovražniku stati se ni bal, a tam, kjer se je celo njegovo srce puntalo proti njegovi
sestavi uradniško ministerstvo brez strankarske barve, ki bi imelo nalogo, izvesti spremembo volilnega reda za dižavni zbor, potem pa z vršiti takoj nove volitve.
Češki deželni zbor ne bo razpuščen, ampak skušajo razne visokostoječe osebe delati na to, da se morda vendarle do seže sporazum med Čehi in Nemci, kar je pa pri nemški nestrpljivosti in objestnosti skoro neverjetno.
Državni zbor bo sklican na 20. oktobra. Vlada ne misli na to, državni zbor razpustiti. Pač pa se bodo menda zvršile nekatere spremembe v mini-sterst.vu.
Ustavni načrt za Bosno in Hercegovino bo — kakor se iz gotovega vira poroča — v kratkem od cesarja potrjen, istotako tudi volilni red za deželnozborske volitve. Pravico voljeni biti imajo tudi duhovniki vseh treh glavnih ver (pravoslavne, mohamedanske in katoliške). Volitve bodo najbrž že novembra.
v Državnozborske volitve v Norveškem. Norveški državni zbor (storthing) je razpuščen in se vrše nove volitve v tem mesecu. Volitve so zaradi tega zanimive, ker volijo prvič tudi ženske, katere imajo same ali skupno z možem obdačenih v mestih 800, na deželi 600 K dohodkov.
v Sodnijska imenovanja na Češkem. Dne 1. oktobra so se razglasila sodn. imenovanja v VIII. in IX. činovni razred. Pravosodno ministerstvo je pri tem postopalo na istotako ne-čuven način ko pri nas. Nek sodnik Mallat, ki, je imenovan za okr. sodnika, je preskočil 108 tovarišev, med njimi celo 5 Nemcev; da, še več: Nemca dr. Jirak in d^Kneissl sta preskočila 179, oziroma 19u po službi starejših čeških tovarišev. Številke 20, 30, 40 so nekaj čisto navadnega. Umevno je, da je tako krivično preteriranje češke sodnike in vso češko javnost silno r#z-kačilo; nekateri listi so bili celo ,kon-fiscirani. Ta imenovanja bodo imela resne posledice v drž. zboru.
o Obletnica aneksije. 5. t. m.je bilo leto dni, kar je cesarski razglas naznanil avstrijskim narodom, da je vladar razširil svoje pravice kot suveren nad Bosno in Hercegovino. Vsled tega dogodka se je razvil na Balkanu konflikt, ki bi kmalu rodil krvavo vojsko. Kdo se ne spominja razburjenja, v katerem je živelo minulo zimo na tisoče rodbin? Spominjali smo se v našem listu že pogosto dobrih in slabih po-
sledic tega dogodka za Jugoslovane, opisovali navdušenje avstrijskih pa-trijotov in klerikalcev in razmotrivali tudi bodoče konflikte glede državno-pravnega stališča okupiranih dežel. Za trezne davkoplačevalce bode pa najzanimivejši sledeči račun: mobilizacija minulo zimo je stala 167 miljonov, oboroževanje 95 miljonov, Turčija je dobila 54 miljonov za sultanova drž. posestva v Bosni, skupaj tedaj 316. miljonov. Pravijo, da se vlada nič preveč ne veseli zborovanja delegacij.
o Vseslovenska ljudska stranka. — Na občnem zboru kmečke zveze za ljubljansko okolico 3. okt. je naznanil dr. Šusteršič, da se vrši 17. oktobra v Ljubljani zaupni sestanek klerikalnih politikov in zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin, da se nstanovi klerikalna politična organizacija za vse slovenske dežele. To je izvršitev predloga, katerega je stavil nedavno tega v seji izvrš. odb. klerikalne stranke na Kranjskem dr. Brejc. V očigled temu koraku klerikalcev postane akutno vprašanje združitve vseh slovenskih naprednih strank v vseslovensko napredno organizacijo, kakor je svoj čas predlagal „Nar o d ni D n e vnik" V interesu napredne stvari opravičeno zahtevamo, da merodajni činitelji čim-preje store potrebne korake.
— Vojska na Maročanskem. Sultan Mulej Hafid je zelo razburjen vsled španskih uspehov pred Melilo in se po poročilih španskih listov, pripravlja, da pošlje pomoč rifskim Kaby-lom. Španjolci mislijo v Afriko poslati še 15 tisoč mož, da se polaste večjega ozemlja okrog luke Tetnan, ako bi se sultan branil plačati vojno odškodnino. Vojske še torej ne bode tako hitro konec.
Kako so sodili srbske „veleizda-jalce" v Zagrebu? Poročali smo že, da 53 Srbov, ki so stali zadnje mesece pred sodniki kot obtoženci zaradi vele-izdajstva, ni zakrivilo ničesar drugega, kakor da so širili srbsko narodno zavest. Zadnji torek se je izrekla sodba nad njimi: 2 sta obsojena vsak na 12 let težke ječe, 1 na 8 let, 3 vsak na 7 let, 5 vsak na 6 let, 19 vsak na 5 let; 22 jih je oproščenih. Kaj podobnega se še menda ni zgodilo v Evropi.
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
smo to že pisali v „Nar. L." št. 32. z dne 6. avg. 1908. — V četrtkovi seji je vložil dr. Kukovec predlog, naj se da pletarski šoli pri Sv. Barbari v Halozah dvatisoč kron deželne podpore.
—	V petkovi seji je utemeljeval soc. demokrat dr. Schacherl svoj predlog glede spremembe deželnega reda. Soc. demokrat Jodlbauer je utemeljeval svoj predlog, naj deželni zbor zahteva odpravo carin na žito in živino. Ravno nasprotni predlog je stavil in utemeljeval nemški klerikalec Hagenhofer.
—	Nemci so stavili predlog za spremembo deželnega šolskega sveta. Če bi se ta sprejel, bi bil dež. šolski svet popolnoma izročen nemškim prenape-težem in slovenskemu šolstvu bi se slabo godilo. Proti temu predlogu morajo slovenski poslanci skrajno odločno nastopiti. — V sobotni seji je dr. Kukovec kot odgovor na ta nemški predlog predlagal delitev deželnega šolskega sveta v nemški in slovenski oddelek. Dalje je predlagal isti dan, da se ima uvesti na kmetijski šoli v Št. Jurju ob j. ž. tudi pouk o vinarstvu. — Proti predlogu Nemca dr. Kaaua, naj bi se spremenil poslovnik deželnega zbora, je odločno protestiral dr. Kukovec, ker se s to spremembo hoče slovenskim poslancem zavezati usta. — Nemški klerikalec Wagner je utemeljeval svoj predlog za uvedbo obveznega zavarovanja proti elementarnim nezgodam (toči, suši, nalivom itd). Načela tega zavarovanja bi bila sledeča: 1. Vsi posestniki obdačenih zemljišč se morajo zavarovati. 2. Poškodbe, katere povzročijo kakšnekoli elementarne nezgode, se morajo poplačati s 70 odstotki cenjene vrednosti. 3. V ta namen se ustvari poseben fond iz sledečih letnih doneskov: država plača toliko, kolikor znaša povprečni letni znesek podpor in davčnih popustov v zadnjih 5 letih; istotoliko dežela; interesenti pa plačujejo pri davčnih uradih primerno zavarovalnino. 4. Škodo ceni komisija, sestavljena pod vodstvom vladnega komisarja in po 1 zastopnika dežele, okraja, občine in jedne neprizadete občine; škoda se ima tekom 3 dni naznaniti po obč. uradu okr. glavarstvu. 5. Kakor hitro se ustanovi taka zavarovalnica, prenehajo državne in deželne podpore po elementarnih škodah.—Poslanec Roškar je stavil predlog za 50% no prispevanje države k stroškom za ljndsko šolstvo.
Na Ogrskem se še ni sestavilo novo ministerstvo. Govori se, da se
volji, tam je bil beg njegova edina rešitev.---------
Kendr, ki je bil pred bosansko vstajo povišan za stotnika, je spoznal na Zagozdniku Dragutina. Vsi občutki, ki jih je zadnjih pet let izza slovesa z Majdo s silo skušal potlačiti, so se mu s podvojeno silo vzbudili. Lahko bi Dragutina ustrelil, a tega ni hotel. Ni hotel s krvjo doseči Majdinega osvobojenja. A dobiti ga mora, podleža, najsibo živega ali mrtvega. Če pade živ v njegove roke, ga bo sodila posvetna pravica.
Zato je vojake prosil in jih opominjal k previdnosti. Kar se danes zgodi, odloči njegovo bodočnost. Če je Štefan še danes to, kar je bil, gotovo le hrepeni, da se ž njim sestane in bo gotovo pri prednji straži, da izkoristi vsako priliko in njega, Kendra, uniči. In res se ni motil. V daljavi, kake tri četrt ure daleč od avstrijskega taborišča so goreli trije ognji. Od teh kakih dvajset minut dalje pa je bila cela vrsta sovražnikovih ognjev. Pri prvih ognjih je bil predvoj, vzadi pa glavno taborišče vstašev. Sedaj v noči menda nimajo straž, trdno prepričani, da se sem gor nihče od avstrijske vojske ne upa in da polk pričakuje
jutra.
Stotnija, od stotnika poučena, se je počasi bližala ognju v polkrogu. Vojaki so šli počasi, tiho. Po dnevu bi prišli tušem v tri četrt ure, sedaj pa so šli že poldrugo uro in bodo morali iti še pol. Čim dalje so šli, tembolj so bili pozorni.
Kakih tristo korakov pred ognji so zadeli na vrsto rovov. Stotnik se ni motil trdeč, da tu skrivajo vstaši svoje mrliče. Dal je znamenje, da so vojaki postali, sam pa se je plazil bližje. Že so vojaki mislili, da so ga kje zgrabili in zabodli, kar ga zopet opazijo. Nekoliko s šepetom oddanih povelj je zadostovalo, vojaki -so šli naprej, tvoreč verigo krog ognjev.
Okrog gorečega kupa drv je sedelo kakih trideset mož. Kuhali so kavo in pekli na ražnju ovco. Niso slutili bližine vojske in sedeči v odsevu niso videli tako dobro kakor oni, ki so zrli nanje iz teme.
Še le oster žvižg jih je vzdramil. A v tem hipu je bilo že prepozno.
„Orožje dol, sicer ste sini smrti", je zagrmel stotnik in v skoku je bil pri ognjih. Stotnija je sledila njegovemu vzgledu in šuma bajonetov se je svetila vstašem v obraze.
„ Štefan Dragutin, ura vašega plačila je odbila. Zvežite ga!"
„Še ne", je zakričal posmehljivo in v njegovi roki se je zabliskal revolver. — „Tega veselja, pes, ti ne napravim, da bi me odpeljal vklenjenega."
In predno se je bilo nadjati, je počil strel in Dragutin se je zvrnil na zemljo. Kroglja iz lastnega revolverja mu je prebila čelo in prodrla skozi tilnik.
„Primite ga in nfprej", je klical stotnik. „A vi se ne drznite storiti niti koraka na beg. Vsak bode prehoden."
Hitro so vklenili vojaki ujetnike in dva sta zgrabila mrtvo truplo Dra-gutinovo. Stotnik ga je dal na čelo sprevoda in sam je, kakor bi zrl na mrtvo truplo, korakal poleg njega.
Vrnili so se jako hitro. Bilo je pričakovati, da bodo vsled Dragutinovega strela izvabljeni vstaši. Ena četa je ostala torej vzadi, da bi odbila vstaški napad. A tega ni bilo treba: Stotnija se je vrnila čisto mirno v taborišče in stotnik je šel poveljniku naznanit izid svojega obhoda. Kmalu se je zbrala krog jetnikov in krog mrliča množica vojakov in častnikov in baš Dragutin
a Kaj vse dr. Korošec v Gradcu požira! 30. m. m. je napadel sociialista Resela, rekoč: ..Zaradi dijet Vam je žal, da ne zboruje državni zbor." Resel je ogorčeno povdarjal svoje neizmerne osebne žrtve v političnem boju ter zahteval od dr. Korošca pojasnila. Ko ga ni dobil, je dr. Korošcu slovesno zabrusil v obraz besede: Če Vi kot kolega meni očitate hrepenenje po di-jetah, tedaj rečem, da je to podlost. Dr. Korošec pa ni vedel kaj na to reči in je — požrl podlost. Menda ima dober želodec!
a Woschnaggov mandat. Deželni glavar je naznanil v četrtkovi seji deželnega zbora, da je posl. Woschnagg konečno odložil mandat. Nove volitve bodo v kratkem.
a Nesreče pri streljanju iz mož-narjev, pušk, samokresov itd. so pri nas zelo pogoste. Nemški poslanci v štaj. deželnem zboru so sedaj vložili zakonski načrt, po katerem bi se naj tako streljanje samo za zabavo ali proslavo kakih praznikov zelo omejilo. Streljati bi se le smelo proti posebni taksi in dovoljenju občine. Odobravamo.
v Rastava vin na jesenskem sejmu v Gradcu. Zveza nemških kmetijskih zadrug na Štajerskem je priredila v Gradcu ob priliki sedaj se vršečega jesenskega sejma razstavo štaj. vin združeno z vinsko poskušnjo. 27. in 28. so strokovnjaki razstavljena vina preskušali in razdelili odlikovanja. Izmed slovenskih rasstavljalcev je dobil srebrno državno kolajno g. Franc Robič srebrno kolajno ckr. kmetijske družbe štajerske g. Martin Vtičar s Huma pri Ormožu, nagrado v denarju gg. Jakob Zadravec iz Središča, Vincenc Stoklas in pos. Tereza Korenjak, diplomo Ivan Kočevar iz Središča.
a Vinski pridelek na Štajerskem-Nek graški list ceni, da se pridela sedaj na Štajerskem na 3S4 tisoč hektarjih vinogradov 1 milijon hektolitrov vina.
o Sitnosti je imel v Črnigori blizu Kotora polkovnik 5. dragonskega regimenta in predsednik komisije za nakupovanje konj v Mariboru, baron Hohenbuhel. Mudil se je v Kotoru in ko se je sprehajal — v uniformi — je slučajno zašel kakih 200 korakov v Črnogoro. Tamošnji vojaki so ga takoj odpeljali pred poveljnika, ki mu je odvzel nad 10.000 K, ki jih je imel za konje. Še le ko se je izka-
je bil predmet splošne pozornosti. Vs častniki lovskega prapora so si prišli ogledat bivšega tovariša, ki so ga poznali.
„Prav je storil, da se je sam ustrelil," je menil stotnik Pukl. „Ta bi ne bil ušel vešalom."
Kendr pa je stal nekoliko oddaljen in njegove misli so plavale k beli Ljubljani. — — —-----
Na jesen, ko se je vojska vračala iz Bosne, so se odprle duri sobe, v kateri je sedela rodbina Jovanovičeva, in častnik v plašč zagrnjen je nepričakovano stopil med nje.
„Štefan Dragutin je mrtev," je dejal tresočim se glasom.
Vstrašili so se ga, a ko so ga spoznali, so radostno vzkriknili in hiteli k njemu. Majda pa se je ustavila na pol pota.
„Kako je umrl Dragutin?" je vprašala tresoč se razburjenja.
„Sam se je uscrelil, ko smo ga ujeli."
Vzkriknila je z visokim glasom polnim radosti in se vrgla Kendru nasproti. In on jo je poljubil in čutil, da se mu je zasolzilo oko.
zalo, da je res zašel, je dobil denar in sabljo nazaj. Poslali so ga nazaj na mejo.
v Obrtne nadaljevalne šole. Ker je poslanec Roškar trdil, da se dosedaj še ni godila krivica Slovencem pri podporah, ga hočemo na tole opozoriti. Dežela štajerska ima 32 obrtnih nadaljevalnih šol. Izmej teh je samo edna slovenska, ona v Žalcu in deloma v Gornji Poljskavi in Polj-čanah. V Št. Jurju ob J. ž. se je letos še le na novo ustanovila. Vse starejše tri dobijo podpor od dežele 600 K a nemške obrtno nadaljevalne šole 21460 K, mej temi n. pr. celjska 1400 K, ptujska 600 K, mariborska 2000 K in graške 8000 K. — Država pa prispeva zopet od svoje strani v celem 35.250 K, a od teh dobi edino žalska nadaljevalna šola 600 K! Tako je razdeljeno podpiranje slovenskih zavodov. Seveda smo Slovenci deloma sami krivi, ker ne ustanavljamo obrtnih šol niti tam, kjer li jih lahko in ker se ne oglašamo za podpore pri deželi in državi. Take obrtne šole bi se moele iu morale ustanoviti vsaj v Šmarju, Sevnici, Kozjem, na Vranskem in v Gornjem gradu, v Mozirju in v Središču. Žalostno dejstvo je, da mora naš trgovski in obrtni naraščaj po teh trgih ostati pri izobrazbi ljudske šole in torej pozneje po znanju ne more konkurirati z onimi, ki so se tekom učenja izobraževali v tistih krajih, kjer so lahko obiskovali dobre obrtne nadaljevalne šole. Vsako leto nam gre mnogo narodnega duševnega kapitala na ta način v nič. In še dolgo ne pridemo do čistega obrtnega in trgovskega stanu.
o Naše obmejno šolstvo C. M. družbe. Slovenski razred na samost. dekliški ljudski šoli v Mariboru šteje 56 učenk. — V dvorazrednico na Muti je vpisanih 62 otrok. — Na družbenih šolah v Trstu je vpisanih letos 1123 otrok!
o Novi podružnici C. M. družbe na Štajerskem. Občni zbor podružnice C. M. družbe na Planini se vrše v nedeljo 16. okt. — Tudi v Središču se kmalu ustanovi podružnica; pravila so že potrjena. Družbina organizacija na Štajerskem sploh lepo napreduje. Slava n&rodnim brambovcem!
o Čebelin pik — zdravilo. „Der steiriscbe Bienenvater", glasilo nemško-štajerskega čebelarskega društva, prinaša neki članek dr. Terča v Mariboru, kateri opisuje, kako uspešno je rabil čebele pri hudem in drugače neozdravljivem protinu.
o Nemški narodni sveti za Štajersko, Koroško in Kranjsko se bodo sestali novembra v Celovcu, da se posvetujejo o nadaljnem napadalnem delu. Prisotni bodo tudi nemški drž. in dež. poslanci zadevnih okrajev. — Zlasti se mislijo pečati z mešanimi okraji na Koroškem, pa hvala bogu, saj imamo „šolsko društvo" in dr. Brejca!
o Gospod Roškai' je že dolgo časa poslanec. Ali iz njegovih govorov v deželni zbornici posnamemo, da on hodi v Gradec samo „sest" a ne zastopat svojih volilcev. Ko bi le nekoliko pogledal v letno poročilo, katero mu vsako leto v roki potisne deželni odbor, bi videl, koliko se zgodi za po-vzdigo živinoreje, svinjereje, zadružništva na Zgornjem in Srednjem Štajerskem in kako malo v Spodnjem Štajerju. Če se navajajo od nasprotnikov podpore za vinstvo tedaj opozarjamo, da je vinorejski fond služil v prvi vrsti južnoštajerskim Nemcem in nemčurjem, ki stanujejo po trgih in mestih a imajo svoje gorice v okolici. Celo trsje se je strankarsko delilo tako, cfca so se slovenski kmetje velikokrat pritoževali, da dobivajo le odpadke. O zadružništvu govori deželno poročilo tako, kakor da je graški „Verband" edina zveza v deželi in kakor da bi nobene druge
zadruge v deželi ne bilo, kakor tistih, ki so pri nemški zvezi. In se Roškarju nič ne sanja, koliko je dobil ta „Ver-band" deželne subvencije in koliko slovenske zveze ? Ali je imel ta Roškar res glavo v vreči vseh šest let, kar je gori sedel? — In to je načelnik kmečke zveze ter po pisavi klerikalnih listov najzaslužnejši klerikalni politik na Sp. Štajerskem. Ubogi kmetje, ki si daste od tacega nevedneža oči zavezati! Mi smo res lahko ponosni na take poslance!
„Štajerc" in — nemška šola. Nemškutarski „Štajerc" mora biti gotovo dobro plačan od nemškega „šul-ferajna", ker se toliko poteguje za nemško šolo. Kakor strnišna žaba napihuje se ta umazani listič ter roti naše kmete, naj dajo svoje otroke v nemške šole, češ da le v nemških šolah se nauči otrok dovolj nemški! To je ostudna laž! Slovenski otrok se tako lahko nauči nemškega jezika, da mu radi tega pač ni treba hoditi v nemško šolo. Poglejte naše dijake, ki pridejo z dežele v slovenske gimnazijske razrede v Mariboiu, Celju itd. V teku enega leta naučijo se ti fantje popolnoma nemški, dasi je poduk razun treh predmetov popolnoma slovenski! Ali pa poglejte naše dečke, ki gredo v mesto služit ali se učit kakšne obrti in rokodelstva! V najkrajšem času se naučijo dečki popolnoma nemški, dasi nemške šole od znotraj nikdar videli niso! Ako torej ,,Štajerc" sili slovenske otroke v nemške šole, ima pač pri tem drug zloben namen. „Štajerc" hoče namreč, da se slovenski otrok svojega materinega jezika sploh ne uči, ker le iz takega otroka, ki že v svoji nežni mladosti zanemarja svoj materinski jezik in se v nemški šolinavzame nemškega duha, postane lahko nemškutar in renegat, dočim otrok, ki je hodil v slovensko šolo ne bode zlahka zatajil svojesra materinskega jezika Nemci silijo slovenske otroke v nemške šole torej le za to, da jim iztrgajo iz mladega srca ves čut in ljubezen do materinega jezika in do slovenske domovine! — In ptujski „Štajerc", ki sili slovenske otroke v nemške šole in druzega nič, kakor plačani agent zloglasne „siidmarke" in nemškega „šulferajna".
»Štajerčeve" skrbi. „Štajerc" bi silno rad vedel, koliko je bilo pri zadnji veselici v „Narodnem domu" čistega dobička in koliko se je dalo ponesrečencem po toči. To „Štajerca" vendar prav nič ne briga, saj on ni dal zraven niti knofa. Ako je pa „Šta-jerc" že tako radoveden, pa se naj obrne na pomožni odbor ali pa naj čita v slovenskih časnikih izkaze daril, nas pa s takimi neumnostmi naj nikoli več ne nadleguje.
»Herbstmesse" v Gradcu. Iz Gradca se nam piše: Skozi celi teden prireditve „Herbstmesse" se je v navedenih prostorih na nesramen način beračilo za »sudmarko" in nemški „šul-ferajn", pa ne da bi si bil le en človek zmislil na revne kmete, ki so bili tako silno po toči prizadeti! Nemci so pač povsod jednaki!
„Ubogi kmet iz Haloz". Iz sv. Barbare v Halozah se nam piše: Mi smo se srčno smejali, ko smo v Vašem zadnjem cenjenem listu čitali, da „Šta-jerčev" urednik Linhart zato ne more svojega vina prodati, ker ga nima! Mi Haložani pa smo letos ravno tako svoja vina prodali, kakor druga leta. Le cene so letos, kakor povsod, nekoliko padle. Ako torej „ Štajerc" piše, da so letos vinski kupci v Halozah
vsled hujskanja Slovencev proti Nemcem izostali, je to navadna laž. Izostali so pa res, kakor ste že v Vašem listu omenili, slovenski vinski kupci iz Kranjske, kateri so poprej mnogo vina pri naših Nemcih nakupili in sicer vsled nesramnih napadov ptujskih nemcev na mirneSlo-vence dne 13. septembra lanske g a 1 e t a ! Z njimi i~ z.0 stali so pa iz istega mnogi slovenski kmetje iz ptujske okolice pri ptujskih nemških trgovcih, k i s o lansko letopošiljali svoje pomočnike pretepavat Slovence! In to boli gospodo okolo „Štajerca".
Obravna proti Aistrichu, ki ga je tožil Woschnager iz Šoštanja, ker. mu je rekel, da laže, če pravi, da ni bil Sokol, se je končala minoli četrtek z obsodbo Aistricha na (50 K globe!), dasi so priče jasno dokazale, da je Woschnagg res nastopal v sokolski obleki in da je plačal 1. 1886. članarino mozirskemu Sokolu.
Pravica za nas v Gradcu. Ker Nemci vedno trdijo, kako dobro se nam Slovencem godi in da je že preveč slovenskih uradnikov, naj povemo našim bralcem sledeče: nas Slovencev na Štajerskem je tretjina vsega štajerskega prebivalstva. Pri deželnih uradih v Gradcu (izven namestnije) pa imamo od 187 uradnikov — enega slovenskega uradnika. To je pravica, kaj ?
Družba sv. Cirila in Metoda je našim nenaškutarjem strašno na potu. Saj je to edina slovenska družba, ki skrbi za slovenske šole naši mladini in jo varuje proti po-nemčevanju. Vse darove in prejemke, ki jihdružba sprejme, žrtvuje do zadnjega nov-čiča za našo mladino! In od te družbe zahteva „Štajerc", da daruje kaj po toči prizadetim kmetom! Zakaj pa „Štajerc" ne zahteva tega od nemškega „šulferajna", za katerega ravno sedaj zbirajo Nemci dva milijona kron ! Od teh milijonov ne dobijo po toči prizadeti kmetje niti > knofa, pač pa bodo s tem denarjem lovili slovenske otroke!
Iz narodne šole. Nastavljeni so: kot n a d u č i t e 1 j i Ivan Ž o 1 n i r pri Vel. Nedelji inAleksander Alt pri Št. Janžu pri Spodnjem Dravogradu; kot definitivni učitelji (učiteljice) Julija Fister v Šmartnu na Paki, Elizabeta Matko priSvetem Frančišku Ksaverju, Albin Jerin v Podčetrtku, Ferdinand Kokotv Pišecah, Amalija Pušenjak pri Svetem Jerneju pri Konjicah, J o s i-pina St egenšek v Špitaliču, Silvi j a Bobič v Stranicah in Frančiška Podlesnik v Dobju. — V zadevi službenih doklad se je v dveh slučajih tafco odločilo, da se bo pri onih, ki so vstopili še le sedaj v štajersko šolsko službo, oziralo le na
^ Javna ljudska shoda
se vršita
v nedeljo, dne 10. oktobra
1.	v Žalcu ob 3. uri popoldne v Hodnikovi dvorani; govorita poslanca Roblek in dr. Kukovec;
2.	v Dramljah ob 8. uri zjutraj v stari šoli.
Somišljeniki, pridite v obilnem številu!
CtljsKi oKraj.
d Za vzgled. Zelo navdušena na-biralka za „Družbo sv. Cirila in Metoda je Stanka Blaž, 8 letna šolska učenka, ki nam je pred jednim mesecem poslala po g. Janku Klopčiču, ki je ob tej priliki prinesel 7 K 3 v, 5 K. Pri obletnici naših narodnih mučenikov je mala Stanka nabrala pod geslom:
žrtvam časten spomin, sovražnikom propast in pogin! 24 K. Hvala Ti vrla slovenska mozirska hčerka Stanka! Bog Te živi!
v Klub slov. napr. akademikov v Celju ustanovi začetkom meseca vinotoka svojo II. javno ljudsko knjižnico v Laškem trgu. Knjižnica šteje 150 raznovrstnih knjig, večinoma beletristične vsebine.
v Otroški vrtec v Celju pohaja do sedaj 8 dečkov in 14 deklet, a dohajajo še vedno novi uka in zabave-željni otroci. Njih število je po zimi vedno manjše kakor po leti.
o Premembi posestva. G. Ivan Rebek je kupil od pismonoše g. Kam-pletha hišo v Karolinški ulici v Celju za 24 tisoč kron. G. prof. Anton Jošt je kupil Traunovo vilo ob državni cesti s posestvom vred za 50 tisoč kron.
v Iz Vojnika. Kakor čujemo, nameravajo ustanoviti v Vojniku telovadno društvo „Orel" in postavijo v ta namen poleg župnišča »Orlov dom". Kaj jim vse ne pride na misel! Naši vrli vojniški napredni fantje bodo že znali ukreniti vse potrebno, da gotovim gospodom in pa »čukom" peroti preveč ne »zazelenijo". Vojnik leži preblizu gor, in zato se lahko zgodi, da Vam »orli" uidejo v hribe. Stari Čuk.
v Iz Jurkloštra. Tu je dne 30. sept. ob 11. dop. umrl vpokojeni nad-učitelj in kr. š. ogleda g. Janez Belec v 77. letu starosti.
Iz Galicije pri Žalcu. Našemu kaplanu Juraku zdaj že tudi ženski klobuki ne dajo več mira. Nedavno se je v pridigi spravil na ženske, ki so prišle obiskovat svojcev — v klobukih. Govoril je tudi nekaj o hinavščini — Menda ga ni v Galiciji človeka, ki bi je imel več, ki nam ga je pred letom dni poslala duhovska oblast semkaj duše past. Seveda smo se že navadili potrpežljivo prenašati in se smejati Jurakovim oslarijam, ki jih vsako nedeljo sjplje s prižnice na nas. Za ka-planova obrekovanja se prav nič ne zmenimo. Tudi ne za tiste kaplanove klepetulje, od katerih se je ena lani tako „fejst" skazala v »Jerovnikovi" gostilni, ko je delala skušnjo iz predmeta: »klofute deliti". Obrekovati, lenariti in pretepavati se — da, to znajo. Vem, da bi tudi mene dopisnika raztrgala, da bi vedela kdo sem. Sem čisto priprost delavec, v potu svojega obraza si služim svoj kruh. Mnogokrat grem čez Pireško vas ves utrujen od dela, medtem ko vidve s prekrižanimi rokami sedita pred A. hišo in v svoji lenobi obirata ljudi. Govorimo o tem, ker ni miru, — prvič, pa ne še — zadnji^
o Iz Jurkloštra. Pred dnevi so se prepirali trije Frecejevi z drugimi fanti, pri čemnr so se oborožili s pištolo, samokresom in lovsko puško. Ustrelili so večkrat, a samo eden strel je Franca Zeliča na čelu zelo nevarno ranil. Razbojnike so zaprli.
Št. Jurij ob j. žel. Zadnjega dopisa o Žganku in Žgankovki-Sotlerci nam ni poslal g. V. Puncer, kakor se ga tega po krivem dolži. — Uredništvo »N. L."
u Iz Hrastnika. Dne 29. septembra sta pozivala rudarja Miha Zidar in Anton Petrič Hrastničane na pretep. Posestniška sinova Miha Slokan in Franc Dolinšek, sta izzivača svarila in jima pravila, naj bodeta tiho. A ta dva sta se oborožila z nožem in gnojnimi vilami in se počela tepsti. V pretepu sta podlegla Slokan in Dolinšek. Zidar je pehnil Slokana tako, da mu je prerezal eno rebro in prebQl srce. Dolinšek je pa dobil več ran v prsi in vrat. Prvi je ostal mrtev na bojišču.
Iz Gomilske. Dne 22. avgusta 1909 vršil se je pri nas shod takozvanih klerikalnih oziroma »katoliških" mla-
deničev. Sicer bi o tem brezpomembnem shodn ne izgubljali besed, če bi ne bil v enem oziru zanimiv. Na tem shodu je namreč neki domači »mladenič" govoričil proti pijančevanju in ponočeva-nju ter navduševal maloštevilne poslušalce za geslo ,.Svoji k svojim!" Hvalevredne so bile njegove besede, ker se mora res začeti enkrat boj proti prevelikemu pijančevanju in ponočeva-nju. Toda ravno v teh stvareh pa dotični mladenič največ greši. Lahko mu je bilo sicer govoriti, saj je govoril iz lastne skušnje. Jasno je, da so nje gove besede cikale na druge fante Gomilske, ki nočejo stopiti v vrsto klerikalnih „mladeničev". Hotel jih opljuvati, toda njegovi pljunki so pa dali nazaj na njega. Ravno ta za trez nost tako vneti „mladenč" zapušča ponoči svoj brlog, pijančuje v družbi njemu enakovrednih „mladeničev"; po dnevu si ne upa, ker bi ga ljndje videli in — no potem bi ne veljal več za „katolškega" mladenča. Kolikokrat so zapazili tega »mladenča" pod oknom viseti ter kramljati z nežnim spolom. Tudi sedaj nadaljuje svoje ponočne sprehode. In tak človek naj govori po> tem proti ponočevanju ? Ni čuda, da se pošteni fantje ne dajo vpreči v klerikalno mladeniško gibanje, če imajo tam take vzor-mladeniče. Tudi za geslo »Svoji k svojim" je bil ta »mladenič' Jako lepo, toda ravno ta »mladenič kot vodja očetove trgovine kupuje vse blago za trgovino pri celjskem nemš-k u t a r s k em in protestantov-s k e m trgovcu, med tem ko je v Celju dovolj slovenskih trgovcev. Pred svojim pragom torej najprej pometaj, predno boš nas učil! Ne bi | vorili o tem, ker smo dosedaj poznali tega mladeniča za ljubeznivega ter zna-čajnega tovariša, toda moramo, da ljudstvo spozna, kakšno hinavsko vlogo igrajo ti »katoliški" mladeniči. Njim ni ne za narodnost ne za vero, ampak vse njihovo delovanje tiči v tem, da delajo med domačimi zgago in Sovraštvo, in sicer po povelju šentjurskega župnika in kaplana, ki sta v svoji fari že zasejala sovraštvo, in hočeta sedaj to storiti še v naši fari. Tako mirno in v slogi so živeli Gomilski farani, a pridejo ti mlečnozobi mladeniči — ponižni ter dobro plačani hlapci Šentjurskega zloglasnega župnika, ki se za vse drugo briga, samo za cerkev in njene nauke nič — ter hočejo na vsak način zasejati med nami sovraštvo in prepir. Ker ti mladeniči še nič ne dosežejo, so si ustanovili, da bi lažje dosegli svoj grdi namen, tudi v Gomilski svojo »čukarijo" in gori popisani mladenič je »Ober-čuk"; se je gotovo pod okni toliko v telovadbi izobrazil, da je avanziral na tako častno mesto. Da ti »katoliški" mladeniči hočejo s to »čukarijo" delati le sovraštvo med domačini, in da je to društvo brez vsake potrebe, dokazuje tudi dejstvo, da se domači g. župnik, katerega res spoštuje vsa fara kot vzor-dnhovuika, nič noče kaj navduševati za škododelno delovanje teh »mladeničev", vsled česar se je gori imenovani mladenič v jako grdih besedah, katerih tukaj radi pohujšanja ne smemo ponoviti, obregnil ob g. župnika. Ali hočete res doseči, da bode sosed sovražil soseda, da se bodo iz političnih vzrokov začeli med seboj tepsti in klati, kar se že godi v sosedni šentjurski fari in tudi že drugje? To bo sad Vašega »bogoljub-nega" delolovanja, »mladenči"! Možje in fantje! Prezirajte teh par sovfaštvo med Vami delujočih »katoliških" mla-denčev, ogibajte se jih, da ne boste okuženi od njihovega smradu. Vam g. župnik, pa odkrito povemo, da vas bomo spoštovali kot pravega duhovnika samo, če bote oznanjevali mir in ljubezen med farani, ne pa če bote po-
magali sejati sovraštvo. Le tako se Vam ne bo treba bati, da bi zginila vera med Vašimi farani. Kaj tacega bi se le tedaj lahko godilo, če bi gori omenjeni tako-zvani »katoliški" mladeniči še naprej sejali sovraštvo ter ne odnehali od po-gubonosnega delovanja.
Več faranov.
a V Petrovčah pri Celju je ustanovila »Prosveta" javno ljudsko knjižnico in jo izročila v oskrbo tamkajšnji Ciril-Metodovi podružnici. Knjižnica je za naš kraj velikega pomena, saj po znamo delo klerikalcev, ki ovirajo vsak pameten korak in napredek, pri tem pa mirno gledajo, kako polnijo slo venski otroci našega šolskega okoliša celjske nemške šole. — Knjižnica se nahaja v prostorih g. Ježovnika.
o Iz Frankolovega. V petek zvečer je ukradel Jakob Rajner Jerneju Sužerju, mlinarju pri Valentinu Goren-šaku, zlato verižico, vredno 120 kron, uro za 20 kron, dVa para čevljev, en klobuk in več žepnih robcev. Rajnerja so šele isti dan po odgonu pripeljali v občino.
o Iz Levca. V nedeljo zvečer je obhajal neki fant s svojimi tovariši fantovščino — bil je zadnjikrat v njihovi družbi. Pri slovesu se je seveda pilo in ker sta bila precej okajena, sta se stepla Al. Viharnik in Al. Pungartnik. Ta je prvega udaril z lato po glavi, vsled česar je Viharnik tako zdivjal, da je potegnil nož in Pungartnika zabodel v ključnico pod vratom, da je umrl.
c Iz Št. Jurja ob juž. žel. Svoj čas ste že pisali, da tisti mlečnozobni fantički, ko se učijo tamburati, razsajajo in trkajo po vsakem oknu, kjer kakšno dekle spi. Idejo tudi v druge vasi. Ni dovolj, da sami pridejo, ampak privlečejo seboj celo šolarje stare 9 do 10 let. Ali se spodobi, da takšni otroci hodijo dekleta klicat, ki so same stare komaj po 14—16 let. Pa še nekaj: Nedavno temu sta dve taki mleč nozobi dekleti bili do 11. ur ponoči v nekem vinotoču (pušenšanku), potem jih je pa več mladih fantalinov spremljalo do doma. Pa to še ni bilo zadosd. Potem so šli tisti fantički k oknu in gledali, kako so se dekleta razpravljala. Tu vidite, g. Žgank, kaj se v Vašem pohujševalnem (o pardon izobraževalnem) društvu godi. Takšni otroci, ki bi morali iti spat, ko se noč prične, pa lazijo okoli za dekleti. Povejte jim g. Zličar, naj se nikar več ne priklatijo k ham v vas k Sv. Primužu. Tudi eden drugi klerikalni tamburaš pijančuje in spremlja neko Marijino deklico, ki daleč naokoli slovi zaradi svoje »pobožnosti". Vi častni občan g. Žgank, učite mlade, ker duh je slab. Da je to resnica lahko spričam vsako uro. — Priprosto dekle.
Brtžifti ofcraj.
d Iz Kapel. Pripetil se je slučaj, ki je ganil in skoraj bi rekŽl razljutil slednjega Kapelčana. Zaprli so dva Vzgledna mladeniča, ker se ju radi neutemeljene trditve nekoga sumi napada in ropa na nekem Kežmanu, vra-čajočem iz sejma v Kapelah. Znano je, da je hodil dotični Kežman od gostilne do gostilne in ni naposled nič čudnega, da je postal že več kot dobre Volje. Dokazano pa je tudi, in so v tem oziru odlični Kapelčaui na razpo-ftgo, da sta bila ravno prijeta mladeniča ravno ves tisti čas, ki- ga je na-padenec izpovedal in celo do trdega mraka v gostilni g. Sorčiča. Napadenec sam je izpovedal, da ni poznal onih, ki sta ga napadla, a neka druga znana oseba je omenjena mladeniča obdolžila ropa. A to bi še ne bilo najhujše, saj se lahko pokliče na zagovor. Kakor )a se pripoveduje, je nek neznanec, (za katerega hočemo izvedeti), zahteval
aretacijo in celo uklenitev obdolženih. Mi poznamo oba mladeniča, da sta skozi in skozi poštena in vzgledna in jima bomo pomogli, kajti nedolžnost se mora izkazati. Srce je moralo vsakega presuniti, kdor je videl teči solze po njunih licih. Najdražje, kar mora danes človek varovati, je čast. In kaj je več vredno: 400 kron ali moška čast. To si naj zapomni dotični, ki je zahteval uklenitev nedolžnih mledeničev, jednako kakor se vklepa pse. Dosti slabo tudi za orožnika, ki se da voditi od neutemeljenih trditev. Razun tega lahko trdimo, da bi šla mladeniča prostovoljno k sodniji, če bi se ju pozvalo. Okoli 20 dni že tičita v zaporu. Z mladeničema smo užaljeni tudi Kapelčaui, ki ju dobro poznamo in rečemo, da po dovršeni preiskavi ne bota smela mirovati! Milo za drago!
u Železnica Rogatec (Mestinje) —Brežice—Rudolfovo. V tej zadevi se je vršil 2. tm. v brežiškem »Narod, domu" zaupni sestanek, na katerem se je izvolil nov odbor za trasiranje oz. preddela za imenovano železnico. Sklical je zaupni sestanek drž. posl. dr. Benkovič za »pripravljalni odbor" — udeležili so se sestanka še poslanci dr. Hočevar, dr. Jankovič in dr. Korošec. Navzoč je bil tudi inženir Danbachy. Predsedoval je g. ravnatelj Levak, poročal pa dr. Benkovič. Naprednjakov je bilo na shodu malo, »slučajno" menda niso bili vabljeni. Iz Bizeljske-ga sta bila navzoča 2 klerikalca, iz Št. Petra ni bilo nikogar. V nedeljo se vrše večja zborovanja v Brežicah in Kozjem. Cujemo, da se misli povabiti vse interesente brez razlike strank, kar je pri takem podjetju tudi edino prav. Koncesijo za preddela bodo zaprosili gg. dr. Barle, dr. Benkovič, župan Ogorevc izRudol-fovega in dr. Hočevar. V ožji akcijski odbor je izvoljen poleg omenjenih gospodov še veletržec g. Lipej. O raznih načrtih, ki se pojavljajo še poročamo.
Iz Brežic. Naši nemškutarski trgovci so dosegli vsled svojega predrznega izzivanja slovenskega prebivalstva vendar toliko, da se je začelo sedaj zavedati in ne kupuje več toliko pri njih. Posledice te zavednosti so se hitro pokazale. Najprvo jo je odkuril trgovec Schwer, ki je imel štacuno v v Mattheisovi hiši. Ta mož, ki je bil poprej odvisen od Mattheisa, se je preselil v Pišece. Ne vemo, ali se namerava sedaj odkrito poboljšati; odvisen je edino le od slovenskih odjemalcev in ne od Mattheisa, torej sedaj ni nobenega izgovora več. Zagotovimo mu, da bodemo razkrinkali vsak njegov nam nasproten korak. Na vrsti je sedaj Costa. Možicelj je že od same jeze, ker nihče ne pride v njegovo štacuno kupovat, popolnoma oslabel. Da bi se ne prijela »Galoppirende" in bi moral še vendar prehitro oditi od nas, zmislile so si modre purgarske glave novo sredstvo. Vodstvo hemške šole v Brežicah je zapovedalo vsem otrokom kupovati šolske potrebščine edino le pri Costi. Ta si je res nabavil nekaj malenkostnih stvari, a glavnih potrebščin mu manjka. A kaj storijo učitelji, če pove otrok, da je kupil knjigo ali drugo pri kakem drugem trgovcu in ne pri Costi? Prepovejo mu te stvari nositi in si mora kupiti otrok nove knjige, samo da so iz trgovine Costa. On kupuje knjige od druzega trgovca, ker nima svoje zaloge in morajo otroci šolske potrebščine na ta način veliko dražje plačevati. Zapustiti nas hoče tudi in že prodaja svojo hišo klepar »Klobutscher" ter oditi med svoje sicer ne po rodu, ampak po mišljenju bratce na Zgornjem Štajerskem. Mi Slovenci imamo namreč svojega kleparja g. Zalokarja, ki je
izvrsten delavec. To pa Klobutscherju ne ugaja, ker je zgubil precej vse delo. Osrečiti nas pa hoče novi in tudi pristno nemški obrtnik mesar (dosedaj fijaker) Pinterič. Ne vemo pa še, komu bode ta meso prodajal. Nemci imajo namreč svoja dva mesarja, mi Slovenci pa tudi dva, namreč gg. Klaužerja in Grobušeka. Tako, za sedaj smo samo nekaterim žilice potipali, drugi pa še pridejo na vrsto.
v Novi slovenski odv etnik v Brežicah. Dr. Benkovičevo pisarno v Brežicah prevzame dr. Stiker, Benkovič pa se preseli, kakor smo že svoječasno poročali, v Celje. Vest o prihodu g. dr Stikerja v Brežice bode gotovo zelo razveselila naše somišljenike.
o Iz Rajhenburga. V nedeljo 17. t. m priredi vinsko trgatev društvo za tujski promet v Rajhenburgu v restavraciji »Unschuld" z bogatim vspore-dom. Vse prireditve tega društva so nad vse prireditve izborno uspele: upati je torej, da tudi to posetijo naši prijatelji in znanci odblizu in daleč. Sosedna društva se prosijo, da se ozirajo na to pri svojih prireditvah!
u Iz Dobo ve. Gibati se je začelo pri nas na vseh straneh, najboljši dokaz, da ima Dobova še lepo bodočnost. Promet se razvija z vsakim dnem. V kratkem se bo že lahko brodarilo preko Save na Kranjsko, tako, da bo prometna zveza na štiri strani neba, Dobova pa bo središče skozi ktero se bo vozilo in hodilo. Že odi nekdaj je imela Dobova precej prometa, s pridobitvijo žel. postaje pa bo p rišla še bolj v poštev. Je pa tudi naravno središče cele fare. Kakor na krožniku leži okoli nje osem občin, ter takoj preko Sotle hrvatske vasi. V tem naravnem središču se moramo farani vedno bolj utrjevati ter skrbeti, da se bodo v njem tudi tujci, Brežičani, kakor sosedni Hrvatje radi ustavljali. Če pa hočemo tujca, ki si želi razvvedrila, privabiti v svojo sredino, mora bita naš dom snažen, prikupljiv, kajti tujca ne bomo pridržali med seboj niti z največjo gostoljubnostjo, če je s pogledom na naše domove in celo vas užaljen njegov čut za lepoto, če mu takoj pri vstopu v vas udari v mos smrad gnojnice, ki se pretaka v cestnih jarkih, če vidi ob cesti svinjake, do katerih je mogoče priti, če se sezuje in potegne hlačnice preko kolen. — Res da je občina preobložena z delom, vendar bi lahko v tem oziru kaj ukrenila. — Kakšne pojme pa bo tudi dobil tujec o nas Slovencih, če vidi tako zanemarjeno gospodarstvo, če vidi razsipati deuar v obliki najboljšega gnojila. Na travnike z gnojnioo ne pa v cestne jarke. — Smešno pa bi bilo, če bi se kdo čutil po teh besedah užaljenega. Samo nekaj dobre volje in vse • bo popravljeno. Ljubimo snago pri sebi, pri živini, v naših domih in hlevih in rad bo% prihajal tudi tujec v našo sredino.
SMcnjegrafti oKraj.
o Škrlatica v Doliču. Že dalje časa je pri Sv. Florjanu v Doliču škrlatica. Zaradi nje so bili šollo že pred počitnicami zaprli, ker prištevajo zdravniki škrlatico kužnim boleznim. Mrliški ogleda pa si pusti take mrliče k cerkvi prinesti in tam rakev odpreti, da si mrliča ogleda. Če tako ogledovanje mrličev ne nasprotuje zdravstvenim predpisom, pa gotovo človeškemu sočutju in množi žalovanje sorodnikov. To treba odpraviti.
u Slučaj Granitz-Hren. Vsem prijateljem koles in narodnega dela javljamo veselo novico, da se je pripeljalo 25. jun. nepostavno zarubljeno kolo g. Hrena minolo soboto popoldne ob 4. uri v slovesnem spremstvu uniformiranega sodnijskega sluge iz Maren-
berga na Muto. Kolesu je videti, da je nanj dobro nplival trimesečni počitek pri sodniji v Marenbergu. Samo to je pristaviti, da je prišlo na Muto — mutasto. Med tem časom je namreč zgubilo svoj zvonec. Ce ga niso požrle miši pri sodniji marenberški, upamo da se zveneči zvonec tudi povrne k svojemu pravemu gospodarju na »mutasto" Muto, ali se pa vsaj njegov zvenk nadomesti od sodnije z zvenečim denarjem, zakaj tudi na Muti se ne sme voziti z mutastim kolesom.
Šmartin pri Slovenjemgradcu. Na naš zadnji dopis nam je poslal nadžupnik Ivan Lenart sledeči popravek: Ni res, da bi bil na pogrebu Vivodovem, dne 13. septembra t. 1. pri odprtem grobu razlil svoj govorniški smrad na narodno stranko, očrnil po-kejnika ter osmešil kmečko zvezo. Ni res, da bi mu bil v slovo govoril, da je kot zvest pristaš kmečke zveze iz same krščanske ljubezni črtil narodno stranko iz dna svojega srca, se ogibal naprednjakov povsod in vselej, pograbil klobuk in bežal kot peklenšček, če je kdo kaj se drznil črhniti o duhovniku le besedico in v tem duhu odgojil tudi svoje nadepolne sinove itd. Ni res, da bi koga hujskal in tožaril za maše.
Mariborski okraj.
Iz Frama. Tukajšnji trgovec g. Hogenwart je morebiti pozabil, da živi od nas Slovencev; morebiti misli, da je v Berolinu. Neki kmet mu je vozil pesek, katerega je potreboval pri razširjenju trgovine; kmet je zaslužil 240 K. In ko je prišel po svoj težko zasluženi denar, mu je trgovec hotel vsiliti za 120 K blaga. Ker pa kmet ni toliko blaga potreboval, je tirjal denar. Čujte. kmetje, kaj je rekel trgovec: „Windischer Hund". Potem pa je v | neki gostilni tajil, da to ni res. A do-tični kmet vam je povedal v obraz, da ako hočete, potrdi to s prisego. Zdaj čakamo še samo na vaš napis na trgovini; prej ste imeli dvojezičnega, to pa zaraditega, ker ste videli, kam je prišel vaš prednik Maksi, ki je imel samo nemški napis. Pazite torej, da se tudi vam tako ne zgodi.
u Občinske volitve v Mariboru. Za nekaj dni poteče reklamacijski rok za obč. volitve v Mariboru. Nemci se zelo boje, da bi ne zgubili 3. razreda; zato so ?etos vtaknjli n. pr. vse učiteljstvo v ta razred, da bi to pomagalo magistratski kliki do zmage nad socijalisti. Ti se sicer marljivo pripravljajo na odločen naskok v tem razredu.
u Iz Studencev pri Mariboru.
Župan Schmuckenschlag še vedno ne da miru in kliče slovenske stariše na urad, kjer jih obdeluje zaradi njihove zahteve glede slovenske šole. O takem postopanju nimamo nobenega podobnega slučaja iz dolgoletne prakse, odkar se bojujejo slovenske manjšine za svoje šole. Naš župan se vede kakor če bi bil res on sam namestnik c. kr. komisije. Najhujše je to, ker poziva le posamezne stariše k sebi, kjer jih iz-prašuje bjrez prič in jim grozi, kaj bo, če bodo imeli v Studencih slovensko šolo, o kateri se neki otroci ne bodo ničesar naučili.
d Od Sv. Lenarta v Slov. gor. Prihodnjo nedeljo bode slovesno otvor-jena in blagoslovljena zasebna nemška šola, ki preide v posest nemškega šul-ferajna. Blagoslovil jo bode župnik in nemški pesnik Kernstock. Slavnostne govore oskrbita dr. Baum v imenu šul-ferajna in poslanec Malik.
v Shod „Mladenlške zveze" pri Sv. Lenartu v Slov. g. Bilo je 1. 1904. Takrat je gledal Sv. Lenart prvič pri sebi stotine in stotine krepkih navdušenih slovenskih fantov, ki so pod vodstvom Franceta Krambergerja zborovali
v senci slovenske zastave. Vsa nemšku-tarija je bila na nogah — a slabotni so bili' proti stoteroglavi množici. Po dolgem času se je imel zopet vršiti v nedeljo dne 26. sept. shod mladeniške zveze. Dr. Hohnjec bi imel navduševati fante v cerkvi, Roškar in Žebot pa v krčmi. Žebota ni bilo — šel je baje v Brežice. Prišla sta sicer Hohnjec in Roškar, prišel je Cenčič, kateremu se ni moglo dostaviti sodno povabilo, tudi Bozine ni manjkalo, prišle pa niso one toli željno pričakovane čete fantov. Celih 25 smo jih našteli — med njimi še 9 črno oblečenih »fantov". Nič ni bilo slovenskih zastav, nemškutarji se niso imeli brigati za kaj, še krčmar ni vedel komu bi naj obesil preobilico pečenk. Roškar — in zato si prišel iz Gradca ? Ni-li to glasen klic, da mladina spoznava tvoje — delo in tvoje — zasluge od Wagnitza pa do Sv. Lenarta.
v Iz Maribora. 29. m. m. se je obravnavala pred mariborsko poroto zadeva Senčar-Vabič. Pisali smo že bili pred nekoliko tedni, da so se bili v Se-čarjevi gostilni v Vučji vasi 23. avg. stepli fanti, ker nobeden ni hotel plačati računa. Ko je na oni trušč priletel gostilničar in je hotel napraviti red, so mu imenovali delavca Vabiča za razgrajača. Sečar je v nagli jezi in razburjenosti udaiil Vabiča z neko verigo po glavi in ga je še vrgel prek pet stopnic, da je oni umrl. Porota je sedaj Senčarja kljub temu oprostila. — Isto sodišče je pa obsodilo ločenega soproga Tomaža Miško radi posilstva na 8 mesecev ječe.
v Iz Maribora. 29. m. m. je stal zopet pred mariborskimi porotniki Linhart iz Ptuja. Toži ga župnik Ogrizek iz Dramelj radi obrekovanja. Ker je Linhart rekel, da hoče dokazati svoje trditve, se je obravnava preložila. (»Štajerc" je nekoč pisal, da je župnik Ogrizek spravil učitelja Adamiča ob kruh in službo. Op. ured.)
Ubeglega uradnega slugo mestne davčne blagajne v Gradcu, Franca Raško, je prijela žandarmerija na cesti iz Maribora v Št. Peter. Poneveril je bil 420 kron in pobegnil. Slučajno pa je šel v nedeljo ravno neki graški mestni uradnik iz Maribora v Št. Peter in se je srečal z beguncem. Ta se seveda svidenja ni razveselil, ker je oni takoj pozval žandarmerijo.
a Napad na brata. V Mariboru, je streljal 18 letni izvošček Mierzeslav pl. Novakovsky na svojega brata iz-voščeka Edvarda pl. Novakovskega iz revolverja. Jeden strel je zadel Edvarda težko na glavi. Nato si je napadalec pognal sam krogljo v senca. Oba brata so prepeljali v bolnišnico in ni veliko upanje, da bi okrevala.
o Ker je streljal z možnarji, bode revež na večne čase 21 letni zidar Fr. Mezanič iz Št. Jurja v Slov. goricah. 27. m. m. so obhajali neko ženito-vanje in Mezaniču je pri streljanju zletel ves naboj v obraz. Fant je po obrazu zažgan in z levim očesom najbrž nič ne bo. Dr. Tiplič mu je delil prvo pomoč, potem so ga pa odpeljali v graško bolnišnico. Da se naši ljudje še ne izpametujejo!
o Izpred mariborske porote. V Ameriko je hotel 23 letni Franc Do-beršek iz Poličan. Zato je silil svojega 69 let starega očeta, da mu da 400 kron. Ker starec denarja ni imel, pa bi bil sinu kljub temu rad pomagal, sta zažgala kočo, da dobita zavarovalnino — 1000 kron, ki bi jo morala izplačati vzajemna graška zavarovalnica. 3. avgusta je koča res scvela. Zavarovalnica je škodo cenila na 718 kron in jih tudi izplačala, dasi je so-diščna komisija rekla, da ni škode čez 440 kron. — Požig je prišel na dan. Sin je šel, mesto v Ameriko, v Maribor v zapor in oče ga je spremljal.
Porotniki so obsodili sina na 10 mesecev ječe, očeta pa na 5.
o Protestanti v Mariboru. Evan-gelska far a v Mariboru je štela do 1. oktobra 116 spreobrnjencev, dočim jih je celo lansko leto bilo samo 113. Devet jih je bilo prej brez konfesije. Vera peša.
ptujski okraj.
p Iz Rogoznice pri Ptuju. * Dne
26. mm. je priredilo naše kmetijsko bralno društvo zadnjo toletno veselico, četudi nam je skraja vreme malo nagajalo, se je vendar zbralo mnogo občinstva iz Ptuja in sosednih krajev.
Tudi Maribor in celo naša bela Ljubljana sta poslala svoje zastopnike. Vsi zunanji obširni vrtni prostori in vse sobe so bile prenapoljnene. — Nastopili so naši vrli tamburaši in uvedli lepo narodno veselico. Vse je z radovednostjo pričakovalo prvi javni nastop »Ptujskega Sokola." Že njihov prihod je vzbudil obče navdušenje. Redne vaje kakor vaje na orodju so nas nad vse presenetile. — Tega nismo pričakovali, da bi to mlado društvo v tej kratki dobi doseglo toliko krasnega vspeha. — Vsa zaslnga gre neumorno delujočemu načelniku br. Lenartu. Na tem prostoru mu kličemo iz dna srca: Le tako naprej v krasnem narodnem delovanju! Škoda, da niso naši kleti sovražniki videli, kako sijajno naš »Sokol" napreduje. Njemu naj velja krepek nazdar! Gospod Ha-ladea je našo veselico okrasil z velikim umetnim ognjem! Hvala mu! Naše društvo si še šteje v svojo dolžnost vsem onim gospodičnam, ki so oskrbele lepa vabila, razprodale šopke, poštne karte itd., izreči svojo najlepšo zahvalo.
o Zmaga narodne stranke. V Obrežu pri Središču so se vršile dne 29. spt. občinske volitve. Vkljub temu, da so nekateri zagrizeni klerikalci noč in dan agitirali, je zmagala z veliko večino v vseh treh razredih narodna stranka. Slava zavednim volilcem. Živeli naši vrli pristaši v Obrežu!
a Iz Žetal. Letina pri nas je bila zelo slaba. Krme ni nič; suša, ogrci in poljske miši so napravile obilo škode. Ljudstvo je obupano in s skrbjo pričakuje zime. Ker je sedaj začelo deževati, ne obeta trgatev nič dobrega. G. poslanec, ki si prišel k nam po glasove, pridi in poglej! Izvoljen biti je lahko, a delovati kot »kmetski" poslanec, tega menda ni treba, kaj gosp. Vrečko in Korošec?!
o Iz Ptuja, ©ne 1. vinotoka zvečer se je posestnik Klement v Slovenji vasi prepiral z ženo. Tekom krega se je vmešala tudi njuna hči, a oče jo je tako udaril, da se je zgrudila na mestu mrtva na tla.
d Iz Ptuja. Posestnik vurberške in ptujske graščine grof Herberstein pl. Proskovski je predal županu Or-nigu 1000 kron za ptujske reveže in malo prej 1000 kron za društvo za varstvo otrok.
u Iz Ptuja. O uboju v Slovenji vasi še lahko dodatno poročamo, da je v prepiru letel stari Klement za svojo hčerjo, 19 letno Ano, z velikim žepnim nožem do vrat, kjer jo je tako zabodel v tilnik, da je čez eno uro umrla. Ko je Klement videl svoj zločin, je letel v smrečinje za hišo, kjer se je hotel obesiti. A drugi so mu to zabranili in orožništvo ga je odvedlo k okrajni sodniji v Ptuj.
d Iz Št. Janža na Dravskem polju. Čudne skrbi je imela v nedeljo o priliki dr, Plojevega shoda peščica klerikalcev v Št. Janžu. Lovili so drug druzega po maši na posvetovanje v farovž, da bi poslušali menda krščanski nauk župnika ali kaplana, kako bi naj nastopili na shodu proti dr. Ploju. Ko so pa zagledali zbrano množico, jim je
ušel pogum. Šnudrl, Rešek, KrOpfl, ha, ha, ha!
Sv. Andraž v Slov. gor. Tudi tukaj smo se spominjali 20. septembra nedolžnih žrtev, ki sta padli tega dne lansko leto v Ljubljani. Spominjali smo se Adamiča in Lundra, zraven pa tudi vseh krivic, katere so nam prizadevali in še nam jih prizadevajo naši narodni sovražniki. Vsak Slovenec mora znati da nimamo od Nemca ničesar druzega pričakovati kakor podjarmljenje v narodnem in gospodarskem oziru. Do tega pa ne sme priti! Sicer imajo Nemci mnogo napadalnih društev, katerih namen je, ponemčiti Slovence in si prilastiti njih posestva, kar Slovenci skoraj brezbrižno le od daleč opazujemo. Slovenci imamo tem društvom nasproti le eno in sicer našo obrambno družbo Ciril-Metodovo. Njej sta tudi posvetila tukajšnja učitelja domači na 20. september. Hodila sta po celi župniji ter nabirala »Mali dar domu na oltar". Nabrala sta med vrlimi Andraževčani lep« vsoto 33 K 10, čeravno je bila vsled različnih del le maloktera hiša odprta. Hvala vam, blagi darovalci! Nabiratelja upata, da se tudi drugo leto vidimo istega dne in za isti namen. — Evo darovalcev: Po 2 K: Strelec Ivan, naduč., Zorko Vinko, Rola Neža; 1 K: Ilešič Janez, Suhač Leop., Simo-nič Al., Kovačec Jak., Vogrin Jur., Grmin Mart., Lovrec Ana, Klinar Jak., Druzovič Mar., Jurančič Jož., Toš Mar., Kovačec Ant., Čeh Ivan, Strah Jurij, Sattler Ana; 80 h: Fekonja Janez; 60 h: Papst Ivana, Ljubeč Ter., Lovrec Fr.; 50 h: Toplak Frančiška, Berlak Antonija, Čuček Jurij; 40 h: Ilešič Fr. ml., Habjanič Blaž, Čuček Ivana, Grmin AL, Sirk Jak., Druzovič Jera, Baum Fr., Čuček Fr., Čuček Al., Kramar Tom; 30 h: Ilešič Franc st., Kovačec Mar., Kvar Fr.. Čuček Al.; 20 h: Čeh Franc, Čeh Alojzija, Čeh Jak., Čeh Andr.. Suhač Jul., Rola Ignac, Poljanec Fr., Pignar Fr., Hrga Lovrenc, Fekonja Ferd., Kovačec Jož., Fekonja Jan., Jurančič Ivan; 10 h: Rojko Janez, Rola Antonija. — Pripomba: Tovarišem-učiteljem priporočata za prihodnja leta isto učitelja-domačina.
o Sedem novih protestantov je postalo zadnjih 14 dni na Ptuju. Vikar Boehm pa gre sedaj, ko jih je toliko pripeljal »na pravo pot", za župnika v Karbice na Nemško Češko.
a Iz Žetal. V 38. štev. »Slov. Gospodarja" z dne 23. septembra 1909. pod oddelkom Ptujski okraj čitamo sledečo notico: »Nekje v rogaškem umrje jako zvest in priden hlapec, ki je 30 let tam služboval. Kaj pa sedaj ž njim? Oblekli so ga najbolj uborno, in čeravno je bil zvest hlapec, družinska soba je sedaj zanj vendar pretesna, a stare šole, ki je prazna, je tudi škoda. Hajd torej ž njim v mrtvašnico, da ne bi kdo po lepi krščanski slovenski navadi prišel na sedmino in tam pomolil za dušo. Bogatini ravnajte s svojimi zvestimi služabniki lepše!" — Tako v »Slov. Gospodarju". Da ne bo kdo krivde zvračal na »lebe-ralce", pripomnimo, da je bil rajni hlapec pri g. župniku A. Merkušu v Žetalah in pritrjujemo v polnem obsegu glede resničnosti »Gosp." dopisniku, ki pa je toli premeten, da je zadnje dejstvo namenoma zatajil, da bi s tem javnosti zakril »krščansko" ljubezen g. župnika. Toliko v pojasnilo!
Št. Jaiiž na dr p. Ker g. nad-učitelja Reicha dolže, da je pisal v naš list zadnje dopise o kaplanu Agrešu, izjavljamo, da on teh dopisov ni pisal. — Uredništvo ,,N. L."
Št. Janž na dr. p. Naš kaplan napada v zadnji štev. -Slov. Gosp." na nesramen in čisto njemu lasten način našega g. nadučitelja Reicha
Vse njegove trditve so podla laž in obrekovanje. Kaj mislite, g. kaplan, da ne ve pri nas nikdo drugi za Vaša lepa dejanja in nehanja?! In mislite, da se ne bi našel kak drug človek, ki bi znal kaj napisati? No, pa Vam ni zameriti, saj Vam je za resnico toliko, kot za lanski sneg. Na prižnici se sklicujete na škofa. Dragi moj, on je velik revež; če hoče napraviti red, mora spoditi polovico svojih duhovnikov Vašega kalibra. Rajši, ko molite na prižnici za svoje sovražnike, molite za dobre duhovne; potem ne bo nič več treba moliti za svoje sovražnike. Svetajemo Vam, da se poboljšate ter ne hodite preveč na solne«, sicer se Vam obilo maslo, ki ga imate na glavi — raztopi. Tudi novi cilinder Vas ne bo obranil tega. Torej pozor!
Št. Janž na dr. p. Drž. poslancu dr. Miroslavu Ploju se je na klerikalnem shodu dne 29. avgusta 1909 izrekla nezaupnica od po župniku Ozmecu nahujskanih mladeničev. Kot protest proti takšni neumnosti je priredil dr. M. Ploj dne 4. vinotoka v gostilni g. Zela javen politično-gospodarski shod, katerega se je udeležilo nad 100 samih zrelih mož. Shodu je predsedoval naš pristaš g. Miroslav Zel. Klerikalci so dobili lep odgovor za svoje hujskarije. Poljudno je razpravljal posl. Ploj o današnjem položaju slov. kmeta. Povedal je, kako je on postopal v drž. zbora, razjasnil dobre in slabe strani različnih postav, katere se bodo kmalu v drž. zboru sklenile, ter zborovalcem naznanil, kako bode on pri teh nastopil. Zborovalci so bili z njegovim do-sedajnim postopanjem zadovoljni in so odobravali tudi njegove namene v bodoče. Kako dobro je poučen poslanec dr. Ploj o težnjah slov. kmeta, nam je pokazal v odgovoru na vprašanje kmeta Rešeka o odprtju srbske meje. Uvideli smo, kako natanko se poslanec Ploj informira, predno nastopi za ali nasproti kakšni postavi. Odgovor nas je vse zadovoljil. Učitelj M. Lešnik je povdar-jal zasluge našega poslanca. Predlagal je nato resolucije, v katerih smo izrazili svojemu poslancu dr. M. Ploju popolno zaupanje, odobravali njegovo postopanje v drž. zboru in se mu zahvalili za njegovo delovanje v prid regulacije Drave. Resolucije so bile soglasno sprejete. Najlepši uspeh shodov se je pokazal v besedah nekega zborovalca, ki je bil dosedaj odkrit Štajercijanec. Rekel je: „Nikdar nisem volil dr. Ploja, a odzdaj ga bodem vsikdar. Danes sem uvidel, da ima on res srce za slov. kmeta. Kakšen razloček je bil med današnjim govorom in ono hujskarijo na zadnjem klerikalnem shodu!"
ljutomerski okraj.
o Ustanovni občni zbor ženske podružnice v Ljutomeru se vrši v nedeljo dne 17. oktobra, na kar že danes opozarjamo. Bo isti dan tudi ustanovitev okrožja Ciril-Metodovih podružnic ljutomerskega in gornjeradgon-skega okraja. — Glejmo, da bo naša obrambna organizacija povsod močna!
Malanedelja. Od nas je premeščena učiteljica gdična Marica Ros k Negovi. Otroci žalujejo za dobro učiteljico. Neumorno je delovala za izobrazbo mladine. Delovala pa ni le v šoli, ampak sodelovala je tudi pri raznih prireditvah našega bralnega društva. To ji bo ostalo vedno hvaležno. Želi ji sreče na nadaljnem potu!
Požig. Dne 10. avgusta t. 1. je pogorel posestniku Martinu Zelenku v Veržeju pod z nekaterimi poljskimi pridelki, tako, da je imel Zelenko 3038 K škode. Zažiga se je sumilo takoj kočarjevega sina Cmrekarja, ki je hodil za Zelenkovo hčerjo, ki ga pa ni marala. Ker pa ni bilo dovolj dokazov za njegpvo krivdo, je bil dne
1. oktobra 1.1. pred mariborsko poroto oproščen. S to obravnavo se je porotno zasedanje v Mariboru zaključilo.
v Deželna podpora. Deželni odbor je predložil zbornici predlog, da se dovoli občini Godomerci za zgradnjo studenca v Bodislavcih 150 kron. Ta podpora se ima istočasno z državno podporo v isti namen izplačati.
' Konjiški okraj.
v V konjiški okolici se vrše v nedeljo dne 10. okt. občinske volitve. Klerikalci so že postavili v vseh 3 raz. lastne kandidate.
u Konjiška podružnica Ciril-Metodove družbe je poslala družbinemu vodstvu K 77 in sicer iz nabiralnika 44 K 70 v in 15 K se je nabralo v lovski družbi dne 8. septembra v Narodnem domu v Konjicah. 17 K 30 pa je nabrala gospodična Barčka Pospiši-lova povodom godovanja njene matere v vili »Libuši". Iskrena zahvala darovalcem. Omeniti je tukaj, da gdč. Barčka Pospišilova veliko stori za družbo; kjer le more porabiti priliko, da se dobi kaj za družbino blagajno. Želeti bi bilo, da vsaka slovenska gospodična posnema to vrlo nabirateljico; ako bodo sledile vse slovenske dame takemu vzgledu, se nam pač ni bati za obstoj in prospeh naše šolske drtižbe. K 35'30 pošlje podružnica za obrambni sklad, K 44'70 pa so njeni doneski iz nabiralnikov.
Vestni* „Z<eze napredne mladine".
Ustanovni shod „Zveze napredne mladine" se je odložil od 10. na 24. oktobra. Vrši se v Žalcu. Kje in ob kateri uri, bomo pravočasno javili. Opozarjamo pa mladino po celem Sp. Štajerskem, da se pripravlja na ta dan že sedaj in da pride iz raznih tudi oddaljenejših krajev slovenska napredna mladina, mladeniči in mladenke, v velikem številu v Žalec. Nastopili bodo razni govorniki in govornice; vsi bodo razpravljali o veliki važnosti snujoče se Zveze. Potem se pa začne sveže in zdravo gibanje po celem Sp. Štajerskem. Naprej, vrla mladina!
Mladinski shod v Št. Pavlu pri Preboldu se vrši v nedeljo, 10. t. m. ob 3. uri popoldne v Fr. Vedenik-ovi gostilni. O ciljih mladinske organizacije govori g. And. Oset. Upamo, da bomo videli na shodu v velikem številu zbrano kmetsko in delavsko mladino obojega spola, pa tudi može in žene, ki se zanimajo za gibanje mladine. Pridite tudi iz sosednih župnij v velikem številu!
V ljutomerskem okraju se bo v najkrajšem času osnovalo več pododborov snujoče se „Zveze napredne mladine". Delo so vzeli v roke vrli fantje pri Malinedelji in v ljutomerski okolici. Želimo prav lepe uspehe. Smisel za organizacijo napredne mladine se širi vedno bolj.
3z raznih slovanskih krajcV.
a Zaradi posilstva je bil pred poroto v Celovcu obsojen na 6 let ječe žel. delavec Valentin Nagele iz Špitala, ki je v noči od 15. na 16. maja vdrl v sobo nepoznane mu Juli-jane M., ki je bila sama doma, in jo, dasi se je silno branila, posilil.
z Pomiloščen je Nanut, ki je v Št. Andrežu pri Gorici umoril svojo ljubico in je bil obsojen na vešala. Dobil je 10 let ječe.
z Vajenca je ubil pek Ivan Fer-folja v Trstu. Udaril je vajenca Jos. Živica z nekim železnim drogom tako močno po trebuhu, da mu je počilo neko črevo, vsled česar je fant v bol nišnici umrl. Ferfolja so zaprli.
z Verna ln neverna žena. V Ren-čah je neka žena škropila z blagoslovljeno vodo mesto, kamor je stopil v hišo agitator za napredne kandidate. V Kalil pa je bila neka žena bolje razsodna; možu je zapovedovala, ako
ne gre volit za kmečko stranko, naj raje doma ostane. Mož je nad njo vpil: Mar meniš, da bodem jaz zaradi tebe frdaman, jaz moram iti volit za versko stranko.
Samomor nadporočnika. V Gradcu se je ustrelil 30. septembra 52 letni nadporočnik v pokoju, Konrad Pesarič, ki je bil v Gradcu le malo znan, kajti ljubil je samoto in knjige. Pokojnik je bil izveden matematik, najtežji problemi so mu bili slast. Že leta 1890 pa se ga je lotila huda živčna bolezen, da so ga upokojili. Njegov oče je bil ranjki deželni sodni svetnik Pesarič v Celju.
o Na izviren način se bodo učili slovenščine nemški trgovski vajenci na trg. nadaljevalni šoli v Beljaku. Učili se namreč ne bodo slov-niške slovenščine, ampak govorico be-ljaške okolice, češ potrebno je to z gospodarskega stališča in zato se ima znanje slovenščine omejiti le na kup-čijsko občevanje, s strankami. Nemci pa res znajo biti Kunštni!
z Jugoslovani v Aleksandriji. Jugoslovanski rodoljubi so v Aleksandriji (v Egiptu) ustanovili „Jngoslavijo", ki jej je tiamen, združiti v sebi Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare. To bo gospodarsko in narodno središče jugoslovanskega življenja v Egiptu. »Jugoslavija" ustanovi glasilo in bode imela skrb za šole.
z Sličice od volitev na Goriškem.
Žaga je edina občina na Goriškem, kjer je bilo oddanih 94 naprednih in noben klerikalni glas, a ni nobene občine, kjer bi ne bilo vsaj nekaj naprednih glasov. — V Č e r n i c a h pa je neki kmečki volilec, ko je oddal svoj glas, se prekrižal in začel moliti očenaš. Si je pač k srcu vzel pridigo, v kateri se mu je reklo, da se gre za vero, za Kristusa, — V Kalu je v neaeljo duhovnik pridigal, da kdor voli liberalne kandidate, voli proti Kristusu. — V K o j s k e m je vzkliknil duhovnik v pridigi, ko je priporočal »krščanske kandidate": »Naši so za Kristusa, oni za hudiča!" — V Šmarijah je neki kapucin pridigal, da so poslanci, ki jih izvolijo liberalci, barabe. — Kakor pri nas na Štajerskem! »Ne zavednost, ampak podkupovanje in terorizem ter zloraba vere in cerkve, to je dalo klerikalni stranki toliko glasov" — pravilno pravi »Soča".
Obrtni Vestnik.
Obrtniške pritožbe.
(Iz krogov slov. obrtnikov).
(Konec).
Vedno višje so plače delavcev, pomočnikov itd. Vsak pomočnik hoče svojo plačo ob gotovem času, če je ne dobi, pa pusti delo in gre. A obrtnik mora na težko prislnžene krajcarje čakati tedne in mesce.
Zdrami se vendar in spreglej, da je treba delati z združenimi močmi.
Sedaj še pa nekaj tebi, slovenski obrtnik! Kolikokrat čujem ob času raznih volitev: Oh, če grem volit, se bom zameril tam pa tam. Ti se bojiš zamere onih, glej, oni se pa ne bojijo tvoje zamere.
Pa porečeš: ja, kje pa je tista združena pomoč, ko nam že toliko od nje trobite. Vidiš, dragi tovariš, združena moč je najpoprej v tem, da obrtniki enega okraja niste drug drugemu nevoščljivi in da drug drugemu ne pulite skorjice kruha iz ust z obrekovanjem in mnogovrstnimi lažmi in z zavidanjem. Kakor hitro je obrtnik toliko zrel in izučen, da je mogel samostojen postati in mora davek plačevati, je tudi potrebno, da živi. Kakor hitro je v enem okraju vsaj 20 ali 30 obrtnikov ene stroke, naj si napravijo obrtno zadrugo, a jo morajo tudi znati voditi. Ni dovolj, da je zadruga tu, ampak treba se je tudi skupno posluževati njenih pravic in njene moči in dobrot. Pa poreče kateri: oh, kako dolgo že imamo obrtno zadrugo, pa nam nič ne hasne. Glej: če skoplješ vodnjak, ki je poln lepe vode, pa porečeš: ja, vodnjak imam, pa ne vem,
za kaj bi vodo rabil. Le počakaj, s® boš že zdramil, ko te bo začelo žejati« boš takoj vedel, zakaj je voda tu. Tako boš počasi tudi spoznal, kaj in zakaj je zadruga, in kaj je združena moč. S pomočjo zadrug se odstrani one, ki mojstrom kvarijo obrt, ne da bi imeli postavno usposobljenost za izvrševanje obrti. Dalje: zadruga sklene: kadar se blago odda, se da tudi račun, ki mora biti precej ali v 8 dneh plačan. Če se ne bi v nobenem okraju pri nobenem obrtniku dobilo več na kredit, bi se že kmalu^ačelo obračati na bolje. Zadruga sklene, da kateri obrtnik bi kršil ta sklep in bi dajal še dalje na kredit, mora plačati za vsak slučaj občutno kazen v zadružno blagajno. Seveda se tako strogo ne bo dalo povsod stvari izpeljati. Plačevanje v obrokih bo moralo mnogokje še vedno ostati v veljavi, a edino to. Obroki se pa morajo natančno držati. Saj tudi s takim plačevanjem je obrtniku ustreženo. Zadružne blagajne pa bi se morale tako osnovati, da bi podporo dobili tudi oboleli mojstri.
Koliko je obrtnikov, ki samo zato ne morejo naprej, ker nimajo strojev. Dandanes se dobi s pomočjo in s posredovanjem zadruge strojev, kolikor jih hočete, na obroke. Nekateri stroji so tudi taki, da jih lahko kar zadruga sama naroči in jih, ker se redko rabijo, posameznim obrtnikom proti odškodnini izposoja. Tako bi se stroji hitro plačali. Odbor zadruge pa lahko za svoje člane tudi išče odjemalce široko po svetu. Tako zadruga vsakemu obrtniku nudi neko, četudi malo pomoč, vsekakor pa utrja v njem zavest, da ni osamijen, ampak da stoje v eni vrsti ž njim tisoči in stotisoči obrtnikov po celi državi v boira za obrtniške pravice iu napredek.
Gospodarji paberHi.
Kmet, spoznaj in obsojaj pravilno svoje polje!
Po lastnih izkušnjah
zapisal V i 5 a n s k i Škerlec.
Kakoršno bodeš sejal, takšno bori eš žel, velikokrat pa še slabejše. Tega ne povzročijo samo vremenski vplivi in slabe letine, ampak kmet si je velikokrat tudi sam kriv, da pridela v pičli meri, slabe in malo vredne poljske pridelke, kajti on se ravna še zmiraj tako, kakor mu veleva njegova stara navada. On orje in seje svoje ozke ogone s štirimi brazdami, pri katerih zgubi polovico poljskih pridelkov, kajti v razgonu mu ne priraste čisto nič, in po dveh brazdah, ki ležita zraven razgona, zraste malo prida. Seme očisti navadno skozi rešeto, ali pa skozi kaki pokvarjen čistilnik. Seje z roko, meni nič, tebi nič, samo da se delo opravi. Ob času žetve pa žalostno poveša svojo glavo in preklinja hndo zimo, slabo letino, njivo in seme, ki ga je posejal, mesto da bi sebe prijel za ušesa. Tu vidi na svojih ozkih ogonih razne žitne bilke, nektere so> komaj za peden visoke in so brez zrnja, druge malo daljše imajo čisto drobno zrnje in brez moke. Tam stoji nekaj višjih in te naj bi preživele kmeta in njegovo družino. Za prodajo pa pride čisto malo in še tisto slaba roba, ako-ravno je posejal vse svoje njive.
Cenjeni tovariš kmetovalec! Dandanes so take razmere, da ne gre več po starem kopitu, kakor so se ravnali naši dedi in očeti, katerim je bilo vse jedno, če so imeli lepo ali slabo silje. Kmet se mora dandanes takorekoč bojevati z naravo, delati prej z glavo ko z rokami, ako hoče dobiti iz zemlje veliko, dobre in lepe pridelke.
Treba je torej njive preorati na široke ogone prav globoKo in to zato: l) da imajo rastlinske korenine dovolj zraka v zemlji, 2) da ne trpijo ob času deževja preveč vlage in 3) jih suša tako ne trpinči.
Ne zadostuje samo seme očistiti plevela in nesnage skozi čistilnik, ampak seme se mora odbrati skozi stroj sortirni trijer. Tedaj dobiš troje vrste zrnja, drobno srednje in debelo. To debelo posejaj, pa ne z roko, ampak s strojem (Drill Breitsaemaschine). Ako seješ z roko, ti pride veliko semena, ki ga zavlačiš pregloboko, aiekaj preplitvo, zopet nekaj ga ostanie zunaj, tn imaš pregoste, tam preredke rastline, mestoma pa čisto nič itd. Sedaj pa reci, da to ni res. — Sam sebi delaš škodo s takim postopanjem. Vse dru-
gače pa je, ako seješ s strojem, imaš vse seme enako globoko v zemlji, ni se ti treba bati. da bi ti zima sežne rastlinske korenine poškodovala. Vsa zrna so enako druga od druge oddaljena, vsa so enako močna in ker je zemlja na širokih ogonih ali slogih vsa enako obdelana in globoko preorana, je vsa zemlja v enakem kulturnem stanju, bodejo tudi vse bilke enako visoke. Potem ti niti ni treba žita mlatiti, samo izčeliš ga. Pri setvi s strojem pa si tudi prihraniš veliko semena, skoraj čez polovico. Ako pa seješ recimo drobno, srednje in debelo seme skupaj pomešano, imaš smolo, kajti slabo zrnce ne more rasti tako bujno, kakor močno. To bi bilo ravno tako napačno, kakor, ako bi pridjali v hlev k velikim prašičem mala praseta in te živali naj bi jedle iz enega korita ob enakih .obrokih in naj bi bile potem čez kakih 10 mesecev vse enako velike Odpri torej, kmet, svoje oči, spoznaj in obsejaj pravilno svoje polje!
Umno ravnanje s travnikom.
Piše Alojzij KrižaniC, ekonom Vel. Nedelja.
Ako opazujemo naše travnike, se nam nehote vsiljuje misel, da bi se vendar dalo tukaj tudi kaj primernega ukreniti v svrho izboljšanja naših travnikov.
Marsikateri na to tudi nekaj polaga, ali žalibog le samo enostransko, površno, brez prave vrednosti. Zato pa tudi neznaten pridelek. Marsikdo poreče, da travnika ni treba gnojiti ali bolje oskrbovati, saj travnik sam brez vsakoršne pomoči daje lepe košnje. Dragi, to je veljalo le svoj čas, druga je pa danes, ko meterski stot stane tri ali petkrat toliko kot je nekdaj in še ga ni do uiti.
Ako hočemo dober travnik, moramo redno vsako leto z gnojnico polivati, toda gnojnice ne na kup zliti, ampak s pomočjo razpršilnika, ki je na lajti v ta namen pritrjen, da se gnojnica enakomerno razliva in s tem eaakomerno rast povzroči.
Kompost, dobro obdelan, je izvrstno sredstvo za rast trav, toda pri njem je mnogo posla z delom in raz-važanjem.
Vse to je po ceni in vsakemu naprednemu kmetovalcu pri rokah. Le tam, kjer vidim ribnike sredi gnojišča, češ da je dobra gnojnica, se kaže z vso silo nazadnjaštvo.
Napredni gospodar pa mora tudi znati svoj travnik s primernim v ta namen odbranim semenjem posejati, ali pa popolnoma novega napraviti. Gospodarskih spisov v ta namen je vse polno v svrho pouka:
Vsak pameten gospodar pa tudi svoj travnik z umetnimi gnojili gnoji, vse domače snovi od gnoja oziroma gnojnice porabi, svoj travnik po gostem prevlači s travno brano itd. Da, dragi, potruditi se je treba, na slabo obdelanem zemljišču nič ne priraste. Ako bodemo začeli pri travnikih uva-ževati naprednost časa, bode tudi kmalu naš kmetski stan na boljšem stal in izognili si bodemo krutemu sovražniku, ki se imenuje: lakota.
v Iz Žalca. Na hmeljski razstavi v Brnu 1. 1909 so bili odlikovani sle deči spodnještajerski hmeljarji in sicer s I. darilom: g. baron Cnobloch v Šov-neku, II. darila: gg. dr. Bergmann, pl. Haupt, Lorber, Antloga, Janič, Apat.
Zadnji dopisi.
z Vinsko trgatev priredi Ciril in Metodova podružnica za Gaberje v nedeljo, dne 10. vinotoka v gostilniških prostorih g. Plevčaka. Na sporedu je kraja in licitacija grozdja, srečolov, šaljiva pošta, ples i. t. d. Ker je letos grozdje nad vse sladko, naj vsakdo prihiti k nam, da se istega pošteno nazoblje. Domače viničarke in viničarji se bodo nad vse potrudili, da bo vsakdo pošteno postrežen pri kraji in potem tudi v kajhi in da grozdja nikjer ne bode manjkalo. Zatorej v nedeljo vsi na vinsko trgatev, kjer se bo istotako vsak lahko zasukal pri domači godbi tamburašev.
z Dijaška kuhinja v Celju bode tudi letos dajala revnim dijakom obed. Oglasilo se jih je 99. Dovolilo se je na teden 404, to je povprečno na dan
58 obedov. Ker stane vsak obed 44 v, pride na leto ogromna vsota, katero je treba z darovi pridobiti. Slovenci, spominjajte se pri vsaki priliki Dijaške kuhinje v Celju!
z V Vojniku je kupil gosp. Fran Podpečan, kolar, hišo g. Gajšeka (Leg-varšek). Zopet ena slovenska hiša več v Vojniku.
z Iz Ljutomera. Včeraj se poroči g. Aleksander Vaupotič, gostilničar in posestnik v Ljutomeru z gco. Josipino Eichholzer, hčerko mesarjevo od Device Marije v Puščavi.
o Občni zbor „Prve vinorejske zadruge v Krškem". Dne 4. oktobra je bil prvi občni zbor vinorejske zadruge, katerega je posetilo do 40 udeležencev. — Kot prva točka dnevnega reda je bilo poročilo pripravljalnega odbora. Poročal je o tem g. dr. Tomaž Romih, ki je v kratkih in jedrnatih besedah skiciral začetek ter pomen zadruge, ki naj pomaga tudi malemu kmetu — ne pa kakor jo to govoril v Sv. Križu g. državni poslanec Hoče var — samo liberalnim magnatom. Potem se je vršila volitev odbora.
Prijet klerikalni podkupovalec. V Renčah so na lep način speljali na led klerikalnega agitatorja. Nekdo ga je poprašal tako-le zaupno, po čem plačujejo glasove. Rekel je, da po 20 K Potem mu je rekel oni volilec, da bo volil klerikalno, na kar mu je ta hitro stisnil v roke 10 K, češ, da drugo pa še dobi. Volilec je pa na to pričam pokazal krone in vso reč so naznanili orožništvu. Torej glasovi za klerikalce po 20 K! Presneto bodo stale volitve klerikalce!
V Slovenski Bistrici se vrši nedeljo 10. okt. ob 5. uri pop. s sodelo vanjem gce. Lj. Schreinerjeve in Olge Serajnikove ter gg. Dom. in Fr. Seraj nika komorno-godbeni večer. Vstopnina 1 K za osebo, 2 K za obitelj. Prebitek je za otroke okoliške šole.
u Strašna smrt. Posestnik Griffith v Moltu na Angleškem je storil nenavadno in ob enem strašno smrt. Splezal je bil na hrast, da dvigne sovino gnezdo, a pri tem mu je zdrknilo, da je padel v žlambor (votlo drevo). Tam je revež glada poginil, ker njegovih klicev na pomoč ni nikdo slišal.
o Hraber lovec. V Bosni poznajo splošno nekega Salko Mujezinoviča, ki slovi radi drznih svojih lovov na med vede. Te dni je zasledoval velikega medveda do novobazarske meje, kjer ga je obstrelil. Medved je skočil na lovca, kateremu je odpadla puška tako, da se je moral samo z nožem braniti. Mujezinovič je sicer zmagal, ali mu je medved prej pregriznil goltanec, da je smrtno nevarno ranjen. Že prej nekoč pa mu je bil drug medved uničil eno oko.
Vinogradniki, pozor! V članku g. Iv. Belleta v zadnji štev. »Nar. L.« se je vrinila pomota. Tam se trdi, da se vinu sme dodajati le sladkor iz škroba, ki je pa odločno prepovedan. Dodajati se sme le čisti konsumni suhi sladkor (pesni ali trstni sladkor) in sicer ali pilč (sladkor v klobukih, kosih ali kockah) ali pa farin (zmleti sladkor) ali kristalni sladkor, obstoječ iz majhnih kristalov, podobnih pesku ali pa kandit.
Razne mrfosti.
Roparji v Nemčiji. Ni še bilo tedna, da se ne bi čitalo o roparskih napadih ali celo umorih v Nemčiji. Priljubljena specialiteta je tudi napad na brzovlake. 30. m. m. je v Kustrinu napadel neki zakrinkani ropar tri potnike, a si je kmalu premislil in brez sledi ušel. To je kulturna in civilizirana Nemčija, v kateri mrgoli divjaštva in roparstva.
v Vojak dveh držav je ;neki Maus v Parizu, katerega starši so pristojni v Neihčijo. On je odslužil v Nemčiji pri pešcih tri leta, a ko je prišel v Pariz so mu povedali, da je tudi v francozkih zapisnikih in da mora med vojake. Ta slučaj pa ni edini. Na Du naju je na primer pred leti služil mož, ki je že bil odslužil v bavarski vojski to pa za to, ker je Bavarska trdila, da je Nemec, Avstrija pa, da je Avstrijec.
o Srbski kraljevič Juri dobi, kakor poroča „Štampa", 120.000 dinarjev letne apanaže in za izplačilo dolgov se mu prisodi vsota 500.000 dinarjev.
Radi preselitve se takoj proda
posestvo
z gostilno na veliki cesti blizu mesta in kolodvora. Poslopje je večjidel novo zidano ter jako pripravno za vinsko trgovino in gostilno. — Proda se vse skupaj ali pa samo poslopje. Cena od 14 do 22.000 K in lahko ostane polovica zneska pod ugodnimi pogoji na posestvu. — Vpraša se pri upravništvu tega lista.	243
Naprodaj ima
kreditna in stavbena zadrnga „Lastni dom" v Gaberju pri Celju (pisarna v Celju, Rotovške ulice št. 12) na svojem posestvu v Gaberju
a Kako nagovarjajo različni ljudje <-}K l/krvi li cfavllieč svoje drage. Ognjegasec: moj žar! Kon- |	iMja?
ditor: moja sladkost! Ptičar: moja golobica! Milijonar: moje zlato! Zlatar: moj juvel! Vremenski prerok: moje solnce! Cvetličar: moja rožica! Anatom: moje srce! Policist: moja srčna tatica! Fotograf: slika moje duše! Astronom: moja zvezda! Nabiratelj: moj zaklad! Bogoslovec(?!): moj angelj! Soprog: moj križ! — Kateri ima prav?
Tam se dobi tudi potrebni stavbeni kredit.
Josip Oretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in žag v Št- Jurju ob juž. žel.
Anton Žumer, posestnik v Ter-ličnem št. 63, obč. Sv. Rok ob S., obžalujem in prekličem žalitev, ki sem jo razširjal po naši občini, da je gospod šolski voditelj Martin Brišnik radi utesnitve volilne svobode pri obravnavi v Celju, dne 2. septembra 1909 bil obsojen na 3 mesece zapora in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe proti meni.
V Rogatcu, 30. septembra 1909.
tf i"11 >d >
Anton Žumer.
(7~: ---->t
ssssssss
Žueplenokisli amoniak
= (amonijev sulfat) =
vsebuje 20'6 do 21 odstotkov dušika in ga je uporabljati kot gnojilo k vsaki rastlini. £ ozimini je gnojiti že jeseni Četrtino do tretjino vse množine, ostalo pa v zgodnji spomladi.
75 kg amonijevega sulfata učinkuje ravno toliko, kakor 100 kg čilskega solitra. Amonijev sulfat ne sprijemlje prsti, za-branjuje razne rastlinske bolezni, kakor n. pr. rja itd. in prepreči poleganje žita.
Dušik je v amonijevem sulfatu ce-neji, kakor v Čilskem solitru in vporab-ljanje sulfata pomenja torej veliko prihranitev za kmetovalca.
Žveplenokisli amonijak, kakor vse vrste zajamčenih umetnih gnojil prodaja na veliko in malo
trgovina z železnino in poijedelj-sfeimi stroji ..MERKUR"
P. Majdič, Celje
SSSSSSSS
Slika je posneta po mojem lastnem izdelku. Razpošiljam na malo in veliko vse potrebščine za mline in žage po najnižjih cenah. — Krasne referenee!
Pameten
bodi prijatelj in ne podpiraj dunajskih in drugih Židov, temveč kupi si sukna za obleko in drugo manufakturno bloga v domači narodni ve-letrgovski hiši
R. Stermecki, Celje
Vzorci proti vrnitvi in poši-Ijatvi čez 20 kron franko. — Posebno poceni je: I srajca, kravata, I ovratnik .Elegant', par manšet, I robec, par nogavic in I sp. hlače, skupaj kron 530.
Novo zidana
244
hiša
pokrita z opeko in obstoječa iz dveh velikih sob, vrta, njive in 3 oralov goše, se proda za prav nizko ceno. — Naslov pri upravništvu „Nar. Lista".
Najboljši češki nakupni vir.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega, dobrega-puljenega 2 K, bolj, šega 2 K 40 h; prima polbelega 2 K 80 h; - ^jMj-ft. belega 4 K; belega, pggp^puhastega 5 K 10 h; " ~ 1 kg velefinega. snež nobelega, puljenega 6 K 40 h; 8 X; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, fin<sga 10 K; najfinejši prsni puh 12 K. Kdor vzame 5 kg, dobi franko.
Zgotovljene postelje
iz gostonitega rdeCega, modrega, belega ali rumenega nankinga, pernica. 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavnikoma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napolnjen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; same pernice po 10 K, 12 K, 14 K. 16 K; zglavniki 3 K, 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeno je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, št. 773, Šumava, Češko. 1 *..................u.....m
osivel, izgleda star.
Izvrstna zajamčeno neškodljiva sredstva za barvanje las so:
1.	Vitkov „Vedno mlad" plavo, rjavo, in črno barvilo. Pobarva takoj in trajno. Ena Skatlja štiri krone.
2.	Vitkov nNucsin", stekleničica eno
krono.
Ta sredstva za barvanje las so se jako dobro izkazala r tisoč slučajih. Edino pristna iz kem. laboratorija
Fr. 9iM l Do., Praga II.
Zahtevajte samo Vitkove preparate, vse drage zavrnite!
PREPRIČAJTE SE
da dobite najcenejše ln najboljše blago samo pri tvrdki:

I

Barhenti, j damasti, gradli, kanafasi, kretoni, ceflri itd., vse po najnižji ceni. Lastna tovarna. Zahtevajte povsod
Novo platno
z narodnim kolekom
komad 23 m za 16 kron franko.
Loterijske številke.
479 1
A I. 150/9, 41
Dunaj, 2. oktobra 1909: Gradec, „
6, 22, 83, 2S, 66. 45, 62, 70, 78, 1.
Zahtevajte Jtar. list V gostilnah in HaVarnah
Trgovski učenec
iz poštene hiše, z dobrim šolskim spričevalom sprejme se takoj v trgovini z mešanim blagom
Florjan Gajšek
Loka pri Žusmu.
jViline za žito
za rabo na gepelj in roko svojega lastnega izdelka priporoča


Josip Čretnik
izdelovatelj umetnih mlinov in v Št. Jurju ob juž. žel.
Največja to najcenejša izbex>
v in različnih drugih zlatih, double itd. .
uhanov, verižic, .zapestnic in sploh |
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
'fftZflir* ■? Predno si knpite uro, ■ ****** • oglejte si mojo velikansko zalogo pravih čvlearskiti zla- j tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih nr, | budilk, verižic, toplomerov, očal, daljno-' gledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenike, katere razpošiljam zastonj in poštnine prosto. Popravila izborpa in točna.
Rafael Salmič
v Celju, ,Narodni dom*.
Prostovoljna sodna dražba nepremičnin
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju so po prošnji dedičev za Jožefom Zagode iz Gotovelj naprodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pristavi jene izklicne cene in sicer:
1. vi. št. 120 k. o. Gotovlje za......K 16.22021
2.
3.
4.
5.
6.
118 424 434 421 317
Studence
1.151 — 16664 447'60 772'50 5.79712
Dražba se bo vršila dne
22. oktobra 1909 v sobi štev. 12 tega sodišča
ob 9. dopoldne.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo.
Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno.
Dražbeno izknpilo je položiti v eni polovici v 14 dnevih po dražbi, v drugi polovici do 1. januarja 1910.
Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji, pri Mihi Zagode na Ostrožnem ali pri občinskem uradu v Gotovljah. Cenilni zapisnik je mogoče vpogledati pri sodniji soba št. 13.
C. kr. okrajna sodnija y Celju, odd. I.
dne 27. septembra 1909.
Darujte za Narodni skladi
Najbolje
gorijo
nPMusH peči.
Glavna zaloga pri
99 Merkur"-ju
trgovina z žeieznino
l Majdic • Cdjc.
Ceniki zastonj.
Narodna dolžnost vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Ffeiferjevo pralno milo
iz milarne IT£lill.£li Pfeifei* 24 v Spodnji Hudinji pri Celju — pošta Celje.
M	-c v -'
Poštne hran. račnn št. 54.366. - Telefon št. 48. -
»LASTNI DOM"
Najboljša prilika za sigurno sledenje je pSodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
registrovana kreditna in stavbena zadruga z omejeno zavezo v Gaber ju pri Celju
Pisarna je v Celju,
Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure ®®s dopoldne. ©©©
pet od sto (5%)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 S€ od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredilt, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račai © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © t,
i BI